8. štev.
V Ljubljani, petek 9. Jannvarja 1920. Wh,h" »*,5a"rM*- ni. leto.
Velja v Ljubljani in
po pošti:
ttla let« pel leta Četrt leta
ta mesec
K 120 — . 60—
„ 30—
„ 10—
Za inozemstvo:
cel« leto ... I 140— pol leta.
tetrt leta ta aiesec
70—
33—
12—
«10 Jo
Na pismene na očle 'Drea poS'ljit c denarja se ne moremo ozirati.
Nov! naočniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu    štev. 8. Teleton štev. 44.	,	-	..	■	—
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži aa odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se fratikirajo. — Rokopisi se ne vračajo.	r————
Plebiscit na Reki?
(Izvirno poročilo Jugoslavije.)
Reka, 8. lan. ITAnnunzio objavlja v reški »Vedetti dMtalia« vsebino spomenice, ki jo le sestavil zunanji minister Scialoia o uspehih svojih londonskih pogajanj. Spomenica izvaja. da ie dosežen sporazum v sledečih točkah: Kot vzhodna Italijanska tneia obvelja znana \Vi!sonova črta. Reka z zalediem postane svobodna država, ki ho 9 plebiscitom odločila o svoji usodi. Velesile moralo za siučal, da se Izreče plebiscit
za pripojitev k .lugoslavill. poskrbeti da dobi mesto Reka oopofno avtonomijo, ki bo garantirala popolno svobodo Italijanskemu živilu. Zadar stopi v jugoslovansko carinsko zvezo, politično pa ostane neodvisno, suvereno mesto. Italija dobi pravico nadzirati njegove diplomatske zveze. Pelagružki otoki in Vis pripadejo Itaiiii, ostali dalmatinski otoki se v vojaškem oziru nevtraliziralo. — Nadallne točke spomenice razpravljajo o Albaniji in zlasti o Valom.
Angleško posredovanje v reškem
vprašanju.
LDU. London, 8. jan. Včeraj so s$ nadaljevala pogajanja med Llovd Georgem in Nittijem, katerih so se udeležili tudi lord Curzon, Scialoia In Imperiaii. Londonski listi so prepričani. da se bo posrečilo Llovd Georgu, najti rešitev in omogočiti prl-Jatellske odnošaie med Italijo in Jugoslavijo. »Dailv Ne\vs« menijo, da bo Reka z zaledjem neodvisna država, kakor Gdansko. Istra da bo prišla pod Italiio. kakor tudi nekateri dalmatinski otoki. Split ostane iugo-slovanski, kakor vsa obala, z Zadrom bodo postopali kakor z Reko. Važno je, da Italija svojčas pri po-
gajanjih za londonski dogovor ni zahtevala Reke. Italijansko dokazovanje, da le bila londonska pogodba sklenjena z domnevo, da bo avstro-ogrska država ostala, ne drži in ne more ustvariti pravice do Reke. Zavezniške države so se v december-ski spomenici jasno izrekle proti italijanski aneksiji Reke. Ne sme se pozabiti. da se vrše v Londonu obenem tudi pogaiania radi finančnega pod-' piranla in dobave premoga Italiji. More se torej smatrati, da bo reško vprašanje v kratkem Času rešeno, tako da bo notem mogoče urediti turške zadeve.
Trocki ni umorjen.
LDU. Berlin, 7. jan. »Lokalan-zeiger« poroča iz Kodanja: Litvinov izjavlja, da so vesti o umoru Trockega brez podlage.
Boljševiki prenehajo s terorizmom.
LDU. Berlin, 7. jan. Kakor javlja »Deutsche Ailgemeine Zeltung« iz Helsingforsa, je'aug!eški zastopnik v baltiških pokrajinah z novo boljše-viško mirovno ponudbo, ki zagotav-
lja takojšnjo ustavitev strahovlade in odprave revolucionarnih sodišč, odpotoval v London.
Oddaja premoženja v Avstriji,
LDU. Dunaj, 7. jan. Finančni in proračunski odsek je imel danes popoldne sejo. v kateri le državni kan-celar dr. Renner naznanil, da bo vlada prihodnje dni predložila zakonski načrt o oddaji premoženja in druge davčne predloge .
Proč z lažjo!
D'Annunzio oddide v Tokio.
(Izvirno poročilo „Jugoslavije“.)
Baker, 8. jan. Iz Sušaka poročalo, da se pripravlja d’Annunzio na polet z aeroplanom v Tokia Poleteti namerava preko atlantskega morja.
Amerike in tihega oceana. Svojsm prijateljem ie izjavil, da bo odput.i-val najbrž že ta mesec. Priprave za polet so že v polnem tekil.
Reški socijalisti »zlirajo d’Annunzija s silo.
(izvirno poročilo »Jugoslavije«).
Bakar, 8. jan. Reški socijallsti so hoteli imeti včeraj veliko manife-stačno skupščino, pa so jih arditi na d’Annunziev ukaz razgnali. Nato so hneli socijalisti tajen shod, na katerem so sklenili pozvati mirovno konferenco, da takoj odstrani d'An-nunzia. sicer bodo kljub svojemu antimilitarizmu posegli sami po orožiu in d’Aniiunzla iztirali s silo.
Mi sklepamo — Čehi pa izvedejo.
LDU. Praga, 8. lan. Občinski svet mesta Kraljevi Vinogradi, največjega predmestja praškega, le sklenil
tako! začeti zidati nekaj petnadstropnih hiš. Te hiše bodo imele samo majhna stanovanja. Na ta nač?n se upa odpomoči pomanjkanje stanovanj. Za zidanje teh hiš bo mestna občina izdala 12 milijonov kron.
Prva seja Zveze narodov bo v Parizu.
LDU. London, 8. Jan. Ker se bo mirovna pogodba v kratkem ratificirala, Je treba misliti na to, da se v
14.	dneh po ratifikaciji skliče svet zveze narodov. Po poročilih Sz Washingtona bo predsednik Wilson sklical svet zveze narodov v Pariz. Zedinjene države ne bodo zastopane. Svet zveze narodov se bo naj-prvo pečal z vprašanjem obmejitve in določitve uprave v saarski kotlini.
Za milijoni.
(Dalje.)
»Z gotovostjo vam ne morem povedati,«
Je odgovorila signora, »toda utegnila bi uganiti. Neka plemenita dama se Je nekoč zanimala zame: bila je učenka mojega prvega učitelja. Nisem ji bila sicer nikoli predstavljena, toda pravili so mi, da sled! mojemu razvoju z velikim zanimanjem in da pričakuje o meni velikih uspehov. Slutim, da je bila ona; zakaj me Je poiskala v rnojem cbupu, ne morem vam po-tesniti. Mogoče nam more Annetta povedati o dami kaj več.«
Signorina je poklicala Portuglzlnjo, Jo Izpraševala In se nato zopet obrnila k Degrawu. »Resnično jc bila dama. o kaieri 3em vam pii-povedovala. Prvič Je prišla, da poizve o meti*, In ko me je našla navidezno inrtvo, se le močno prestrašila. Annetta H ni mogla odgovarjati, ker ne razume angleščine. Ko ni mogla dobiti o meni pojasnila, se Je odstranila in se čez kake pol ure povrnila z dragocenimi cvetkami, da bi njimi okrasila mojo posteljo. To mi je Annetta ravnokar razodela; ali želite izvedeti kaj več?«
»Rad bi vedel, kaj mi more povedati o vsej tej razstavi, o lučeh, odru, draperili in o vašem oblačilu? Mogoče slišimo potem tudi kaj o Montelliju, zakaj to se ini zdi predvsem važno «
»/Imate prav«. Je mrmrala mlada deklica, »Annetta nam more povedati, zakal so mi Oblekli to obleke. Poznam lo. bila Je namenjena
Ko so odhajali pred božičem naši ministri iz Beograda na svoje domove, so nam poluradne vesti ali kakršne so pač vse te beograjske vesti, ko "Človek niKdar ne ve, ali jim srne verjeti ali ne, sporočale, da se bodo ministri pri tej priliki sporazumeli s svojimi somišljeniki v domovini tudi o načinu rešitve valutnega vprašanja. Razglasili so, da je ostaio vprašanje začasno še nerešeno in da bodo odločali o njern še le po praznikih, ko se ministri zopet vrnejo. Oddahnili smo se. ker smo mislili, da hoče vlada res še enkrat povprašati čim širše narodove kroge, predno stori usodepolui korak.
Ministri se še niso vrnili, a bel-grajske vesti prihajajo dalje. In pripovedujejo čudne, resne in usodne stvari. Finančni minister je določil uradni kurz dinarja s 4 kronami in to kljub temu, da je začel borzni kurz krone v zadnjem času padati in da ie padel že celo pod 4. Posledica bo seveda, da se bo dinar držal odslej vedo nad 4. Finančni minister je naročil in bo vnajkrajšem času izdal papirnati drobiž, ki bo imel označeno na eni strani vrednost v dinarskih parih, na drugi strani v kronskih vinarjih v razmerju 1 :4. Isti minister je naročil štarnpilje za označenje novih dinarskih bankovcev s kronsko vrednostjo I tudi samo žige, ki se dado porabiti le pri zamenjavi 1:4, In še več. Po najnovejših vesteh je finančni minister že tudi odredil, naj se začne takoj s pre-tiskavanjem dinarskih novčanic.
Ako so te vesti resnične, in to so najbrž, saj jih Je poročal uradni dopisni ,urad in še niso demontirane potem ie minister naredil korake, ki Jzkliučnjejo vsak »nazaj« in onemo-gočujejo drugačno zameno denarja, kakor v razmerju 1 :4. Mogoče je sedaj dvojno: ali je minister Velj-kovič odredil vse te korake na svojo pest. potem Je ogoljufal svoje kolege
v ministrskem svetu za pravico od-
ločevanja in sklepanja; ali pa je delal v sporazumu z ostalo vlado. To je verjetnejše, kaže pa, da je bila predbožična odgoditev valutnega vprašanja samo navidezna, samo pesek v oči javnosti in morda celo posameznim ministrom.
Gotovo pa Je eno: Javnost čuti, da vlada ne ravna iskreno: čuti se vnovič goljufano in zaupanje gine v sedanjo vlado tudi v krogih, ki so
Jo ob njenem nastopu simpatično pozdravljali in pričakovali od nje, da že enkrat pomede z avstrijskimi ia balkanskimi metodami zahrbtnosti. Mesto tega pa nas »vleče« tudi de-mokratsk-socijalistična vlada kakor so nas vlekle avstrijske in drage, kakor nas je vlekel Ninčič s svojimi obljubami. Cernu je bilo treba on'h ponovnih a neresničnih objav o rešitvi uradniškega vprašanja, ki so vladi odtujile mnogo uradništva. In vsi ti različni načrti c ureditvi prometa, o zboljšanju prehrane itd., ki so se izkazali doslej žal še vedno samo kot — načrti. Pa onih 20% pri kolkovanju. Ali bi ne bilo bolje, če bi vlada odkrito povedala, da rabi država nujno in brezpogojno toliko sto milijonov? Skoda za državo in tudi za vlado samo bi bila gotovo manjša, kakor pa jo je naredilo poznejše razočaranje, ko smo uvideli, da so nas Imeli zopet za otroke, ki se jim ne sme povedati resnice.
Tako gineta med ljudmi vera in zaupanje v vlado, v Beograd In če bo šlo tako naprej polagoma tudi v državo samo. In mi bi vendar tako radi imeli vlado, o kateri bi vedeli in čutili, da Je naša vlada, da je samo naša zastopnica. Tujih vlad, ki so nam lagale in nam prikrivale svoje cilje in namene, smo rnieil dovolj poprej.
Krona in dinar.
Prejeli smo sledeči dopis, ki ga objavljamo, čeprav se ž njim ne strinjamo v vsem. Je pa dokaz, da se da tudi dinarsko stališče zagovarjati in da so tudi med nami možje, ki ga v polni meri upoštevajo. Vsekakor pa ima člankar prav v tern, da ima minister Veljkovič najboljše namene. Če se mu bodo posrečili, ie seveda drugo vprašanje. Naš dopis se glasi: V ,'adnjem času razburja našo javnost !ti časopisje nameravana izmenjava kron za dinarje, bni zagovarjajo stališče, da se zamenja krona al pari in navajajo celo vrsto argumentov, ki govorijo z tako zamenjavo, drugi dokazujejo, da bi bila boljša zamenjava v razmerju I :4, češ, da bi bili s tem prizadeti le kapitalisti in imovitejši sloji. Kakor čitam v »Slov. Narodu«, se je postavila na prvo stališče tudi JDS. ter zahtevala izmenjavo al pari kot edino primerno, dasi sta minister Dr. Kramer in poslanec Brezigar spretno zagovarjala najboljši namen finančnega ministra, ki predlaga razmerje 1:4. — Čudim se le, kako si upajo ti gospodje — kapitalisti zapisati, da so prištl do tega sklepa »iivažuie edinolelnte-res države in širokih slojev naroda«. Bodimo odkritosrčni — uvaževaii ste v prvi vrsti lastni interes, interes velobank in kapitalistov, boieč se, da bi se odkrhnili od vaših velikanskih premoženj mogočni drobci — bile bi miijarde — bi bili v prvi vrsti državi v korist, ne pa izmenjava al pari. Zadnje žigosanje je pokazalo, da Je več miljard naših kron v inozemstvu — in ni vseeno za državo ali plača vseh — recimo šest
— miljard ali na samo četrtino... Res |e, da bi bili z zamenjavo 1 : 4 prizadeti navidezno v prvi vrsti tisti državljani, ki so si s trudom in, varčevanjem prištedli par tisočakov
— toda koliko Je tega denarja? Ne vem, ne cenim ga pa nad 300 niiljo-nov — in kaj je to proti 12 milardam, ki so v rokah velekapitalistov? Sicer bi se pa tudi tu dalo pomagati in narediti tako, da bi bilo res prav za državo in za najširše sloje našega naroda ... Naj bi tisti, ki imajo prihranjenih recimo 10 do 20 tisoč kron, ne Izgubili ničesar m nal bi razliko prevzela država — ki bi to brez nevarnosti lahko plačala od tistih kapitalističnih »drobtinic« — potem bi bik) to širokim slojem res v korist, obenem pa bi bila to prva operac5ja na kapitalističnem zmaju In čim energlčnejša bo, tem bolje bo za državo.
za moj prvi nastop; tudi opremo odra nam lahko pojasni.«
Prijela je starko za roko In Jo obsipala s prašanji in Degraw Jemed tem radovedno motril spremembo na obrazu signorine. Ta le pri starkinih odgovorih v Vidni osuplosti povesila glavo. In lahna rudečica Ji ie preletela čelo m lica. To Je sicer povečalo njeno lepoto stopnjevala pa sta se tudi umetniku nestrpnost in nezaupanje.
»Kaj Je povedala? Naj izvem!« Je hlastno vprašal, ko se Je starka umaknila.
»Kako mi je to mogoče?« |e vzkliknila in ga pogledala v sladki sramežljivosti. To je zgodba neumne strasti — ljubezni, ki ml je ostala docela neznana, in ki bi Jo bila popol-noma zavrnila, da —«
Videl Je, kako nerada govori, kako velika Je njena zmedenost, toda ni ii pomagal niti z besedico, hotel Je slišati zgodbo do konca. Ko Je spoznala njegov trdni sklep, Je zbrala ves pogum in začela:
»Annetta mi le odkrila, da me Je zadnje tri mesece zasledoval neki Italijan, ki je želel nHo roko. Starka mu je bila zelo nenaklonjena in prepričana, da tudi v mojih očeh ne najde milosti. Da mi prihrani nepotrebno razburjenje ta bolest v času, ko sem potrebovala vso svojo moč in prostost, mu le trdovratno branila vstop do mene ta ga umela odvračati z vsemi sredstvi zvijače In prekanjenosti. Živela sem takrat edino le svoji umetnosti: zategadelj se ti Je posrečilo, da ml Je ostala vsa zadeva pri-
krita, četudi me Je Italijan hotel takorekoč na cesti nagovoriti, da mu ni starka zagrozila s
policijo. Nekoč me le videl iti v gledišče ter le skrit za kulisami prisluškoval mojemu petin. Od tega trenutka ie bil neomajen njegov sklep, da me poroči ta me napravi za prvo prima
dono sveta. Tudi mol neuspeh, pri katerem je bil navzoč, ga ni odvrnil od tega sklepa. Annetta ne dvomi, da se bo prej ali slel skušal vrniti v mojo bližino in me nadlegovati s ponudbami. ki mu Jih moram zavrniti. In tako bo mo' Položaj še bednejši. Ko Je starka videla, da sl hočem iz obupa končati življenje, mi je obljubila učinkujoč strup z namenom, da me pokaže na mrtvaškem odru Montelliju in mu na tak način odvzame vsako nado, da postanem kedaj njegova last. Ko bi bil tako prisiljen opustiti zasledovanje, |e hotela z menoj zbežati, zakal v begu je videla edino rešitev. Ko le uspavalni napoj učinkoval, je Annetta privedla tega malopridneža v sobo, da vidi, kani me le spravila bolest in nlegova vsiljivost. Toda moja lepota ga je navdušila tako. da je sklenil ms dati naslikati in si z razstavo slike pridobiti premoženje, ki mu ga mol glas ni mogel več pripraviti. Annetta mu tega ni mogla braniti, samo obljubiti li je moral, da se tako! odstrani ta Je nikdar več ne nadleguje. Izročil 11 le denar, da priskrbi vse potrebno za slikanje in le določil vas kot umetnika, ki naj to delo izvrši. Starka le vedela, da se bom med tem vzbudila, toda upala je, da naide v vas moža-poštenjaka ki naiu ne izda. tudi če bi Montelli zahteval bo
skici večjo sliko.«
»Sliko? Niti skice ne dobi! je zaklical De-graw. Človek, ki je dovolj surov, da si pridobi denar s tem, da razstavi Javno vašo sllkol Nikdar In nikoli 1 Tisočkrat rajši lo uničim.«
»Ne storite tega,« Je prosila in mu zadržala roko. ko le hotel risbo raztrgati. Montelli Je nevaren človek, in Annetta pravi, da mu ni zaupati. Ako izve, da ga ie starka varala, me začne iznova zasledovati. Mnogo bolje, da misli, da sem mrtva, dokler —«
»No, dokler —?«
»Dokler ne zbežim iz njegovega območta, ali pa spremenim vse svoje bistvo tako.^da se ml ne približa nikoli več niti kot snubec niti kot prijatelj.«
»Ali mi ne zaupate, da opravim s tem človekom? Ne bojim se ga —«
»Vi ste mož. toda jaz —«
»Dobro, hočem se vdati vaši želji, skico vzamem seboj in Jutri ga naj Annetta pošlje k meni v atelje. Med tem pa počivajte mirno to noč, brez skrbi in brez kesa.«
Najiskrenelše čustvo le govorilo iz njegovega poslovilnega pogleda. »Kako vas naj dovolj zahvalim za sočutje, kako naj poplačam .vašo dobroto?«
Degraw Je prijel njeno roko m lo dvignil do ustnic, ko naenkrat zakričal nekdo skozi odprte duri stranske sobe s tujim naglasom s» rove besede:
»Kdo ste? Kaj iščete tukaj?«
(Dalje prih.)
m
Jugoslavija.
Poraz Ntklilnlfl pristašev v Crnl gori.
LDIJ Beograd, 6. »Polilika« j*3-roča iz Podgorice: Položaj v Crnl gori se je zadnja dva tedna jako iz-bolišal. Na poziv oblastcv se je podalo dosedaj 50 odpadnikov in vsak dan se javijo drugi. V zadnjih bojih je bil njih odpor zelo slaboten; 50 so jih ujeli, 10 je bilo ranjenih in 11 mrtvili. Prebivalstvo preganja skupno 7, vojaštvom odpadnike z jako dobrim uspehom. Ust sklepa; Ako okoli Božiča ne bo nobenega novega vpada, se bo moglo reči, da je rovarjenje bivšega kralja Nikite definitivno propadlo. »Preženite nam Italijane, poteih v Črni gori ne bo nobenega odpadnika več.«
Kal nam kuha ItalHa?
LDU. Berlin, 7. jan. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Lu-gana: Italijanska poročna pravijo, da namerava Mustafa Kemal paša z dobro oboroženo četo 120.000 mož ofenzivno nastopiti proti grški fronti pri Aidinu.
Nlttl uoa. da doseže dfrekten sporazum z nami.
LDU. Amsterdam, 8. Jan. »Te-legraaf« priobčuje vest lista »TL mesda Je verjetno, da se v Jadranskem vprašanju ne doseže kmalu popolne rešitve. Upati pa je. da doseže Nitti s pomočjo zaveznikov s Jugoslavijo sporazum, ki bo omogočal obema državama, »topiti v prL jate lisk e stike. Nlttl se nadeja, da nalde v pogajanjih, ki se bodo uvedla. ugodno rešitev.
L aška podlost. _ _
Bakar, 8. (Izvirno poročila.) Ar-
dit, ki je streljal na časnikarja Kr-znariča, je priznal, da so ga podkupili neki laški agentje, ki Jih pa ni natančnejše poznal. Dali so mo zato 5000 lir in ga še napojili.
Vodja Kaiiianašev Izstopil Iz Con-slglia.
Baker, 8. (Izvirno poročilo.) Vodja reških talijanašev Ossolnac Je Izstopil Iz Consiglia nazionale, ker se D* Annunzio ni hotel ukloniti svoje-
Časnemu sklepu »Conslglfa«, da mora zapustiti Reko.
Narodni klub proti relaciji 1 :4.
Zagreb, 8. (Izvirno poročilo.) Poslanec dr. LaginJa je poslal v hr.enu Narodnega kluba (Starčevlčanci) ministrskemu predsedniku Davido-vlču in finančnemu ministru Veljko-viču brzojavki, v katerih protestira proti nameravani zamenjavi krone za dinarje v razmreju 1 ; 4, češ, da bi imelo to katastrofalne politične in gospodarske posledice za celo državo. Zamenjava se sme Izvršit! samo al pari. Laginja povdarja slednjič. da vlada sploh ni upravičena, da brez ljudstva odločuje o tako važnih vprašanjih.
Kristan na Dmialu.
LDU. Dunaj, 7. Jan. Pooblaščenec čehoslovaške republike dr. Flie-der je sinoči došel iz Prage na Dunaj. Z njim Je prišel tudi Jugoslovanski minister Kristan, ki bo o*t»l neka! dni na Dunaju.
Za naše ujetnike v
Razna poročila.
Laiki vojtrf minister dernlsijonlral.
Reka, 8. (Izvirno poročilo.) IJsti poročajo dosedaj uradno še nepotrjene vesti, da je italijanski vojni minister demisijoniral, ker vlada ni odobrila njegovih militarističnih načrtov.
Italija toži.
LDU. Rim, 8. Jan. (DimKU.) Z ozirom na akcijo princa Parmskega izjavlja Agenzia Stefani, da se niso nikaki agenti italijanske vlade pogajali z Avstro-Ogrsko ali z avstro-Ogrskimi agenti glede mini * Italijo.
Nadležni Nemec.
LDU Dunaj, 8. (ČTU) Knezu B9-k»wu v Rimu so dali razumeti, da J* njegova prisotnost neprijetna. Btilow se preseli v Luzern.
Predsedniške volitve v Franclji,
LDU Pariz, 7. Kakor soglasno poročajo listi, ministrski predsednik Clemenceau ne kandidira za predsednika republike, vendar pa se zdi gotovo, da ga bodo na dan yolitve skupine parlamenta in zbornice silile. nal kandidira. Verjetno le. da Clemenceau tega ne bo odklanjal. V ostalem pa pišejo listi soglasno, oa bo Millerand Clemenceaujev naslednik kot ministrski predsednik.
Menin — voditelj angleških delavcev.
LDU Amsterdam, 7. Glasom lista „Telegraaf“ poroča ..Evening Stand-
ard”, da so se škotske socijalistlčue zveze skupno z angleško neodvisno stranko izjavile za pristop k moskovski internacionali in da so sklenile' izvoliti LJenina za voditelja angleške neodvisne delavske stranke:
Velike povodni! v Italiji.
LDU. Berlin, 8. Jan. Kakor javljajo listi iz Lugana, so vsied neprestanega deževja reke silno narasle. Železniška proga Llvorno-Flrcnze je pretrgana.
Avstrija Išče kredita.
LDU. Dunaj. 8. jan. Ako se Amerika ne bo hotela udeležiti dobave kredita, odpotuje državni kancelar dr. Renner še enkrat v Pariz, da naprosi druge ententne sile za kredit
V oblasti ameriškega kapitala.
LDU. Dunaj. 8. Jan. Dr. Reisch Je sporočil, da so uvedena pogajanja z ameriško finančno skupino glede izkoriščanja vodnih sil Avstrije.
2987 ameriških komunistov
aretiranih.
LDU. Waschlngton, 7. jan. Policijski departement }e včeraj objavil, da Je bik) 2907 komunistov aretiranih hi deportiranih. Zasledovanja »e nadaljujejo. Včeraj Je bil aretiran Mar-tens. glavni pomagač sovjetskih agentov in osebni prijatelj Trockega.
republika.
Vrnitev čeških legljonarjev.
LDU Praga, 6. Kakor poroča re-patriacijski oddelek ministrstva za narodno brambo, je parnik „Itala-maru” davi dospe! v Trst s sibirskimi legiionarji. Del legijonarjev Je že odpravljen s sanitetnim vlakom v Budjejevice, drugi del pa pride v par dneh. Dne 10. januarja bo prišel v Trst parnik ..Scotlandmaru” z 981 Invalidnimi legiionarji in 54 ženskami.
Proti nemški Iredenti
LDU Praga. 8. Z ozirom na od-potovanje kancelarja dr, Rennerja v Prago piše »Venkov« med drugim: Pričakujemo, da dospe dr. Renner s
pametnimi predlogi. Vse zaigra pri jia oni, ki hoče naše brale zatirati
iti ;iii gospodarsko izsesati, ter naredi; i iz Dunaja sedež iredente.
Tudi sibirski legljonatll bodo volUI v češki parlament.
LDU Praga, 7. »Cesko Slovo« poroča:‘Legionarji bodo imeli volilno pravico za volitve v čehoslovaškl državni. To se bo tako uredilo, da bodo sprejeli v načrt o volitvah za državni zbor določbo, po kateri bodo legionarji, ki se nahajajo dosedaj V Sibiriji, tam volili svoje poslance. Ti poslanci bodo imeli sedež v praškem državnem.zboru, kakor hitro se bodo vrnili domov.
30. decembra 1919. L se Je zbral
v gostilni pri Mikužu ožji krog tovarišev, ki so sl zadali nalogo, oo-magati našim vojnim ujetnikom ki še danes kopru a na tujih tleh po domovini ln svobodi. Za predsednika Je bil Izvoljen prof. Vagaja, za zapisnikarja Svetličič.
Kot prvi je poročal tov. Skrjanc. da postoja odbor Zveze za vrnitev naših ujetnikov, ki pa Še ni pokazal dosedaj nobenega pozitivnega dela. Tov. Vagaja naglaša, da le namen sestanka, da se obrnemo takoj na centralno vlado, ki naj se zavzame za takojšnjo vrnitev naših ujetnikov iz Italije.
Tov. Sabec poroča, da so se naši ujetniki obrnili na poslanika, da bi prisegli kraltu a on se sploh ni odzval. zato predlaga naj s« zahteva v spomenici do vlade, da bi centralna vlada zaukazala poslaniku, 'da ujet nike obišče. Povdarjal je slabi sprejem ujetnikov pri poslaništvu na Dunaju. v špilJah in Ljubljani, kot povsod v domovini.
Glede sprejema vračajočih se ujetnikov predlaga tov. Mravlje, da se preskrbi pri poverjeništvu za so-cilalno skrb potrebna svota denarja, Iv. katere bi se delile podpore potrebnim za prvi čas. Istotako se le treba pobrigati za obleke in čevlje; zato predlaga, da se vloži spomenica pri zunanjem ministrstvu, nal to obvesti naša poslaništva v Italiji. Svlci in Nemški Avstrifl. da se bolle brigajo za vračajoče se uletnike, posebno kar se tiče hrane. Tov. Vagaja 8ropolni predlog, da bi se osnovale komishe ki nal bodo v Italiji in ki bi odpravljale ujetnike domov.-* Enake kontisije nal bi tudi na vseh važnejših ptehodnlh točkah skrbele za zadostno In dobro hrano. Nadalje se medlaga, da se sprejmejo brezmadežni aktivni oficirll-ujetnikl takol do povratku v vojsko. Istotako. da se preskrbe dijakom podpore, uradnikom službe, za obrtnike ln trgovce brezobrestna posojila, delavcem pa nal se preskrbe odgovarjajoče lahke službe Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno
Mirovna konferenca.
Začetek nove mirovne konference.
LDU Berlin, 7. Kakor doznavajo listi, je končnoveljavno določeno, da se prične nova mirovna konferenca sredi prihodnjega tedna. Kakor pri prvi konferenci se bodo tudi sedaj vršila poglavitna in odločilna posvetovanja v svetu četvorice, ki ga bodo tvorili Lloyd Oeorge, Clemenceau, Wa!lace in Nitti.
Madžari na mirovni konferenci.
LDU Pariz, 7. Agence Hav&s poroča, da je madžarska mirovna delegacija došla in da bo stanovala v Neuillyju.
Plebiscit v Šlczvlgholštajnu.
LDU Pariz, 8. Državna ladja „Marseillaise“ Je krenila v Kodanj, da bo nadzirala ljudsko glasovanje na Šlezvigholštajnskem.
Antanta zahteva Izročitev 15.000 Nemcev.
LDU Dunaj, 7. »Der Neue Tag“ poroča, da Je antanta napravila se-znamek 15.000 oseb, ki jih mora Nemčija izročiti antantnemu sodnemu dvoru. Nemška vlada je Clemenceauju neuradno sporočila, da bo de-niisionirala, ako se JI bo ta seznamek predložil.
800 žrtev potresa.
LDU. Mehiko, 7. Januarja. Agence Havas poroča: Potres v Veracru-zu ie zahteval 800 človeških žrtev.
L ALBANSKO VPRAŠANJE
Albanski delegati na mirovni konferenci so nenadoma zapustili Pariz ln odpotovali v Rim, kjer so bili sprejeti v avdijenci od italijanskih ministrov. Italijanski listi so ob tej priliki pisal!, da so bili Albanci do tega koraka prisiljeni, ker izgleda, da namerava mirovna konferenca uničiti albansko nacijonalno integriteto. Zavezniki so se namreč po poročilih listov sporazumeli, da odstopijo severno Albanijo Jugoslaviji, en del albanskega ozemlja pa Grški. Italijansko časopisje se .nadeja, da se to konečno vendar ne zgodi, kajti s takim dejanjem bi bila Italija »strašno pogodena, ker bi bil njen politični in gospodarski vpliv na Balkanu uničen”. — Kakor torej vidimo, je Ita-
lija pripravljena Intrigirati proti nanj tudi v zadevi albanskega vprašanja,
PRIMORSKI POSLANCI OSTANEJO V DOSEDANJIH STRANKAH.	*
Poroča se nam: Na seji narodni!, poslancev :z zasedenega ozemlja, ki se je vršila dne 6. januarja v Zagrebu, se je sicer sklenilo, osnovati posebno parlamentarično udruženja poslancev iz zasedenega ozemlja, vendar pa je njegova naloga, zastopati le Specialne interese zasedenega ozemlja. . Na sestanku je bil namreč sprejet tudi predlog, da ostanejo vsi poslanci zasedenega ozemHa še naprej člani svojih dosedanjih parlamentarnih klubov.
Gospodarstvo.
BORZNA POROČILA
lh >U Zagreb, 8. Zagrebška borza ostane zaradi pravoslavnega božiča danes ka jutri zatvorjena.
LDU Dunaj. 8. Deviza na Zagreb 175- 185, na Prago 288.50 —298.50, SI1S kronski bankovci 160—180.
LDU Curih. 8. (CTU). Deviza na Dunaj 2.90, na Berlin 11.40, na Prago 9.20, avstrijske kronske note 3.25.
+ Oddaja sladkorja za obrtne namene. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je prepovedalo oddajanje kontingentiranega sladkorja, ki se dovoljuje le za prehrano ljudi, v
obrtne namene, Tromice Bonbonov, slaščičaren in drugi obrtniki morejo predelavah samo oni' sladkor, ki g« v prosti trgovini nvojijo lz inozemstva
+ Službeni tečaj dinarja iznaša po naredbi finančnega ministra od
1.	januarja t. L naprej 400 K za 10G dinarjev.
f Cene klavne živine. Uradno sv poroča: Deželna vlada za Slovenija je stopila v zvezo z zemaljsko vlada v Zagrebu radi določitve enotniH cen za klavno živino na vsem področju Banovine in Slovenije,
Razmere v Roiriuuifi.
V Romuniji so razmere še zelo neurejene. Romunska država pred-stvaija danes klasičen vzgled nekdanjega pruskega režima. Na krmilu države sta plemič In oficir, plačana od špekulantov, katerih peedini Imajo neomejen upllv na vlado. Nilhov parlament je parlament poedinih slojev in ne izraža narodove volje, saj tudi ni bil izvoljen od vsega naroda.
Kmet ie v Romuniji zapostavllen kot v malokateri drugi državi. Radi tega nima pravega veselja do dela. kar povzroča padanje produkcije žl-vilnlh potrebščin, čeprav slovi Romunija po svoji rodovitni zemlji. Srednjega stanu Rumunija skoro ne pozna. Nekake zastopnike tega srednjega stanu predstavljajo Židje, ki so vsled politične zapostavljenosti zelo nezadovoljni. Zidovska nezadovoljnost ima lahko svoje slabe posledice, ker šteje Romunija neprimerno veliko število Abrahamovih sinov.
Železniškega prometa v Rčmuljl skoro ni, ker ni lokomotiv, ni vagonov: kar pa še imajo, ie staro in obrabljeno. Tudi to je eden vzrokov draginje, ki je v Romuni! silno velika, čeprav Je Romuniia žltorodna dežela. Radi pomanjkanja železniških vozov se ne morelo pravočasno preskrbeti z živežem mesta in gorati kraji. Za vzgled draginji nal navedem, da stane tamkaj Ttilogram moke od 15—18 kron.
Notranja politika le brezglavna, a zunanja — sicer še nedavno malo drzna — Je postala plaha, ponižnejša. Srečala jih je pamet, da so se začeli bati Bolgarov in Madžarov m temu primerno uravnavati svojo politiko. Kakor se sliši, se hočejo približati Jugoslovanom — samo. da bi se nam ne radi tega, ker upalo lepim potom doseči od nas več koncesij, upajmo, da Uh je do tega koraka prignalo sa-v inospoznanje.	*
Ako se Romuni zadosti zavedajo svojega položaja, se ne bodo pustili več izigravati od Italijanov proti nam. Kaj jim pa koristi ital!lansko prijateljstvo za naše neprijatelistvo y slučaju kakšne poznejše madžarsko-bolgarske sovražne akcije. Posamezni glasovi iz Romunije kažejo, da se vsaj posamezni Romuni zavedajo svojega ogroženega položaja, kar je prvi korak k iztreznenju jn kar Je tudi za nas dobro. Upajmo, da se ne varamo J
Pokrajinske vesji.
MARIBOR.
Glasbena Matica v Mariboru.
Prihodnja pevska vaja je v soboto, dne 10. januarja ob pol 8. url zvečer v risalnid deške meščanske šole,
Kaiserstrasse 1. (prvo nadstropje,
stranski 'vhod v poslopje realke). Ker moramo izpopolniti moški pevski zbor in izvoliti ženski pevski odbor, pridite točno, polnoštevilno in privedite novih pevk ln pevcev sebojl Pevski odbor.
— Velik simfonični koncert priredi Mariborska divizijska godba v dvorani Gotz pod vodstvom kapelnika Herzoga. Na sporedu so Smetana. Schubert. Grieg, Debusv i. dt. Vstopnice od 2— 20 K: predprodaja v trgovinah Brišnik, Grajska ul. In Huffer, Šolska ulica.
Zasebno učilišče Legat v Mariboru. Vsled ustavljenla železniškega prometa začneio novi tečaii še le v četrtek, dne 8. januarja 1920. Rok vpisovanja za nove tečaje se podaljša zatorej do 8. januarja. Natančnejšo v cg’asnem delu našega lista.
CELJE
Med našimi redarji, ki so v ogromni večini' zavedni ln požrtvovalni Jugoslovani ter vestni vzdrževatelji reda, jih Je vendar nekaj, ki svojim tovarišem ne delajo ne veselja, ne časti. Ljudje, ki so jim Italijani s svojo italijanščino ljubši od Slovencev In Jugoslovanov, naj gredo kamor hočejo, Pri državni poHciji zanje ne bi smelo biti prostora. — Ob tej priliki se obračamo tudi do občinstva s pozivom, naj upošteva težko službo naših redarjev ln nal jih ne žali s Cičl In podobnimi žaljivkami.
Na celiskem kolodvoru |e v službi še vedno neka gospodična, ki Je bila ob Izbruhu vojske v Oorid huda avstrijakantinja in je pridno vohunila za tamošnjo policijo. S svojim de-nuncliantstvom je spravila po nedolžnem v večmesečno ječo zavednega Slovenca, brzojavnega mojstra Davorina Permeta, ki je komaj za las ušel nasilni smrti. Akt z natačni-ml dokazili leži še menda vedno nerešen na ravnateljstvu juž. železnice v Ljubljani. Pričakujemo, da bo rešen v najkrajšem času.
Celjski odsek Sav. podružnice S.n. P: D. priredi v soboto, dne 17. Jan. ob 20. uri v gorenjih prostorih »Nar. doma« v Celju planinski ples. Sode-luie voiaška godba iz Maribora. Vstop je dovolien le članom S. P. D. in po njih vpeljanim gostom. Vstopnina za člane 6 K. za nečlane 12 K.
Smrrfeta "ri Pliberku. (Agitacija.) Hodim po svojih opravkih po kmetih. Kakor pač navadno, se menimo o draginfl, o pomanfkanlu blaga hi tudi o Avstriji. Kmetje m! s trdnim nrenričanlem no ved o. da imalo v Avstriji dosti dobrega tobaka iz Amerike In tudi dovoli obleke, katero dobe za gotovo ceno. pri.nas pa. da tega ni. Na vprašanje, kdo to pravi ln če so bili sami tam. ml odvrnejo, da tako pravi »naš lerar« In kdo !e tisti jugoslovanski učitelj, ki tako izborno dela za tisto državo, katere kruh le? To le Juri Derbuch, onL ki m Dosiv Šolske oblasti, na)
priseže, tega ni hotel storiti. Kljuk -temu, pa še danes je jugoslovanski kruh! Sliši se tudi, da i oče sam pustit službo, ker se služba ne strin ji z njegovim nemškim prepričanjem. Mati njegova in sestra pa, ki sta »5 Trušnjah pri Velikovcu pa zatrjujeta, da sta Slovenki! Res čudna po-Itična zmes, mat! Slovenka, sla Nemec!
Gospod Derbuch. kaj še čakate L Zakaj ne greste v blaženo nemška Avstrijo, kjer sg cedi med hi kjer j«
vse zastonj! Nflcdo n c bo jokal za vami.
Iz Kočevja. Ker so se od strani tukajšnjih premozarjev pogostb dogajali pri nas poulični nemiri, napadi in razili delikti tako. da človek: pri belem dnevu ni bil več varen n n cesti, ie čutilo okrajno glavarstvo potrebo iskati pomoči pri vojaške) oblasti. Nato je res prišlo v Kočevja srbskp vojaštvo, ki smo ea vsi z vd-seljem pozdravili (tudi Nemci) v na-di, da nam napravi red in Iztrebi med poštenim delavstvom komunizem. Presenetilo nas Je pa tembolj ko ie vojaštvo že po dobrem tednu baje na zahtevo socialistov odkorakalo Iz Kočevja. VsleJ tega si dovoljujemo vprašati: Kcdo nam jamči za Javni mir in red? Kje naj išče glavarstvo ln sodnija asistenca kadar spet pride 400 knapov pred urade zahtevat neka! nepostavnega. kakor se ie to že parkrat zgodilo-Bomo v Kočevju res izročeni v milost fai nemilost socljallstom ali boljše rečeno komunistom.
Jesenice. Člani kranjskogorska
podružnice slov. plan. društva na Jesenicah prlrede dne 31. t. m. veselico v večjem obsegu v prid vzdrža-vaaila potov ln za poprava Kadil alkov« koče na Golici. Kadilnikov* koca Je nudila za časa nemških napadov varno zavetišče našim vojakom, ki so branili naš Korotan. Koča ie V zelo slabem stanju zato si je podružnica stavila v svojo dolžnost isto popraviti in še letos otvoritL Ker pa !o združeno to s precejšnimi stroški in se bo čisti dobiček veselice porabil v to svrho se zato naprošajo vsa društva, da ta dan opustijo namenjene prireditve in se uljudno vabijo vsi planinci ln prijatelji narave, da s« udeležijo te prireditve, da s tem pripomorejo do boljšega uspeha.
V črnomeljskem okraju mrgoli š» vse polno dvojezičnih napisov. V Podzemlju imamo celo nemško~slo-venske krajevne napise. To ie menda zaradi »nemčkih vitezov«, ki imajo še v'Beli Krajini ogromna posestva. Zakaj država ne konfiscira tega premoženja? Radovedni smo kdajl budj gospod glavar ukazal odstraniti nemške napise? Mogoče pa le morajo biti, ker ima ravno Dri nas so polno avstrijskih »bohtmajstrov«, ki §e danes strašijo s švabskimi kapami tod okoli. Ti gospodje, ki so videli V, starih časih vsako malenkost, ne vl-cliio danes ničesar. Glavno je. da hodijo malo na izprehod in obiskujejo? »zaupnike«, ki Imajo kako »mokroto« v hiši.
8. siev,	»JUGOSLAVIJA*	dne	0.	JannvarJa	1920.	Stran	8.
Dnevne vesti.
—» Protekcija pri ministrstvih v Beogradu. Časopisi danzadnevom prinašalo osebne vesti iz Beograda, glasom katerih so imenovani v 7. in
6. razred gospodje stari 34-čo let, medtem kc ndihovl kolegi istih službenih let hlapčujejo še vedno v 9. ali še nižjem čin. razredu. Taka pro-tekciia ali nepotizem Je skrajno nevarna, ket korumpira ostalo uredništvo in mu jemlje voljo in veselje 'do dela v uradu. — Naj gospodje v Beogradu ne Izzivalo s takimi ko-ruptnimi imenovanji, kakor niso bile nikdar mogoča v stari propadli Avstriji. — Toliko naš dopisnik, aktivni državni uradnik. Treba pa je pogledati medajlo tudi z druge strani. Le vprašajte naše uradnike, če gredo služiti v Beograd tudi, če dobe za eno ali dve stopinji višji člnovnl razred. Malo, zelo malo jih bovle te našli, ker Je v današnjih razmerah res žrtev, če se pusti uradnik prestaviti v Beograd. Priznavamo pa, da se gode zlorabe, ki jih Je treba pobijati io Žigo? :'t".
— Vsettčiiiška zadeva. Pred nehal d e vi .je prineslo naše, časopisje sporočilo, da je bil primarij dr. Bot-terl, profesor ljubljanske univerze, predlagan za profesorja medicinske fakultete v Zagrebu. Kakor se nam poroča od informirane strani, ta novica ne more biti točna. Ni verjetno, da bi profesor Botteri sprejel tak r ziv, ker je svoj čas Zagrebška univerza njegovo habilitacijo v Pragi ovirala in le ljubljanski vseučitiškl komisiji se je zahvaliti, da je bil ta odličen strokovnjak prepuščen k habilitaciji.
— Stanovanja univerzitetnik profesorjev. Kmalu bo leto od kar so pričela predavanja na »Tehniškovl-sokošolskemu tečaju v Ljubljani In nekateri profesor]*'„ ki so se z veseljem odzvali pozivu naroda in s tem položili temelj najvišjemu kulturnemu zavodu, še danes ne morejo do-' biti stanovanja v mestu. TretH semester bi morali pričeti, a profesorji morajo že itak zakasnjena predavanja še dalje odložiti, ker jim oddaljenost stanovanj onemogočuje redno prihajanje v mesto. Razumljivo, pri takem vremenu In žel. voznem ledu. Razumljivo pa ni, da merodajne Oblasti tako ovirajo in zanemarjajo razvoj univerze. Akademiki, ki smo pri tem najbolj prizadeti., najodločneje protestiramo proti takemu postopanju in zahtevamo takojšnjo ureditev stanovanj univerzitetnih profesorjev.	Akademik.
— Zahteve sarajevskih Srbov. Sarajevski Srbi, ki so jim demonstracije v začetku vojne uničile imetje in premoženje, so imeli zborovanje na katerem so se organizirali ter sklenili zahtevati od vlade, da se takoj nadomesti materijalna škoda vsem onim. ki so jo pretrpeli vsled divjanja avstrijske soldateske in razburkane poulične druhall.
—- V politično službo pri okrajnem glavarstvu v Ptuju je podeljen abs. pravnik Zvonko Fratina iz Križevcev pri Ljutomeru.
— Pravna fakulteta se otvori 1, februarja v Subotici.
— Posli računskega oddelka In blagajna drž. železnic v Ljubljani so S 3. t. m. prešli na ravnateljstvo drž. železnic v Zagrebu.
— Ošabnost vojnih dobičkarjev. Pišejo nam: Po javnih cestah In ulicah norijo avtomobili, v njih vojni dobičkarji in verižniki z ošabnimi obrazi. Neotesano in neolikano Je od teh zavrženih elementov, ki drve ravno tam najhitreje, kjer so cele gruče ljudi, ne meneč se zato, da v teh žalostnih časih si ne more obleke nabaviti, kakor edino vojni dobičkar-
in verižniki. Dolžnost vlade Je, idi za luksus, da si drže lahko avtomobile, prav eksemplarično obdavčiti.
— • Upokojenci in draginjske doklade. S 1. decembrom 1919 to se vsem državnim uslužbencem dra-ginjske doklade zvišale, a uboge upokojence je vlada jx>poloma prezrta, čeprav smo upokojenci vse svoje mlade moči državi posvetili. Draginja raste od dne do dne kakor gobe po dežju ali želve v Albaniji, a
vpoi otencc ti k  vlada, stoti
Bvo.io dolžnost, imej človeško srce in usmili sc teh ubogih od države izmozganih zemljanov.
Proti usmrtitvi madžarskih komunistov je protestiralo tudi vodstvo češke soeijahio-deniokratske Stranke v svojem glasilu »Pravo Littu«.
— 2S mest cestarjev razpisuje
dež. vlada' za Slovenijo. Podrobnosti se nahajajo v Uradnem listu od 1. Jan. t. 1.
— Tiskarna »Šlampa« je izpre-
Cenlla svoje ime in pravila. Imenu-se odslej »Delniška tiskarna, d. d.
v Ljubljani« ter je razširila svoje področje tudi na knjigoveške hi knijgo-trške posle.
— Občinski tajniki. Tl so v resnici uboge pare državnega in avtonomnega aparata. Občinski tajnik opravlja službo orožnika, policaja,, detektiva, babice, zdravnika sploh z eno besedo vse, kar zahteva stari avstrijski občinski red in neštete druge naredbe in ukazi. Pa -kako so plačani ti ljudje. Beri In reci 300, 400 do 600 K na meseci Nič ne ugovarjam. da občine ne plačujejo primemo, ali vlada ne da niti ficka kljub temu, temu, da porabi občinski tajnik tri četrtine časa samo za državo. Koliko virov dohodkov odpre obč. tajnik vladni šatuli, to vedo davčne oblasti, ampak, da bi se vlada kaj zganila in da vsaj nekoliko materijalno podpirala te ljudi, o tem nima smisla. Poživljam vlado, da ukrene vse potrebno, da se te ljudi podržavi.
— Slabe praznike so imeli letos naši fantje v Prekmurju. Draga leta 80 vedno dobili vsnl kaka skromna darila, letos se jih ni spomnH nihče.
In še več: ravno za praznike so jim In neznanega vzroka odtrgali polovico kruha. No, fantje so ostati vsejed-no dobre voije tn se tolažijo, da bo prihodnji božič ua vsak način boli.
— Na čast p. Skrahca. časopisi so prinesli prošnjo za pr’ pevek k stroškom, ker se namerava vzidati plošča na rojstni hiši rajnega frančiškana o. Stanka Skrabec pri Ribnici. Prav je, da se počasti ta skromen, a imeniten mož. Ne bilo bi odveč, ko bi se založile razglednice v ta namen. Saj kliše je že narejen, pa bi Mii stroški za to napravo toliko manjši. Kliše ima gotovo »Dom in Svet«, ker je tara bila natisnjena podoba. Upajmo, da bo tudi naša Ljubljana tega moža počastila, če drugače ne, da da krstili kako ulico ali cesto na njegovo ime.
— Na državni obrtni god v Ljubljani se Ima od srede aprila do srede julija t. I. vršiti II. delni tečaj za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Tozadevni razglas s podrobnimi podatki se nahaja \f Uradnem listu štev. 1„ z dne 3. t. m.	k
Papirnati drobiž. Finančni minister je odredil, da se natisne papirnati drobiž po 2 in pol pare ali 10 vi-nariev, 5 nar ali 20 vinarjev ter po 25 par ali po 1 krono. Ta drobiž bo na eni strani imel označbo v dinarski, na drag! pa, v kronski veljavi.
LfubJjaoa.
člani kluba Poslancev Iz zasedenega ozemlja se vabijo na važno sejo Odbora, ki se vrši v petek, dne 9. t.
m. ob pol 6. uri zvečer v prostorih Pisarne za zasedeno ozemlje, Pra-Žakova ulica, 3. I. nadstropje. — Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor za zasedeno ozemlje v Ljubljani.
.= Borštnikov večer se je vsled nepričakovanili zaprek moral preložiti in sc vrši danes, v petek zvečer, ob pol osmih v Ljudskem domu. Vstopnice je dobid čez dan v trafiki v Prešernovi ulici, zvečer pa pri blagajni.
= Italijanski delegat v Ljubljani g. Summonte, uraduje na Dunajski cesti št. 31 vsak dan od 9—13 in od 16—20 ure.
= Slovenska kmetijska dražba. Posestnik iz Koroške nam piše: Če z nadstrankarskega stališča gledamo ves boj v slov. kmet. družbi, moramo samo obžalovati, da ni bil postavljen za predsednika dosedanji gener. ravnatelj g. Gustav Pirc. Zaslug, ki si Jih je pridobil za slov. kmetijstvo, mu nihče ne more odrekati. 37 let je z vnemo Ir. vspehom deloval pri kmet. družbi, vzorno urejeval »Kmetovalca«. Pozna kmetijstvo sploh in posebel še slovensko kmetijstvo skozi la skozi. Pri njegovi strokovni naobraženostf In njogovi 40!etnl izkušnji si ne moremo misliti sposobnejšega moža za predsedniško mesto. Nai je kdo tudi inteligenten in poštenjak od nog do glave, od predsednika kmet. družbe za celo' Slovenijo sc mora vendar zahtevati malo širše obzorje, precejšnja splošna in strokovna izobrazba in razsežna Izkušnja. Za1 o bi morali samo obžalovati. če bi se ne izrabila tako spretna In preizkušena moč. kot Je g. ravnatelj Pirc. Koroški opazovalec.
= Za žrtve avstrijske soldateske. Pišeio nam: Pri zadnji obč. seji je g. Kocmur predlagal, da se preneso irupl« tistih, ki so pokopani na vo< jaškem strelišču, k sv. Križu. Ta želja Je že splošna. Opomba g. župana da se to stori na nedeljo, je srečna.
I (deležba bi^ bila na nedeljo ogromna. Gotovo prideio te uboge žrtve v skupno jamo. BI ne bilo mogoče pokopati ilh tam, lder počivata Adamič
ln Lunder? Imeli bi lahko za ta dva napravljen spomenik skupno, na katerega bi se vsekale Imena ubogih žrtev ali vsaj kak primeren napis.
— Ljubljansko barje se je preselilo na ljubljanske ulice. Prej ko je deževalo, smo se tolažili s tem, da srno upali, da bo knialu vse vsaj za-mržnilo. Pa smo se bridko varali. Padel Je aneg na blato ln nas spravil v popolni obup. Kaj M bilo n. pr. če bi se ljubljanski magistrat malo pobrigal in najel malo več pocestnih pometačev, oziroma »brzočistilcev«. Ker se Ljubljana prišteva med za-padna mesta, bi bilo na vsak način tudi svetovati, da začne počasi polagati važnost v to. da se asfaltirajo ali tlakujejo ljubljanske ulice i:i ceste.
= »Samopomoč« In njen krompir. Uradnik se pritožuje: Zadnje dni smo dobili člani Samopomoči neki gnoj pod imenom krompir. Od 10 kg je po odberi gnilobe prsti 1. dr. nesnage ostalo 7 kg za rilo užitnega krompirja. Ne vemo kdo Je zakrivtL da smo člani dobili tako blago mislimo pa da bi odbor moral skrbeti, da se nas na tak način ne odškoduje. Ail Je res žitni zavod zakrivil to. Vse-kako zahtevamo, da se nas brez odloga odškoduje.
— Posnemajte. Silvestrov dan popoludne so pri sv. Križu k zadnjemu počitku položili truplo zavedne Slovenke gdč. Franje Gestrin, tete pokojnega pesnika Fran Gestrin-a Stranke v nje hiši so zložile za dražbo sv. Cirila in Metoda znesek 123 K mesto venca na krsto. Slovenci posnemajte ln pomagajte družbi, da bo mogla delati v prospeh ljubljene domovine!
=» Kabaret v »Narodnem doam«.
Z ozirom na tozadevno notico v,
včeraišnil št. - Jugoslavije« nam pojasnjuje tenorast naše opere g. Dr-YOta, da nima omenjenega podietJa v rokah noben Dunajčan. Cela stvar Je v upravi g. Drvote ln kabaret se ustanovi kot samopomoč igralcev.
-= Mestna zastavljalnica naznanja. da se vrši 15. t. m. redna mesečna dražba v mesecu maju 1919 zastavljenih dragocenostlj ln efektov od 3 do 6 ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica štev. 2. Na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji undni dan pred dražbo. —
Aprovizacija. ~
Cenejša prehrana. Stranke, ki Že Imajo izkaznice za cenejšu živila, naj Jih takoj predlože tisti aproviza-cl.fi, kier so včlanjene in kjer bodo dobivale cenejšo blago in sicer:
1. Člani »Samopomoči« pri »Samopomoči« ;
2. člani »Vojne zveze« v konza-mlh, kler dobivalo drugo blago:
3. člani »Splošne gospodarske zadruge« pri tet zadrugi;
4. člani »Gospodarske zveze« pri »Oospodarski zvezi« In
5. stranke, ki niso nikjer včlanjene. pri mestni aprovizacljl na magistratu. Galetova hiša. pritličje, levo. — Kdor ne predloži prt kakem izmed teh oddajališč svoje izkaznice, ne dobi cenejših živil, ker bode dobila vsaka aprovizacila le toliko cenejših živil, kolikor bo predložila magistratu kontrolnih kuponov, ki sc odvzameio strankam.
Vsaka aprovizacija, ki odvzame stranki kontrol, kupon, mora na kontrolni kupon kakor tudi na izkaznico, ki se vrne stranki, pritisniti svojo štampiljo. da ne more stranka kie drugle dobivati ceneiših živil kakor tam. kjer le včlanjena oziroma kjer ie oddala kontrolni kupon.
Brez dovoljenja magistrata nei more nobena stranka spremeniti aprovizacile. kjer je včlanjena.
Uradne ure za stranke orl mestni aprovlzacl.il. — Stranke sorejtma mestna aprovizacija (oddelek za kaite) radi notranjih poslov le vsak pondeijek. sredo in petek od 8. do 12. ure. Ostale dni se stranke ne sprejemalo.
Draženje mesa. Potem, ko je bil odsek za prehrano radi maksimiranja ceu za sirove goveje kože na 18 kron dovolil ljubljanskim mesarjem. da prodaiaio goveje meso prve vrste po K 15.70. druge vrste p« po 13.70, je prišlo iz krogov občinstva mnogo pritožb, da se mesarji teh cen ne drže, dalje pa, da prodajajo meso druge vrste za meso prve vrste, ter da skušajo cene zaokrožiti na 16 kron in še višje. — Deželna vlada Je dala danes ugotoviti, po kakšnih cenah se prodaja meso v Ljuollani. V obče se je konstatiralo, da se mesarji naredbe drže. Cena slanine se do-sedaj ni maksimirala in je v zadnjem času stopila na 42 do 46 kron za kilogram, kar je očividno neutemeljeno, zakaj ugotovljeno Je, da Je vsako ceno preko 36 do 38 kron smatrati za pretirana — Vsled tega ooložata
deželna vlada vabi vsakogar, kateri bi opazil, da se za prodalo mesa določene maksimalne cene skušajo prekoračiti naravnost ali s kakimi pretvezami, zlasti pa s tem. da se meso druge vrste prodaja kot prvovrstno meso, da vse te primere nemudoma ovadi uradu zoper navijal-ce cen, verižnike in tihotapce pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani (II. nadstropje), kateri ima naročilo. eksemplarično kaznovati vsak pregrešek. — Obenem je odsek a prehrano povabil mestni magistrat. oz. tamkaj poslujoči odbor za določevanje cen, da nemudoma maksfmlra ceno slanine.
Icdaiisce.
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA OLEDALIŠČA.
Opera:
9. Jan. petek. »Lepa Helena«, izv abon. 10. ian. sobota. »Sanje«, balet, aboo. A. 11. Jan. nddelja, »Sanje«, balet Izv. abon. 12. Jan. ponedeljek, zaprta. 13. Jan. torek. »Prodana nevesta«, abon. D. 14. jan. sreda, »Sanje«, balet, abon. D. 15. Jam četrtek, »Rusalka«, aboti. A/A 16. Jan. petek, »Sanje«, balet, abon. C.
Drama:
9. Jan. petek. »Korenček -- Ženitev«. abon. B. 10. Jan. sobota. Korenček — Ženitev«, abon. C. IL jun. nedelja, popoldan. »Protekcija«. izv. abon, 11. lan. nedelja, zvečer. »Na dnu«, Izv. abon. 12. Jan. ponedeljek, »Korenček Ženitev«, abon A 13. jan. torek, zaprto. 14. jan. sreda, »Korenček — Ženitev«, abon. D.
15. Jan. četrtek, »Na dnu«, abon. C.
16. jan. pelek, »Na dnu«, aboti B
Društvena in uiadna obvestila.
»Društvo slovenskih kmetijskih
strokovnjakov« priredi v nedeljo dne 11. t. m. ob pol 4. uri v Trnovem (v župnišču) predavanje o pridelovanju zelenjadnega semena. Predavatelj sadjarski nadzornik M. Humek.
Pouk poljščine se začne danes (v petek) zvečer ob 6. uri zvečer na realni gimnaziji no Poljanah (il. nadstropje). Oglase se tedad lahko še novi člani.
Društvo državnih uslužbencev kraljestva SHS za Slovenijo tata od-borovo sejo v petek 10. t. m. ob 8 uri zvečer v običajnem lokalu.
Društvo poštarjev ta poštnih odpravnikov vabi svoje člane k obilni vdeležbl na ustanovni občni zbor društva poštnih uradnikov ta uradnic, kateri se vrši dne 11. tm. ob 14. uri v Ljubljani 1, pismonoška dvorana. Neposredno po tem shodu se bo klepalo o razpustu dosedanjega društva, zato nai pride vsak. Posebna vabila sc ne razpošiljajo.
»Zveza ženskih dntštev na Koroškem« Je naprosila ciljaštvo na Štajerskem, da jj pomaga pri nabiranju prispevkov za prireditev božičnice ubožni koroški šolski mladini. Naše zavedno dijaštvo se je tej prošnji radevoljno odzvalo. Poslali so nam: Kr. vojaška realka v Maribora 2918 K 40 vin. in nekaj obleke; Mestna trgovska Šola v Celju 2103 krone; Državna gimnazija v Ptuju 1610 K, obleko in šolske potrebščine; Državno moško učiteljišče v Mariboru 1569 K 80 vin.: Vinorejska In sadjarska šola v Maribora 1000 K; Državna gimnazija v Celju 850 K; Učiteljstvo v Cerknici 738 K; Meščanka šola v Krškem 240 K; Državna realka v Mariboru 225 K; Državna gimnazija v Maribora 225 K; Državna realka v Mariboru 200 K. Nabl-aloem in darovalcem se v Imenu koroške dece najultudneje zahvaljuje odbor »Zveze ženskih' društev na Koroškem «
Dijaštvo.
Tovariš! juristi! Prof. dr. Pita-mic, ki se sedal mudi v Ljuljsnl, da vodi predpriprave za otvoritev Ju-ridične fakultete. Je Izjavil, da prične iuridična fakulteta šele z drugim, letnim semestrom. Zato naj se vsi juristi, ki žele študirati v Ljubljani ln še niso vpisani na kaki drugi juri-dičnf fakulteti, vpišejo na tukaišnjo filozofsko fakulteto in to čimprej. S tem se Izognejo nevarnosti, da izgube zimski semester. V začetku letnega semestra pa prestopijo zopet na juridično fakulteto.
Občni zbor »Preporoda« se vrši, kakor smo že objavili, v soboto, dne 10.-1. m. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Ker le to prvi občni zbor naše organizacije ln ker le na programu več vele-važnih točk. zato pozivamo ponovno vse člane, da se občnega zbora sigurno udeleže. Obenem opozarjamo tovariše zaupnike, da v svolih razredih obveste vse članstvo o zborovanju	Upravni	svet.
Dijaški transport na Dunaj. m*, 'bovedan za 20. januarja, odide že la. t m. Prijave sprejema do 14. t. ta> Evgen Rustja, Erjavčeva 24,
NSS.
Za politično vsebino dopisov pod ta rubriko uredništvo ne prevzame odgovornosti.
Občinske volitve v Ljubljani Pod
tem naslovom se zaletava v predsednika političnega in gospodarske« ga društva za prvi mestni (Poljanski okraj) tovariša Babnika in moja malenkost »Slovenski Narod« z dn« 8. I, 1920. št 5. Sicer bi mu ne odgovoril, če bi na koncu Članka tako zavitc.ne jadikoval ln poživljal svo-ih pristašev, naj iz društva Izstopijo ali pa se pritožijo. Z ozirom na te se čutim primoranega, da pojasnim sledeče:
, V mojem govoru nisem z eno besedico direktno imenoval ene aii drage stranke. Pač pa sem v svojem govoru, katerega bom prihodnje dni v celoti priobčil, očital strankam brez izjeme in ne da bi imenoval osebe, da so se v Avrstriji ravnal one. oziroma njih voditelji klanjal avstrijkim mogotcem in Javno povr darjaii, da niso Slovani, ampak samo Avstrijci in da so stradajočim vojakom nesli srebrni rog in v svojem govoru povdarjal, da naj Jih glas tega rogu vedno spominja zvestobe ljubi Avstriji (Gospod dr. Tavčar &fi ni res?)
€tar pregovor pravi: »Ce se mačku na rep stopi zacvili.«
Nadalje trdi Narod, da Je politično in gospodarsko društvo za prvf poljanski okraj sklicalo Izvanredni občili zbor. To Je neresnica. Sklican Jc bil redni občni zbor; dan ln Čas Je bil pravočasno objavljen celo v »Slov. Narodu«. Na dnevnem reda Je bilo med dragim: Sprememba pravd in slučajnosti.
Pristaši JDS. sc bili ravno taka povabljeni, kakor pristaša NSS. Ta se vidi tudi a tega, da lih je par od JDS. prišlo. Eden izmed njih Je pa ie pred volitvami odšel. Sicer Je pa društvo napredno, v pravilih pa ni nikjer izraženo, da tnora biti ravna Član JDS., temveč je nasprotno-res» da je bilo le pri občnem zboru dna 8. februarja 1919 sklenjeno, da društvo M pristaš JDS. Naj gospodje torej dokažejo* da smo mi primoran* biti v stranki JDS. N
Jaz sem seveda v svojem govora povdarjal, da Je za nas proletarce — ta uradnik gotovo ni druzega kot proletarec — prostor edinole v NSS. lil stavil predlog, da naj društvo pristopi tej stranki. Predlog Je bil so« glaso sprejet Ko Je bik) dano na glasovanje, kdo ie proti predlogu, ie eden tatr.ed pristašev JDS, ln sicer res prvotno dvignil roko, toda !c da vratu, ter si je popravljal kravati nato pa je roko zopet vtaknil v žepi Predsednik je dolgo časa čakat ča bo kdo prod, toda ni ga b!k>!
Gospodje JDS., ne točite solza za nami. za nas se niste nikdar zmenili. bili smo Vam dobri le pri volitvah. ko pa » bile te pri kraju, st« sl pač mislih:	»zamorec je stori!
svojo dolžnost, ne potrebujemo g» več!«
Ml pa danes nismo več v sedemnajstem, ampak v dvajsetem stote t-ju ln oči so se nam odprle, ne zamerite toraj, če Vam ne zaupamo.
Vojska Dragotin,
L 6. tajmk političnega društva za L mestni (poljanski) okraj.
Za tiskovni sklad so darovati:
Hercigonja Martin 10 K; Na občnem zbora Nar. soc. Zveze v Zagorju ob Savi dne 4. t. m. nabranih 222 Ki Korbar, Zagorje 50 K; Dragotin Vojska 10 K; Ferdinand Oestrin 10 Ki Pavel Stele 20 K; Friderik Repovf 10 K; Štefan Ferant 20 K: Jakič Ald| 10 K; Mikuš, pol. nadz. 20 K; Pust, žel. 10 K; Bezlaj, žel. 10 K; GrašVJ Janko, žel. 4 K; Rojina Ivan, pos. 9 kron; Lončar Fran, klepar 4 K J Černe Jožef, čevljar 4 K; Hostnlld Adolf, pos. 5 K; omizje 2. januar]*; pri Seidelnu 14 K; Guzelj M. pošt« ur. 3 K; Maurer Anton, gost. 5 K; Jermoli Jožef, prož. mojster 20 K> Jereb Jožef, žel. 10 K; Vrankar Jožef žel. 4. K; Paugre, 6 K; Grgurevič Ladislav, delov. drž. kol. .50 K? Strniša Milan, žel. Dravlje 20 K* Kovač Jožef, žel. 30 K; Čemaža* Josip 6 K.
Politična šota ima v petek L J. 9. tm. ob 8. url zvečer v Narodnem do mu diskuzijski večer z dnevnim redom:
Diskuzha o programih političnih strank.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
nka, naj pusti svoj naslov pri našemu upravniStvu pod 1920. Novo mesto, Trst, Gorica.
begu c našen
Kčem stanovanje za 2 osebi. Če drugače ni mogoče, grem ludi kot podnajemnik Ir. vsaki družini. Plačam vsako ceno. Naslov v upravniStvu. 27
Prtda se:	i	Razno:
BeneS::e gosli 250 iet stare in! Elza Manfredo, katera je bila v 50.000 starih znamk so tukaj naprodaj, I Kolizej-u pri nekej goapej Šivilji kot Nn?!ov pove upravniStvo Jugoslavije. 29
Posestvo 15 minut oddaljeno od mosta Maribor, obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda, lepega gozda, hiše, gospodarkega poslopja z gostilno in koncesijo fundus instiuctus, se hi ro produ. Poizve se pri Jos. Simčič, Maribor Schillerjeva ul, 6.	24
Ognja in vloma varne blagajne vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in u/ertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Schell, 1. jugoslovanska izdelovalnica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno.
Kupi se:
Kolesa rabljena, kupuje J. Oorec,
Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14.	12
SSužbe:
Mlinar se sprejme takoj ali pozneje, če mogoče samski, za mali, novi umetni mlin pri Florjanu Gajšek v
Treba m
oko 8000 Samskih radnika (delavcev) za švelere, drva za gorivo, balvane i gredice. Šuma izvršna a plača dobra. Tko želi doči? neka ge odmah prijavi kod Nikola G. Petrovič, šuntski trgovae, 23	Karlovac,	Banija.
22
Zavod .Rodna Gruda“ v Celju
kupi večjo gostilno z zemljiščem (Ein-kehrgasthnus) v večjem kraju, trgi: ali mestu na Štajerskem. (I) Preda posestvo, opremljeno vilo, gospodarsko poslopje z orodjem in živino, deset oralov njiv, travnikov, pridelek 1919, nekaj gozda, deset min. od žel. postaje neposredno pri Celju. (2) Proda kmetijo, z gosposkim domom, skoro n< vo gospodarsko poslopje, 22 oralov njiv in travnikov, 9 gozdov za sekati, pri Celju. (3) Proda vilo z vrtom v prijaznem kraju blizu Celi«. (3) Proda enonadstropno hišo v Celju na prometnem ---v n ■ „	;	.	*	....	kraju,	za	mešano	trg.	pripravno.	(4)
Loki pri Zusmu. Hrana m »tnn v hiši, pro(ja za trgovino ali mesarijo pripravno hišo, nekaj polja in vrla pri Celju.
zahteva plače se na| v ponudbi navede.
Velika graška tvorr.ica za izdelovanje voščenih umetnih cvetlic iščo za Slovenijo generalnega zastopnika a sedežem v Ljubljani. Tozadevni pismeni oferti naj ae vpošljejo na našlov: Lastnik cvetlične tovarne IJubljana,
naznanja, da je olvoril svojo pisarno
v Lmbljani, Sodna ulica št. 18.
Večja trgovina z mešanim blagom v kakem prometnem kraju so vzame v najem ali ae pa pod ugodnimi pogoji eventualno z posestvom kupi v last. Ponndbe pod .Večja trgovina 1920* na Upravo tega lista.	81
Hotel .Union*. Soha štev. 35.	28
Mizarji se sprejo), jo pri Jo$. Senica, mizarski mojster Ljubljana, Dunajska eestn za Bežigradom 6
26
Strojni ključavničar in Izučen kurjač zdrav ter star 32 let želi službo
Jmnenjati. Naslov pove upravniStvo ugoslavije v Ptuju.	25
Starejša ženska vajena aamostoj-
nega gospodinjstva za na deželo ae išče. Ponudbe pod .Dol zavod D. Bes«
Jevo nnbrežje
.Dobra plača* na Anon.
eseljak, Ljubljana, Cankar-
5.	23
Vajenee za zlatarsko obrt ae takoj vsprejme r-ri zlatarju Danijelu Zu-pancu, Wolfova ulica it. 6._________________14
Lesna tvrdka išče dva lesna strokovnjaka za prevzemanje lesa. Plača izborna. Ponudbe na poštni predal SL 74. Celje.
prvovrstno črno kremo za Čevlje nudi po tvorniških cenah tvrdka
HROVAT & KOMP.,
Tajnost častna stvar. Ponndbe če le. LJUBLJANA, Vegova ulica mogočo s sliko na upvavniatvo lista	.	.Tv
pod .Bodočnost — Sreča*.	22	1	20	(Poleg	realke.)
Ženitne ponudbe.
Katere gospodične ali mlade vdove želijo sreče ozir. hočejo osrečiti dva obrtnika 28—35 letna. Radi pomanj-
Tiskovine vseh vrst
za urade, trgovce, obrtnike In zasebnike izvršuje lično, hitro in ceno
„Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju. Prešernova ulica.
Pisarna: Reiserieva ul. št. 1.
Telefonska štev. 375.
Skladišče: Koroška c. št. 19.
Telefonska štev. 273.
Centrala t
LJUBLJANA,
Balkan.
Podružnice:
TRST, DUNAJ.
Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba, usoja si naznaniti slavnemu občinstvu, da je s l, prosincem t! 1. ustanovila v Mariboru svojo podružnico, ki prevzame špedicije vseh vrst, prevažanje blaga, zacarinjenja, prevoze z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, prekmorske kupčije, uvoz ter izvoz raznega blaga, prodaja vsakovrstnega kolonialnega blaga na debelo.
Ker Je naša tvrdka največje domače podjetje te vrste v Jugoslaviji in ima najboljše zveze z inozemstvom, upamo, da bodete poverili svoja cenjena naročila nam. Zagotavljamo Vas solidne in točne postrežbe.	z	odličnim	epoitcvanjem
»BALKAN*
trgovska, spedicijska In komisijska delniška družba.
NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU.
Zagreb, mjeseca januara 1920.
Povišenje glavnice od K 20,000.000 na K 30,000.000.
Poziv na subsEtripciiu
25.000 komada dionica, glasečih ki a denosioca po K 400
naslovna vrijednostl u ukupnom iznosu od K 10,000.1^00
P. n.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. prevesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima:
1. Dionička glavnica od 20,000.000'— povišuje se izdanjem novih 25.000 dionica po K 400"— nom» dakle za K 10 000.000'— na K 30,000.000 —
2. Posjednicima starih dionica pripada pravo na 2 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 445'— po komadu nove dionice, zajedno sa 5°/« kamata od 1. sijecnja 1920 do dana uplate.
8. Upisna mjesta primaju takodjer upise novih dioničara uz tečaj od K 475’— po dionici sa 5*/o kamata od 1. januara 1920. Ovima če ravnateljstvo od eventualno neoptiranih komada dodijelit komade prema svojoj uvidjavnosti.
4. Subskripci a počinje 10. januara, a svršava 81. januara 1920, a za subskripcije u Americi traje rok do 15. veljače 1920.	■
5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1920, te im pripada pravo na dividendu za istu.
6. Protuvrijednosi podpisanih dionfca valja uplatiti odmah, a najkasmje do ol. januara 1920, odnosno 15 februara 1920. Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se sirupa sa 8'/»•/,, kamata od dana uplate do povratka novca.
7. Subckripcija se obavija odnosno primaju prijave: U Zagrebu: na blagajni zavoda; u Beogradu: Prometna banka; 11 Brodu n./S.: Banka i mjenačnica Brdarič i drug, kao afilijacija Narodne banke; u Dubrovniku: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala v Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica; u Osijeku: Banka J. Kraus i drug; sve filijale zagrebačkih banaka. Na Rijeci: Hrvatska centralna banka d, d.; na"R umi: Zadružna banka d. d.; na Sarajevu: Hrvatska centralna banka; na Spljetu: Zadružni savez; na Zemunu: Zemunska štedionica. Dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala. U Sjedinjenitn državama: U New-Yorku: Garanty Trust Co., Emil Kiss, banker; u Pittsburghu Pa:
predlože kod gore označenih mjesta subskripcije:	....
Točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa bojeva starih dionica (u koliko niBU kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica. _
9. Reparticiju dionica subskribiranih u smislu točke 8. pridržaje sebi ravnateljstvo.
10. Tečajni (azijski) dobitak, koji se polirci kod izdan^a novih dionica, ide u korist redovite pricuvne zaklade odbivši troŠkove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinslcog zavoda.
11. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji zajamcuje usp.ieh povišanja dioničke glavnice.
mm
m
S
n
n
n
o
-n 13 31 O O
a
a
n
a
e
o
D
n
a
a
S
n
D
n
n
a
D
a
8
0annnnDDnBaB0a00Dn0nnnD"MPDanaanD00apnapgPpaaDau°°°°«°°°°°°PjsP°°°°00neB00PPO°B0np0o0Bn0ta0c»KP0OOOPBBP00B0aa0BO°P00DB0PP00cEii^
Slovenska eskomptna banka v Uubiiani.
Ljubljana, decembra 1819.
m
Vabilo na subskripcijo 15.000 novih delnic po K 400 nom. v skupnem znesku K 6,000.000.
P. n.
Izredni občni zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki se Je vrlil dne 28. septembra 1919, J. sklenil * ozirom na ugodni razvoj veeb bančnih poslov ter imajoč pred očmi važne narodno-gospodarske naloge, zvišati delniško glavmco od
4,000.000*— na 10,000.000*— kron.
C!
tj
U
C
C
Ei
C
n
v
t.
E!
P
fi
t-
ts
D
(3
13
□
c,
p
D
n
L
P
V
t:
D
'I
a
a
p
n
nove
po kurzu K 490 —, prištevši K 5 — pri delnici za stroške izdaje delnic.	. ...	*	več	delnic	kot iira
3. Ostanek od 7.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor iati žele podpisati več dein ,	j
po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 690'—, prištevši K 5'»— pri delnici za stroške izdaje delnic.
4. Nove deinice participirajo na dobičku zavoda za leto 1920.
I	A	Januarja 1920. N« vplabib, z. »edodetjene delnice povrnemo 8%
7. Prijave sprejema:
Slovenska eskomptna banka v Ljubljani,
Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu,
; Srbska banka v Zagrebu,	,,	...
Mariborska eskomptna banka v Mariboru in njena podružnica v Murski Soboti.
8. Reparticijonovih delnic siup.uvm svet ^ ^	^	r(Bemiemu	bmke,	odšteva	emisijske	stroge in pri-
H
stojblne.
8. Kurzni (jodiček (agio), ki so doseže pri izdaji novih delnic gre v
Upravni svet Slovenske eskomptne banke v I^ubljani
oan^BBD-iBncBaoojrBcaisaBafcfisifiii s-,az:: cui.
m ..-I,   HM«■n»n"iiinwnTH>lflllllf«illlllW limlll
aoi t aa*r.?.'baaeinaeaoaoslooun
naneaBnuonnnBBOBBOBUccnccjnococacDErnoc
enacnonaaoaBa."Ooaoaaaoo