Največji slovenski dnevnik I v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 § Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list .slovenskih delavcev t Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f nnder Act of Congress of March 3, 1870 NO. 152. — ŠTEV. 152. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 29, 1932. — SREDA, 29. JUNIJA 1932 The largest Slovenian Daily in the United States. ItrH every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers. LJ TELEFON: CHelsea 8—8871 VOLUME — LETNIK WALSH PREDSEDNIK DEMOKRATSKE KONVENCIJE PRI DOSEDANJIH GLASOVANJIH SO ZMAGALI PRISTAŠI GOVERNERJA ROOSEVELTA Pri vsakem dosedanjem glasovanju je dobil new« vorški goveracr približno sto glasov večine. — Poslovni odsek je umaknil vse svoje predloge, vsled česar bo ostalo pri starem načinu nomini-ranja. — Danes bo podal ^roje poročilo odsek za p!atformo. — Manjšina odseka bo predložila konvenciji posebno planko glede prohibicije. Francija zavrnila nemški predlog NEMIRI V i BLAGAJNA STAVKOVNEM | VETERANOV OKROŽJU! SE MANJŠA OBRAVNAVA PROTI CURTISU Lindbergh je nastopil kot ---------------------|------— | prva priča. — Popisal je Rudniški stražniki so ufci-, V blagajni imajo samo še j odvedbo in smrt svoj** - CHICAGO, 111., 28. junija. — Za trajnega pred- > ... . . . 3 , . . j Morgantown, W. Va.. -J-v jimi- secinika demokratske narodne konvencije je bil i z- ^ stavkajoči majner j.- «• i l voljen senator Thomas J. Walsh iz Montane, za-j ubit in M*dem ranjenih. dva nm- * • l-i • 11 •»• __-__g« •«"•«* smrtno v 1m«mi me.i stavkar- 1,-m ko je b.l zavrnjen predlog manjšine orgamza-.j. .n ^ ^^ K n<_y ,.r<„.K cijskega odseka, naj se izvoli na to mesto Jouetta <\,iiierv <■«.. Ii stavkarja in sedem $17. — Na razpolago drugih ranili. — Dva imajo še samo kruh. — bosta mogoče še umrla. | Mnogi odhajajo, zopet I drugi prihajajo. ga sina. — Curtisa krivde. Obdolžil FRANCOZI NOČEJO SLIŠATI 0 ČRTANJU VOJNE ODŠKODNINE Shouse-a. Za predlog manjšine je bilo oddanih 528, proti predlogu pa 626 glasov. Glasovanje je nudilo ponoven dokaz, da pristati newyorskega governerja Roosevelta kontrolirajo konvencijo ter da bo Roosevelt brez dvoma no-miniran za demokratskega predsedniškega kandidata. T« t Washington, D. C., 28. junija. Tisoči lačnih veteraMoiv morajo biti sedaj zadovoljni samo še s kru bom. V blagajni je ostalo samo še . $17 je bil prvi spopad v stavki. f polidjski nadzornik Pelham ki sm je prišla pre«I dvema te«l- rjlaxsford so jp m]por * službi iioiua v t< in premogarskem »»kraju v nevernem <|flu države West i i 11 ii*. Dva stavka rja -ta bila tako ne-v iriio ranjena da zdravniki, zelo dvomijo, o njiliov«-m o/.drav- LAUSANNE, Švica, 28. junija. — Francija je zavrgla nemški predlog, da bi se izbrisala vojna odškodnina, toda pogajanja se bodo obnovil in mogoče pride do kakega kompromisa. "Nemškega načrta za izbris vojne odškodnine Francija ne more sprejeti," je rekel francoski ministrski predsednik Herriot. "Potrebujemo pa mnogo časa, da odgovorimo Nemčiji. V nekaj dneh bo finančni mi- Flemington, N. J., junija. Mrko gledajoč pred se. toda v popolnem obvladanju samega sebe je stopil polkovnik Charles A. i/unibergh preta hila Ko je bil izvoljen Walsh za konvenčnega pred- j aretirana in prepeljana v ».kraj«., sednika, je zaoril po dvorani silen aplavz, ki je J ' trajal elroro pet minut. Malo pred šesto uro se je konvencija odgodila in se bo jutri opoldne nadaljevala. Jutri pride na vrsto poročilo odseka za piatformo. Kot se čuie.i Cleveland. Ohio, 2*. junija 1 >o večina v odseku priporočila, naj se da zadevo Kavmtelj klinike zh «.<"i na penn-osemnajstega amendmenta državam na glasova- ka. PROHIBICUA NEVARNA ZA OČI svivanskein vseučilis<"u. dr. .lu-I lius Neumiller je na 3.1-letneiii nje, dočim bo manjšina priporočila konvenciji, naj kongresu zdravnikov za oči, rekel, se izreče za takojšen preklic osemnajstega amendmenta. i i » - i ... i , v hiene v veliki meri odpravila Program za bodoče seje konvencije je določen, • van> žiran ki v>,.huj<. -j,, toda nihče ne ve, koliko časa bo konvencija trajala. Po sprejemu platforme se bodo jutri vršili no- minacijski govori in se bodo v četrtek nadaljevali. I zadnja !et:i oslepel« • i lil • v i i i . u ja slabega žganja. Ako se ne bodo glasovanja preveč zavlekla, utegne da bo z odpravo prohibieije mnogo pomagano oč«*m Ainerikaneev. je. da bi odprava prohi- J jea-a" IN d ieVjapra viV . 1 Re.kel bieije v veliki meri odpravila uži- ruš". Hekel j«*, da dobri alkobol ne ško-^ dilje očem, kakor tudi ne kaj"-i nje. Najvee ljudi v Ameriki je vsled uživa- blagajnika teg;i sklada. Aajprej je preskrbel, da je bila zmleta moka iz žita, katerega je dovolil farmski odbor kongresa. Xeka * vva>h*!iigtonska pekarna se je zavezala. da bo vzela vsak dan .">000 funtov t<* moke. Zvezne oblasti so skušale dobiti armadne priprave za. pee »ii je kruha. ' Policijski nao odgovorili. — in če 'lt> bo-, mo. bomo pa stradali, kakor hi skušal doma. j liili pa >o zelo ve>eli. ko >o prišli novi tovariši: 200 i/. San Fran-cisca. 12<> i/. I'.rooklyna in "»<> i/ a jih je Nemški finančni minister grof j liiitz Sehwerin von Krosigk je S tihim, toda jasnim glasom je | predložil 4T» strani dolgo spome-pripo vedo val Lindbergh prvič , nico glede izbrisa nemških plačil, javnosti o vseh okolw'inah. ki so toda Herriot si je pridržal vse V zvezi Z odvedbo in umorom pravice, katere .smatra Francija njegovega siivi in o svojih p«igra- za potrebne. janjih z .Johnom Hugh Curtisom. Hftrrjot je ravno vrnil iz l*a- j rrza. kancler von Pa pen pa iz Rerlina. kjer sta se posvetovala s veojimi mmlstri. Herriot se je tudi posvetoval z italijanskim zn-' nanjim mnistrom Din«* (irandi- lastnikom la«ljedelniee v Norfol-ku. je pr«»d smlišeem pod obdolžijo. da j«' slavnega Malea vodil za n<«s in mu ;** natvezil. da je v zvezi z «nlvajab-i njegovega «»tr«>- veeraj o«lpot«»valo samo 1 •>. Pre..; sni poveljnik Walter Waters je odstopil, ker nj«-gova i povelja niso bila i/.vršeua. < >e. Dva izmed njih so pretepli in ju spremili «h> meje države Maryland. Ostale štiri pa so lieiji. ki pa jih je izpustila. W biti konvencija v četrtek zvečer zaključena. Govorniki, ki bodo predlagali tega ali onega kandidata, bodo smeli govoriti le po dvajset minut. Konvencija se bo jutri določila, če naj se vrše tudi večerne seje. Politični izvedenci domnevajo, da bo nominiran za predsedniškega kandidata newyorški governer F. D. Roosevelt, če ne po prvem, pa po drugem glasovanju. Na konvenciji je bil njegov največji nasprotnik bivši governer Smith, ki pa ni mogel dobiti večine na svojo stran. Ko je senator Dill predlagal senatorja Walsha za konvenčnega predsednika, je slavil njegove zmožnosti ter ga je imenoval za najodličnejšega naprednjaka, kar jih je na konvenciji. Posebno veliko zaslug si je pridobil s tem, da je odkril veliko oljno korupcijo pod Hardingovem režimom. Walsh je v svojem govoru ostro napadal republikansko politiko, ki je Združene države izolirala od ostalega sveta ter s svojo visoko- carino onemogočila evropskim narodom plačevanje dolgov. — V zadnjih treh letih, — je rekel Walsh, — je padla svetovna trgovina od 3 1 na 18 milijard dolarjev, nezaposlenost se je podvojila, privatna premoženja in vladni dohodki so se strahovito skrčili. Po mnenju mnogih stojimo pred splošnim bankro- NAJ MOŽJE VLADAJO Chicago, 111., '21. junija. — Mrs. Emily Wart lion Roosevelt, demokratska delegat in ja iz Philadel-phije je menda edina svojega spola na konvenciji, ki je mnenja, da naj moški vladajo sv»»t. Mrs. Uoosevelt j«' daljna sorodnica ne\vyorški'ga governerja lioose— velta. Na konvenciji ni hotela sprejeti podpredsedniškega nn-sta penn-svlvanske delegacije. Rekla j«1: — Z«li s«* mi. da sem staroko-pitna žena. ako pride do politike. Tn vzgojena som bila v mišljenju, <> saino zar«»ta policije proti i'urtisu in dolži policijo, «la je sinio hotela Curtisa imeti v zaporu. Lindbergh je rekel, da je Curtis sredi marca pripeljal v nje-govo hišo admirala liurrage in pastorja Peacocka. Rurrage je rekel, «la mu je Curtis dal važna pojasnila o katerih je menil, da jih je treba sporočiti Lindbtrghu. Curtis je nato povedal, da >e mu je v Norfolku približal nek moški, ki je trdil, da more pripeljati nazaj Lindberghovega sina. Curtis je h«>tel vedeti, kako visoko odkupnino je Lindbergh pripravljen plačati. Nat«> je Curtis pripovedoval, da zločinska toi-pa obstoji iz petih oseb. Eden med njimi pod imenom John je V zvezi s tem je italijanska d«1-legacija pre«U«*žila spomenico, v kateri j«' bil očrtan tak načrt. V tej spomenici po vda rja tirandi, «la je treba končnoveljavno «lol«>-čiti vojno odškodnin«* in vojni dolg. PAPEŽ JE POČASTIL MARCONIJA viti bond in se zaveže, da bo «>d-potoval domov in bo prihranil vladi sitnosti in stroške za dep«»r-tacijo. . . HOTEL SINA ZAMENJATI ZA KONJA Beograd, Srbija, junija. — Policija v neki va>i blizu Be«»gra-da je preprečila, da n?k oče ni z.i-menjal svojega sina za ciganskega kopja. izročili \vashingtonski po- sprejel MK) profesorja dr. KAJ VSE ZAHTEVAJO OD UČITELJEV Dallas, Ore., 28. junija. — Pri sprejemu službe se morajo učitelji zavezati, da se bodo zdržali al-koliola in .tobaka. RAZPUSTINOV KRIŽ JE BIL VKRADEN Berlin, Nemčija, 28. junija. — Nekemu berlinskemu zlatarju bil vkraden posebno umetno izdelan zlat in z dijamanti okrašen Kasputinov križ. katrega mu je podaril ruski car Nikolaj II. do podjetništva je opešalo. Zgodovina nas uči, da .se pojavljajo iz takih razmer revolucijonarna giba-nja. Cond«»na in Curtis je pri njih videl z/* okoli $3000 denarja, katerega je Lindbergh plačal odvajal-cem. Natančno si je «)gle vstavile plovbo več ladij pod velikim železniškim mostom, katerega je treba dvigniti, da morejo ladje pluti dalje. Uslužbenec na mostu je opazil roj čebel na ročaju, s katerim se poženejo stroji, ki dvignejo most. Kapitani so preklinjali, pristaniški delavci so letali okrog, pa vse ni nič pomagalo. Po eni uri zamude, se je roj čebel dvignil in dvignil se je tudi most. Vatikaitsko mesto, 2K. junija. Papež Pij X. je tako zadovoljen z radio postajo, katero j«» postavili Viljem Marconi v Vatikanu, «1h jrf11 eno ulico v -Vatikanskem mestu imenoval Via Ciuglielmo Marconi, ki vodi ravno do radijske postaje. Vatikanski governer je predlagal, da se on trg imenuje po sedanjem papežu, kar pa je papež odločn«> zavrnil. ZAPLEMBA JUDOVSKEGA PREMOŽENJA NAJDEBELEJŠ1 DELEGAT Chicago, 111., 28. junija. — Delegacija iz države New Jersey ima na svojem prostoru en se0 futov. je rekel Fisher smeje. — Vedno sem bil velik. T«>da sem pameten: do sedaj sem š«* vedno sanieo. Fisher je župan mesta Phillips-"burgh, iN. J. Berlin, Nemčija, 2*. junija. — V dopoldanski seji je pruski deželni zbor sprejel nacijonalno-soci-jallstično davčno predlogo, ki vključuje tudi zaplenienibo posestev vseh judov, ki so se naselili v deželi od leta 1914. Ta predloga pa je samo priporočilo zvezni vladi in nima nikake obvezne moči. R sprejemom te predloge je Hitlerjeva stranka prvič stopila v javnost proti judom. Predloga zahteva prodajo lastnine judov na vzhodu države. Denar naj se porabi za brezp«>selne. Zaplembo o-l pravičuje narodno-socrjalistična stranka z zatrdilom, da gre pri tem za posest "roparsko poželjivega neproduktivinega naroda", in da je bila posest ve«led tega pridobljena nepošteno. POVODENJ NA ROMUNSKEM Bukarešta, Romunska, 28. junija. — Vtsled hudega neurja so reke v Bukovini in Moldavrji tako narastle, da so preplavile po* lja. Voda je odnesla poslopja, iz-« podjedia. železniške proge in uto-» nilo je 18 ljudi. FRANCOSKA PROGA JE VSTAVILA PROMET Santiago, Čile, 28. junija, -h Francoska proga je vsled pomanjkanja tovora ustavila svoj par* niaki promet v čilska pristanišča« 2 tu vitoor NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 29, 1932 THE LAKOF8T SLOVENE DAILY in U. I. A. [ Glas Naroda" 3 corporation ft&d of MaahfttUa, of tbott officer«r Nt« York City. N. I. 'OUI RiBODA" (▼•!«• ai P—pit) Day Except San day* and Holidays valla Hal aa Ameriko. Za Ne« York aa celo leto f7.00 I Zk pol leta .—........90 .$3.00 II za lnosematTO u celo i«to .....»7.00 ____-.41-60 Q Za pol leta ____________________________jSJO ■ubacrlpUon Yearly $6.00. Adfertiaemaat on Agreement. "QUI Metoda" lahaja raakl dan imunR nadel} in prmlkor. aa m prioWuJeJo Denar naj ee bla-PoiUJatt po lloney Order. Prt spremembi kraja naročnikov, aa nam ladi peejlnje blvalliče nasnanl, da hitreje naj de -mo naakmdJta. NAkODA", tia W. lttb llrnl, Ne« V«^, N X. Telephone: CHeteea S—U?t DEMOKRATJE IN PROHIBICIJA Ako bodo cMe^atje lia deu*>kratski konvenciji v Chicago pametni. bodo zahtevali takojšen preklic Yol-Ft.eadovega akta ter postavno dovoljenje za izdelovanje dobrega, piva. Davek na dobro pivo bi prinesel zvezni blagajni že prvo leto stopetdeset milijonov dolarjev, drugo leto pa že enkrat več. V prvem letu bi potrošili pivovarnarji za place, potrebščine in izboljšanja dvesto milijonov dolarjev. V pivovarnah in industrijah, ki so s pivovarnami v ivezi, bi dobilo pol milijona ljudi delo. V naslednjem navajamo izjave nekaterih velikih pi-▼ovarnarjev. Jacob Ruppert iz N< \v Vorka pravi: — — Takoj bi trajno zaposlil t is« m'- mož in potrošil pet milijonov dolarjev za izboljšanje mojih pivovarn na 90. cesti in Tretji Avenue. Brooklynski pivovarnar Henry <». Piel izjavlja: — — Kakorhitro bi smeli izdelovati dobro pivo, bi morali potrošiti milijon dolarjev, da bi zadostili takojšnjim zahtevam. Tovarne za izdelovanje steklenic imajo že naša naročila. Za novi* trucke bi potrošili dvestotisoč dolarjev. Za popravila in izboljšanja pol milijona dolarjev. Izjava George Tronnnerja. v Brook lv nu se glasi: — V zadnjih štirih letih smo potrošili sedemstotisoč dolarjev za razna izboljšanja. Ako bo dovoljeno izdelovanje dobrega piva, bomo potrošili v to svrlio nadaljnili Sedemstotisoč dola rj ev. ^ Brooklynski pivovarnar Kudolph Schaefer: — Za nova poslopja in stroje imamo pripravljenih milijon dolarjev. e. a t* August A. Busch iz St. Louisa je rekel: Dve uri zatem, k<» bi bilo dobro pivo dovoljeno bi ga že začeli izdelovati. Na pivo bi seveda ne smelo biti prevelikega davka, da bi ga zamogli izdelati že vsaj tre-tino toliko kakor prej, namreč j>oldrugi milijon sodčkov. y tto svrlio bi potrebovali za sedem milijonov dolarjev raznih potrebščin, namreč milijon bušljev ječmena, — $600,000; milijon funtov hmelja, $250,000; dva milijona funtov raznega drugega materijala; za $250,000 zabojev, za pol milijona dolarjev steklenic, za milijon dolarjev Iruckov in drugih sredstev za transport. — Za oglaševanje smo določili milijon dolarjev in milijon dolarjev za izboljšanje naših pivovarn. V naših tovarnah bi dobilo takoj prvi dan približno tri tisoč oseb delo. To so izjave samo nekaterih pivovamarjev, katerih je sedaj v deželi ]<>4, Pred prohibicijo jih je bilo nad ti^oč. Ako bodo deniokratje zahtevali preklic osemnajstega amendmenta, bodo imeli večino volileev na svoji strani. Sirova vaka bitka. Že (i. junija so pripeljali v ptujsko bolnico s hudimi • ranami na glavi in z notranjimi poškodbami Ouša Antona, posest ni ko ve ga sina iz Velovleka, ki si je iz-milil bajko, da je bil gredoč od vasovanja napaden. Bolniea je primer javila sodišču ki je zdaj dognalo po orožnikih, da ima dogodek naslednje ozadje: V nedeljo o. junija je večja družba fantov, nuni njimi Kovačev Janez. Ceh Osvald, Vele Konrad. Kekee Martin, vsi iz Podvineev, in še več drugih fantov popivalo v neki gostilni, v Podvineih. V gostilno je- prišel tudi Cuš Martin, ključavničar iz Dornave, ki je začel kazati Velet u Konradu vojaško karabinko. ki pa je bila odžagana, tako da jo imel lahko skrito pod suknjičem, ter mu izjavil, da ho s trm nekega napadel. Rekel je tudi. da ima še repetirko v žepu. ki da bo tudi pela. Ko .so *e fantje vračali iz gostilne okoli pol 23. sta jih začela na cesti izzivati ('uš Martin in Marton ter jih zmerjati s smrkavci. Tako je prišlo na potu med Podvinei in Spuhljo pred hišo posestnika Toplaka .Janeza do pretepa, Cuš Martin je namreč tu ustavil fante, češ: "^toj. kdo ima korajžo!" Pri tem pa je u-strelil iz karabinke proti ostalim fantom. Cuš Anton je skočil z odprtim nožem pred Ceha Janeza m ga ranil v levo roko. Fantje .so zaradi streljanja pograbili vsak za najbližje orodje in razvila se je pravcata "bitka s koli. noži. karabinko in repetirko. Med sirovim pretepom sta jo zlasti skupila oba Čuša, in sicer Anton s hudimi poškodbami. da so ga morali naslednjega dne prepeljati v bolnico, u tudi Martin je dobil tri velike rane na glavi, pri za dej a ne is kolom, poškodbe na levi roki in notranje po škod he. Vse poškodbe so nevarne, vendar Martin noče v bolnico, nego se zdravi doma. Po pretepu so se fantje razbežali. Vsi pa se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Večina fantov priznava pretep. Cuša trdita, da sta bila onadva napadena. Uboj v Rušah. Mirne Ruše je zelo razburil tragičen dgodek. ki se je pripetil v neki tamošnji gostilni. Pri vinu sta se znašla delavec Anton Jurše iz iz Ruš in hlapec Mirko Perinčič, zaposJen pri nekem posestniku v Lobnici. .Jurše in Perinčič sta imela že prej med seboj neke spore in ko jima je zmešalo vino glave, sta se začela prerekati ter očitati drug drugemu to in ono. Med prepirom je Perinčič naenkrat ves besen is e gel po nožu in ga zasadil Juršetu v prša. Vse to se je odigralo silno naglo, da vsi drugi, ki so se nahajali v gostilni, niso niti slutili, da se bo prerekanje tako strašno končalo. Jurše se je takoj zgrudil močno krvaveč in mu pozvani zdravnik dr. Zore, ki je takoj prihitel, ni mogel več pomagati. Tragična smrt mladenke. O mraku se je peljal neki domačin mimo spodnjega bajerja v Dragi in opazil, da se kopa v njem 56. letna Žumčeva Tončka. — Pazi, da ne boš utonila ! — ji je dejal. — — (Ne bom ne! — Dekliea je bila DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200...............................$ 4.— It Lir 100 Din 300 ............................... $ 5.90 Lir 200 V ITALIJO ..$ 5.90 $ 11.50 Din 406 ................................ $7.80 DVn 500.............................$ 9.50 Din 1000 ............................ $18-50 Din 5000 ............................. $91.50 Ur 300 ........................... $ 16.80 ' Lir 400 ........................... $ 22.— Lir 500 ............................ $ 27.— Lir 1000 .......................... $ 53.25 Za |»UCII« v*ejih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujemo te bolje pogoje. V IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za tepLačilo $ 5.00 morate poslati________$ 5.70 >» t» • i $10.00 $15.00 $20.00 $40.00 $80.00 $10.80 ________ $15 90 ______ $21.00 ________ $41.10 ________ $51.30 1 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. Nujna NktiHa Izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 91. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU «1« WEST 1«th STREET NEW VORK. N. Y. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi x velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo aft-ročnino točno. Uprava N. >> UMIK BOLJŠEVIZMA PRED KMETOM Za sovjetsko javnost je bila ' zmanjšati posledice .slabe letine nemala senzacija, ko sta objavila j ter dvigniti med seljaki zopet voljo in veselje z« pridelovanje žita in za .rejo živine. Xa ta način naj se odpravi vedno večji primanjkljaj žita in mer^a za prehrano mestnega prebivalstva, ki je nastal za.rad'i slabega nazadovanja produkeije poljedelskih proizvodov v Rusiji. korajžna in je znala dobro plavati. Vozila se je v Ljubljano in se je zvečer domov gredoč rada o-hladila v baijerju. Bajer je gosto zaraščen s travo, na njem pa plavajo veliki Usti z lepimi rožami in te so se ji posebno dopadle. Kmalu je šel mimo drugi pasant. ki jo je videl plavati. Tretji se je peljal mimo deste minut pozneje; opazil ni ničesar, bilo je vse tiho in mirno. Drugi dan zjutraj spa so mimoidoči de! a ve i zapazili pri poti ob baijerju žensko obleko, na njej pa šopek belili vodnih rož. Domači so takoj zaslutili ne.srečo in res so sosedje po kratkem iskanju našli deklico utopljeno. Šla je še po rože. se zapletla v travo in se potopila brez glasu. Požar v Podgori pri Gorenji vasi. 17. junija je gorelo na posestvu Janeza Kokalja. po domače Šinkovca v Podgori. Ogenj je zanetila zlobna roka. Hiša in hlev sta pogorela. do tal in z njima še mnogo raznega orodja. Živino so rešili. Ko so prišli gorenl.jevaški ca.sil-<•!. je o pen j že deloma opravil svoje delo. Gasilcem je odrekla tudi motorka in so si skušali pomagati s staro ročno prizgalno. $>reča v nesreči je. tla je imel Kokalj zavarovano hišo. Strela/jo je omamila. Dne Ifi. junija je treščilo v hišo Janeza Petrlina v Velikih Polja-nali pri Orteneku. Podrlo je dva živine tudi na trgu. (ločim so -me-dimnika in odkrilo del strehe, kri-j li poprej klati le za domačo pote z opeko. Od dimnika se je stre-streho in še to je s posebnim u radia ločila in šla .skozi strop nad šte- nrm dovoljenjem, ki ga je bilo ze-dilnikom. Pri štedilniku je stala lo težko dobiti. list "Izvestja" in "Pravda" sredi maja dekret sovjetske vlade in Centralnega komiteja komunistične stranke, s katerim se znatno znižujejo obvezni prispevki v žitu. živini in mesnih proizvodih, ki so jih morali doslej dajati ruski kmetje državi. Dekret sta pod pisala predsednika svet ljudskih ko-misairjev Molotov in generalni tajnik komunistične stranke Stalin. Senzpcijonalni ukrep poznavalci sovjetskega gospodarstva najrazličnejše komentirajo. Večino pa. imajo vsekakor oni, ki ga pripisujejo neuspehu pomladanske setve. Posebno značilne so v dekretu določbe, ki dovoljujejo tudi ko-lektiviziranim kmečkim gospodarstvom. da. lahko svobodno razpolagajo in prodajajo odviške žita in živine, čim so izpolnila svojo obveznosti do države. Še dalekosežnejše in liberalnej-še .so nove odredbe <> prometu z živino, ki pomenijo popoln umik sovjetov v izvajanju načrta za podržavvljenje trgovine z živino in me>om. Počim so morali doslej >uski kmeti odstopiti državi 141.4-00 vagonov živine nu leto. je sedaj znižana ta kvota na Tl.(iOf) vagonov in omejena na veliko in težko živino. Lahko živino in droz-nico smejo odslej kmetje klati sami in jim za to ni potrebno nika-ko uradno dovoljenje več. Se važnejša je sprememba« da smejo odšlo j prodajali meso doma zaklane Pravoverni komunisti gledajo na to novo agrarno politiko kre-meljskih voditeljev z velikim ne-zadovoljstvom ter jim očitajo po-vratek h kapitalističnemu sistemu in izdajstvo na zasnovani kolek-tivizaciji kmečkega gospodarstva. Voditelji pa se branijo s .statističnim podatki ki dokazujejo katastrofalno nazadovanje poljedelske proizvodnje po izvedbi- nasilne ko-lcktrvrzaeije kmečkih gospodarstev. v katero se ruski kmetje niso mogli vživeti. Zaman so bili v tem pogledu vsi napori vodstva komunistične is-tranke. ki je poskušalo prepričati kmete v skupnih gospodarstvih, da so prav tako individualni lastniki skupnega imetja "kolhozov", kakor so bili prej neomejeni lastniki svojih po-setev. sStara miselnost kmečkega prebivalstva je torej v tej borbi zmagala na v>ej črti in voditeljem sovjetov ni preostaja!o drugega, kakor pristati na umik. ako niso hoteli tvegati za letošnjo žetev popolnega poloma ter izpostaviti držaVn nevarnosti, da bi ostala sredi zime brez žita. — Na ženske se pa človek res ne more zanesti. Jaz imam štiri neveste, pa mi ni nobena zvesta, — je rekel rojak. * — Vi se torej potegujete za mesto nočnega čuvaja v našem zve-rinjaku — Da. gospod ravnatelj. — No. dobro. Kaj bi storili, če bi vam ponoči ušel iz kletke lev/ — Takoj bi . . . takoj bi . . . — Xo, kakšne korake bi storili v tem primeru ? — Največje, kar jih morem. ,ie domača hčerka Mieika. ki se je zaradi zračnega pritiska onesvestila. Ker je bila istega dne v kraju birma, so imeli v hiši fotografa, in sicer Bavea iz Rajhenburga, ki je — spravil z umetnim dihanjem hčerko zopet k zavesti. Druge nesreče ni bilo. V hiši se je nahajala v tistem trenutku vsa domača družina. vendar ni bil nihče drugi o-ln a ml j en od strele. ✓ S temi novimi agrarne politike 70-letnica vzgledne gospodinje. V ožjem intimnem krogu je v Ljubljani praznovala Alojzija Tratnikova. vdova hotelirja. 70. letnico rojstvrf. Pred 70. Jet i je 17. junija leta 18G2 zagledala luč sveta tam v prestolnici Gorenjske, v Kranju. Bila je hčerka gostilničarja Hafneiija in njen brat je bil dolgo vrsto let magistratni uradnik v Ljubljani. Lojzka je prišla v Ljubljano pred .">0 leti in se tu spoznala s pokojnim Leopoldom Tratnikom. pozlatarjem in pasarjem. Lojzka je bila vedno skrbna, varčna in dobra gospodinja, hkratn pa tiidi dobra mamica svojim sinovom in hčerkam. Sedaj živi mirno in tiho. toda vedno je še njena dobra roka pripravljena nuditi pomoč in podporo siromakom. VSAK KDOR ŠE NI Kot posledico te nove agrarm politike je smatrati tudi nove odloke sovjetskih oblasti, ki omogočajo na širši podlagi svobodno trgovino z viški pridelkov skupnih in individualnih kmečkih ' spod-arstev. Ti odloki pred vide va-imernieami, jo tudi znatno znižanje davkov mislijo so v je t i na svobodho trgovino, s katerimi so .zavirali so v jet i doslej njen razvoj. Dovoljeno je odslej tudi zbiranje poljedelskih proizvodov v zasedenih skladiščih z edino o-! mejitvijo. da stoje .skladišča pod j nadzorstvom sovjetskih organov, i ki morajo paziti na to. da trgovci ne bodo špekulirali z zbranimi zalogami. AMERIŠKI DRŽAVLJAN Zle posledice močne strele. V četrtek 16. junija je zadivja-la v prvih popoldanskih urah nad Višnjo goro huda nevihta, ki jo je spremljalo močno grmenje. Okrog pol 10. se je na kratko za-bliiskalo in prav reško tresknilo. i „ Električna napeljava po hišah je bila na mah brez toka. Sodeč po blisku se je dalo misliti, da je kje v neposredni bližini udarilo, vendar «e ni moglo ugotoviti, kam. Silo sproščene električne struje pa so istočasno fizično čutili ljudje na obeh skrajnih koncili Višnje go*e. Albina Koširjeva -s« je zatekla ve-drit pred nevihto k Bašarjevi hiši pod Višnjo goro. V trenutku bliska jo je naravnost sunilo od zidu in nekaj ča»a ni mogla niti zravnati prstov na svoji' roki, v kateri je še pozneje dalj časa čutila mučno bolečino. V večji opasnosti so pa bili v istem čajsai na nasprotni strani Višnje gore. V krojaški delavnici Rudolfa Pajka se nahajajoče osebe so čutile močan pritisk, v sosednji stavbi, ki ije last šivilje Pepce in ki je od prve oddaljena kakih 10 m. je pa močna električna sila skoro zahtevala človeško žrtev. Tam zaposlena 18 let stara učenka Erjavčeva. po domače Pavletova. je padla v nezavest. Po daljšem naporu so jo z obkladki. masiranjem in u-metnim dihanjem zopet opravili do žavesii* oči pa ni mogla odpreti. Te so pi ostale zaprte še naslednji dan. Pb zdravnikovi odredbi je o-stalo dekle se v domači oskrbi. in želi to poletje v domovino na obisk, si mora pred odhodom preskrbeti dovoljenje za priti nazaj v Ameriko. Vsa tozadevna pojasnila najdete v naših navodilih za potovanje, katera Vam pošljemo brezplačno. r^ Pišite nam. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 W. 18th Street New York, N. Y. ŽAREČA ENERGIJA Na jvečji vir energije, ki ga pozna mo, predstavlja sončno žarenje. — Prav za prav še danes ne vemo. kolikšna je množina te energij0. V iplošnem bi v enem letu odtajala m debelo ledeno plast. POZOR LETOVIŠČ AR JEM ki jih veseli na farmi z dobro hrano in nizko ceno. Oglasite se pri: Frank Kavčič, Box 56, Schuyler Lake, N. Y. (2x 28&20) IŠČEM svojega sorodnika Mihaela Kresevicha, ki se nahaja nekje v Brooklyn-tu X. V. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi ali naj se pa -am ja-. vi. da ga obišeeni na potu v staro domovino dne 7. julija t. 1. Anton Stupar, Box 133, Verona, Pa. (2x 29&30) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE «« GLAS NARODA" ne Čil« •amo ?ai< čitmtro, p*č pa Slovenci ? nit okolici. CINE ZA OGLASE SO ZMERNE — Ko sem mu izročil ček. vrgel črnilnik proti meni. — Zakaj? Ali ni bilo kritja? — Je bilo — kar za pee sem smuknil. * — Zdi se. da delu požiran.ie vašemu možu hude preglavice, — je rekel zdravnik. — Da«, gospod doktor, toda samo. ee mora požirati vodo. * Rojak je prinesel domov tablo z napisom : — Bog daj. tej hiši božji mir! — Ivam bi jo obesil? — je vprašal svojo ženo. — — V kuhinjo jo obesi — je rp-kLa. — Xe, bolje bi bilo. da visi v spalniei. , — V kuhinjo jo obesi, pravim. — Kavno zato jo bom obesil v spalnieo. ker ti nočeš. — V spalniei žo ne bo visela. — Jaz pa pravim, da bo. Tako sta se prepirala, in po preteku pol ure sta si bila že v laseh. Tabla z napisom "Bog daj tej hiši božji mir" je pn ležala vsa poteptana na tleh. * Kojaku, ki je veasi rad malo pregloboko pogledal v kozarce, jo rodila žena trojčke. — Ja. saj pravim, to ste ženske — je modroval. — Za vse drugo brigate, edino le pred svojim pragom ne znate pomesti. Mene naprestano poziva k zmernosti. sama pa trojčke rodi. * Človek, ki piše za javnost, se mora znati pravilno izražati. Ri-eer ga polomi, da je jo.i. Pred kratkim sem čital poro čilo z nekega farmarskega shoda. V poročilu je bil sledeči stavek: — Govornik je tako dolgo govoril o gnoju, da smo ga bili v*i siti. * V zgodovini o odkritju Amerike je rečeno, da je Kolumb od samega veselja in hvaležnosti, da .je dospel na suho zemljo, pokleknil in pričel moliti. Xajbrz mu ni prišlo na um, kako bo po par stoletjih ta zemlja strahovito mokra v vsej svoji su-hoti. Vlsaka ženska, pa naj bo še tako srečna in zadovoljna v zakonu, si včasi misli, da bi bilo nazadnje vendarle bolje, če bi se s kom drugim poročila. * Včasi pogledom kako šaljivo kolono, pa bi se najraje na glas razjokal, če bi ne bilo vprieetku kolone strogega povelja "Za smeh in kratek čas". * Pravijo, da je ljubezen slepa. Xemara je res. Toda nobena ljubezen ni tako slepa, da bi ne videla. na kateri strani je kruh z mairll vsega kir tako. temveč bodo že pokazali. — matere so vse 31 cmehke in premalo energične. Nato se obujajo spomini na lastna študentov ska let* ki jim ni manjkalo krivic. Sede prt mizi trije dobri državljani. Prvi je mženjer, drugi učitelj. tretji uradnik nižje skupine. Vse trije so očetje sinov, o katerih nc vedo, ali bodo ali ne bodo izdelali. Ura Je že potna. Vse profesorje fn šole so še obrali, ostanejo jim le le spomini. — Verujte mi ali ne, — pripoveduje lntenjer. — Na kranjski gimnaziji sem bil najboljši matematik. Ho znanju seveda, po izpričevalih pa ne! Pol razreda je od mene prepisovalo. Pa se mi je parkrat to-le pripetilo: Irdelam šolsko nalogo, rešim vse račune, kakor da bi jih iz rokava stresel — tik — tak. pa so bili gotovi. Me vščipne součenec na levi in oni na desni: — Daj! Pa dam obema. Prepišeta pa tako, da 4-toJe ob robu slabo rešeni in prečrtani računi Profesor naj spozna fa sta v potu svojega obraza delala. Moja nalaga pa je bila čista brez prečrtanih računov. No, p«, dobita vsak svoj pra/v dobro. Jaz pa popolnoma nezadostno, z opombo, da Je naloga prepisana deloma z desne, deloma z lev«. Dobil sem ponavljalnl izpit, ki me je rešil. Tako bi bil skoro ob kariero zaradi te majhne profesorske pomote ! T'a se oglasi učitelj: Meni pa Je požrl profesor kariero, ker je hotel ostati mož beseda! — Bilo je v četrti šoli v Gorici. Tja Je dospel od nekod nov pro fesor francoščine. "Prancili" smo ga krstili že koj prvo uro. Ne vem, ali sem kaj dejal, ali ponaf&jal— vem le to. da se je prvo uro v prvem semestru naenkrat zn^el pred mojo klopjo. — Kako se imenujete? — me vpraša. Povem mu. — Vi, it sreči smo stanovali zelo blizc-Dobim mater v kuhinji. Ravno Je bila lepo zvila črešnjev štrudel in :.e pripravlj Jla, da ga porine v peč n? štedilniku. — Mati! — ji derr. — Takoj morate v šolo. Morda se Vas usmili. Samo še deset minut ie t isa! Mati de: — Jezus, Marija, — porine štrudel v peč in teče v sobo. rli se hitro obleče. Neverjetno kako hitro se iahko ženske preobleče- Kadar je apetit slab in spanje nemirno V resni« i j* značilno kako hitro N'uira-Tone izboljša apetit tn vam povrne mirno poči t ii o upanje. Ta slavni jrraflilfr m bol»»zen-Ro-jp«*ih nečistosti in »trupov, odpravi za-prtnico. vam da apetit, pomaga prebavi, povef-a moč in t»'žo »labim, ir.-črpanitn ljudem. Nug-a-Tone je posebno dober za splo-Srio oslabelo stanje, bodo si vslod prehitre Btaronti, kake ilniRe bolezni, ali pa VBled popolne Izčrpanosti organov. VI lahko dobite N*uga-Tone kjerkoli se prodajajo zdravila Ako vas lekarnar tega v zalogi nima, recite mu naj istega naroči za vas od njegovega prekupčevalca. —Adv. s> takšnimi statitstičnimi teorijami so problemi običajno sploh ne dajo Vešsvati. V posameznih pri- rnenja zločincev, a so poštenjaki in neškodljivi od nog do glave; in'tedaj padla v vodo. so zločinci, ki bi jim po zunanjosti' človek tega imena nikoli ne priso-' dil. | Pozneje, ko je prišla v modo za- merih pa se da v anomalijah krv- deva s hormoni, se je proslavil neki nih žlez vsekakor ugotoviti izvor ameriški zdravnik s trditvijo, da ^ zlacinskega nagnjenja. In s pri- je odkril pod žličico žlezo nositelji- p^crnimi ukrepi tudi pobijati. Prof. co zločinskih nagnjenj. Ta žleza, je 3t,einach je n. pr. ugotovil, da ima dejsil. okrni pri normalnem človeku milogo seksualnih zločincev — a po nastopu pubertete, pri zločincih ne vsi! __ preživo delujoče spolne pa se najde tudi v poznejši dobi v žlcze in je v enem primeru z roent-poinem delovanju. Rešitev bi bila geniziranjem takšne žleze ozdravil samo iia besedo, Peterček! Nekaj vam moti , , .. 1» i • ti + - i ram povedali, Petereek! Prokleti i*ozdl (Je bi vodila pot eez pla- r, .1 . . . Zdaj pa je kar pobegnil. — He! Hola, Peterček! Počakajte vendar — stoj! Tekel je v »-oz<1, kaj pa naj bi sicer. Za seboj je čul klicanje žensk. Ali se ni med njimi razločil tudi Tinin glas.' — Smer, kričanje in zasledujoči koraki! Zapustil je pnt in skučil čez jarek, bežal je kar po<"-ez čez junlraščiiin, da je siilin vejevje prasketalo in pokalo in da sn ga veje zbadale v obraz. .... . „ . . i- i i Kežal je kot bi pja kdo tepel; tekel je, da se vitH-e «>b kpi Luci, zaeel je govoriti zaljub- ^ ua yso nio- Se vedno se niti jt- zdelo, tla čiije klit-anje, kot z rokami je grabilo po njem. Topla sapa mu je pihala v tilnik, krila šumela in se- no, si ne bi delal nobenih misli, tako pa il — Tuhtajoč je povesil glavo na prša. — Videl je Lrtieo, kako je odšla iz Mandersrheida. na cesti je nekoga srečala, gotovo je lazil kdo za njo že iz Maiidersclieida — ali ne bi tudi on sani tako storil i — Zdaj se je začel ogromni gozd, zavila sta vanj. vedno globje v skrivno skrivališče. Nihče ju ni mogel videti, niti soluee ni skrivoma kukalo za njima; mračilo se je £e. večerni oblaki so zakrivali nebeško oko. Moškemu je postajalo ljeuo in ona se mu je smejala. — Peter je čul njeno polglasno hihetanje; tako se je tudi hihetala. če je on postajal nežen — zibala se je v kolkih, predrznež jo je objel o-koli pasu. ni se obrnila, samo smejala se je. Hudiča! — je klel Peter jezu« vas-■dišal lestela. Ves upehan se je končn<» Ustavil. Oh, saj !»> j«- bil samo bukov gozd. ta je tako šumel! Pomirjen se je ogled«»val »»koli sehe. Jet- — naenkrat se je zdrznil, jasno je zaslisal kova goščava je bila pri kraju: pod zeleni-smeh, ta prokleti smeh! Prežeče in razbur- 1Mj /la<-.njnij Imkvami j«- bilo mnogo sv« tie-jeno je obstal kot jazbečar pred lisičjo Uik -1 m«.hka svetloba bla p»» gladkih deblih njo. suhih vejah je zapresketalo — to niso j bile srne! Že spet smeh — in zdaj — j — Stoj! — je zaklieal nekdo živo. Krdelo mladih žensk se je usulo iz go-' ščavt- in mu zastavilo pot. t Peter se je začudeno oziral okoli sebe. in listje j«^ zaupljivo šepetalo v večernem vetru. Poiskal je spet pot, popravil si je suknjič, stresel čepico, s katere so visele jelove igli-ee in vejice. Ali Luca še vedno ne prihaja.'! Zakasnil se je. toda Luca očividno še bolj. To bo pa torej lahka: uničevati to žle?io z Iioentgenovimi žarki. Na žalost pa če je izkazalo, da se je mož hudo zmotil, kajti ta žleza nikakor ne ofcrne ob puberteti, temveč deluje pn vseh ljudeh tudi pozneje — vseh ljudi še vendar ni mogoče ti.'ti med zločince, dasi veli neka moderna teorija, da so v vseh ljudeh zločinski nagoni, le da jih v normalnem človeku odrinejo boljše in pr'pcročljivejše lastnosti. Skušali so najti prirojeni zločinski znak tudi v pripadnosti k eni iku» Listki, ..................M ..................1.— V krrmpljih inkrtzirije V robslvu (M«tW4Č» ..... V corakrm aakotja ------ New Yorkv N. Y. 5. iv. fitudent naj b«. — Na* _____1M .....1.85 .......J5 Stev. 3». La Baheroe ......................JM> ftt. 47. ^Usterij dufce ................1— ftter. 48. Tarzamvt Hvali .............9« Štev. 40. Tarzanov sin, trd m ....1.29 6t. SO. SiUta D« Graye ................1.30 St. 51. Slov. balade in romance....SU St. 54. V metelu ............................1.— gt. 55. Namlfiljeni bolnik .................5« St. 50. To in onkraj Sotte.................30 6t. 57. Tarzanova mladost, trd T« .................................................1.20 St. 58. Glad (Hamsun l ..................JO St. GO. (Dostojevski* Zapiski li .mrtvega doma. I- del....................1.— St. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtveca doma. II. del ..................1.— St. <51. (Oolar) Bratje in sestre.....75 St. 62. Idijot. I. del (Dostojevki .90 St. 62. Idijot. II del ......................-tO St. 64. Idijot. III. del .....................90 St. 65. Idijot. IV. del .....................90 Vsi 4 deli ............................... 3.2fi St. 60. Kamela, akozi ntao stranke, veseloigra ...........................45 Sloven Mri pisatelji H. «.t Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero I Perica. Črtice ..................................................IM Vigrovi zobje...........................-.....-1.— Tik za fronto ...................:..............M Tatlf. (Bevk), trd. vez......................75 Tri indijanske povesti .......................99 Tunel, soc. roman ...........;................1.29 Trenutki oddiha ................................JO feirki pred Dunajem ........................99 Tri legende o razpelu, trd. vez......65 Tri rofe ...............................................J9 ..J9 V oktopnjaka okrog sveta: 1. del ...................—...............«39 2. del .........................................-Jt OlIA SKUPAJ_________________________1.00 Veliki inkvlzitor ____________________________ Vera (Wahlova). brofi.....................J5 Vojska na Salkanu. s slikami .........25 Vrtnar. (Rabiodranatb Tagorei. trdo veaauo .75 broširano -----------------------------.60 Volk spOkornttt In drago povesti....1.— trdo vezano ..............................1.25 ^^ ^^ Jgrokai t 5 ^^ M Vojni, mir ali |»oKanstvo, 1. zv......95 V pust i v je U*. 111. zv......................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....SO SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. *v. trdo vezarm. Vsebuje 12 povesti ...................................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ........................................'.„.......3« 5. zv. trdo vezano. Vinski brat ........JO 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..........................—.................JO IGRE Tiso* in ena not: I. zvezek *..................................1.991 Zlati pantar II.. zvezek..........................1.40 III. zvezek..................................1J0 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.73 Vodnik svojemu narodu .....................25 Vodnikova pretfka 1. 1927 .................59 Vodnikova prattka 1. 1928 ..............M Vodniki in pre poroki ...............—«—99 Zmisel smrti ..................................90 Zadnje dnevi nesrečnega kralja-----60 Za kruhom, povest ------...—...............35 Zadnja kmečka vojska --------------.....75 Zadnja pravda, vez............................70 Zgodovina o nevidnem Človeku........JS Zmaj iz Bosne ------------------—.......—.79 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ............1.50 Ztatokopi ..................—.......................M Ženini naše Koprnele .........................45 Zlata vas ..........................................JU Zmote in konec gdt. Pavle ..—...........45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ...........................................49 II. del ....................-___________________.49 Znamenje štirih (Doyle) -------------------JO Zgodovinske anekdote ---------------—.....90 Z ognjem fn mečem ..... Zločin in kazen: I. in II. zvezek ......—...............l.— vezana .......................................1.25 Zgodbe Napoleonovega bazarja —.60 vezana .............................—.........J9 Zgodbe zdravnika Mnznika..........70 ________________________________J9 me zapora! Prijele so se za robe in tvorile trdno verigo: Tina, Liza, Veronika, Katka, Marjeta. Bila in še nekaj nedoraslih v krilih, ki so jim v sredi bukovega zelenja, je bila klop, po-komaj segale do pod kolena. j rašeena z mahom k<>i nalaše napravljeno Z golimi nogami, ki so bile zarjavele od skrivališee za zaljubljence. grueo visokih smrek, ki so rasle sanic redi bukovega zelenja, ie bila Osupnil je. Počez eez eestn je stal zaprav-ljiveek. rjavo kljuse z visečimi vajeti je mirno pulilo travo ob robu jarka. Ali nista bila konj in vozieek od gostilničarja Paulvja iz Oherkaila.'! Ali naj bi bil on tukaj?! Na Petrovo uho je udarilo pritajeno jokanje otroka. Ali ni to .Jožek ! Med debli se vetlikala uniforma. Kdo je lam.'! zraka, umazane od mokrega mahovja in raz-praskane od dvaeja, so nemirno eepetale. Vse so kričale: — Zapora! Petereek, hola Petereek, koliko plačaš t Skušal se je hitro izmuzniti pri strani. — Tukaj se ne bo nihče zmazal! — Tina ga je trdno držala. Niso ga izpustile; grozeče so štrleli z drač- Naenkrat se je začni smeli — to je bila jem napolnjeni koši nad njihovimi glavami. Luea! Z enim skokom je bil pod smrekami. — Spustite me, deklice! Kes. na z mahom porasli klopiei je sedela Enoglasno so si odzvale: — Ne! Luea in poleg nje — ali ga ne varajo oei! — Kaj torej hočete.' — poleg nje je sedel prav udobno lepi o- — Mitniuo! Plačaj, plačaj! Smejale so se rožnik i/. Oherl^nla. in dren ja le okoli njega, skakale in stegova- — Lu«-a! — Za vpil je tako glasno, da je le >e nanj. j poskočilo miroljubno kljuse in da je Jožek Nobenega izhoda. Kaj je hotel storiti, ali glasno zakričal. \ha. gospod soprog. — je rekel orožnik in vljudno položil r«»ko ob čelad V nje- Tisoč in ena noč (Kape) vez. mala Izdaja__________ t.— pravi nato, — če Izdelate v drugem U grabljeni milijonar ................ 1J20 ZBIRKA SLOVENSKIH POVB8TI ,J8 1. zv. Vojoomir »H poganstvo 2. vv. Hade Iwcadhp «..._____.... 3. sv. Veaola povesti ____ 4. zv. Povesti in sliko ,JI Cyran de Bergerac. Herlftia komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .................................................1.70 Edela, drama v 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. dej........................73 Lokalna železnica. 3. dej..................50 Marta, Semenj v Ricbmondu, 4. dejnnjn ...............................................96 Ob vojski. I^rokaz v štirih slikah .....30 Tončkove sajne na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .........................................60 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, tr£a vezana .......75 Veronika Deseniška, trda rez ........1.50 Za krii in svobodo. IgrokaS v 5. dejanjih .............................................35 Ljudski oder: 4. z v. Tihotapec. S. dejanj .............66 5. it. Po 12 letih. 4. dejanja...........60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................W 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije Device. Marijin otrok ....................JO 14. snopič. Sv. Boitjan. Jonaika .deklica. Materin blagoslov ............JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............................JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka —..............-.30 Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" SI« W. IS Street NEW YORK naj hi s silo osvobodil i — Mitniuo. — se je smejala Tina, — prej ne prideš skozi! — Prej že ne. ne, ne, — so kričale v koru. V šali je potegnil Moffert Tino k sebi. — Poljubček, — mu je zašepetala. Smeje se mu je pustila poljubiti in smeje je Peter poljuboval dalje, eno za drugo j -prijel za glavo, kriče. pa vendar rade so se pustile pol juho vat i; tihi gozd je odmeval od vriskajoči h deklic jih glasov. Izginila je tesnoba samota. Peter se je šalil, čim bolj divje, tem ljubše, tople ustnice so ga popolnoma omamile. Popolnoma o-maniljen je štorkljal naprej, v gozdu se je že mračilo, spet se je domislil Luce. Tina je zaostala za drugimi, čul je njen pritajen: — pst, pst! — Kimala mu je. Potuhnil se je kot bi ničesar ne videl. Sicer prav rad, toda danes se mu je mudilo. Začel je teči. — Prokleto, tam so prihajale še druge! Ali so danes vse ženske pokonci !*! ..Hotel se je potuhniti vstran pod veje — zaman — že so ga zagledale. Steffesova s svojimi nedolžnimi očim je videla kot sokol; Ka'tarina Densbornova nič manj, posebne) pa še Truda. Moj bog, toliko žensk! Peter če k čutil, kako ga je stresel po hrbtu mraz in vendar je čutil pri tem neko ugodje. Ali ni bil 011 gospodar čez vse te ženske?! Prehitele so ga s svojim pozdravom, njihovi pogledi so bili uprti v njega. — Večer, — je pokimal malomarno in hotel oditi naprej. Toda one so ga ustavile, vsaka mu je imela kaj povedati, ena bolj nujno kot druga. Ni se jih mogel znebiti; surov vendar ni mogel biti! Ko so se končno ločili — bil je že nekoliko korakov od njih — se je obrnila Truda še enkrat: — he, Peterček! He! In za Trudo je pritekla Steffesova: — govih polnih mlečnohelih in rdečih li<-ih. sta se zarezali dve jamici. Ni zaman služil do zadnjega pri gardi v Berlinu, dobro je vedel, da je treba biti vljuden z možmi lepih žena in ee bi bili tudi največji lopovi in capini. — No, gospod Moffert, — presedel se je na kraj klopi in položil bajonet čez koleno — ali se nočete vsesti — Ne, — je odvrnil IVterček kratko. — Pojdi, Luca!--Jezno jo je gledal. Zdelo se je kot bi ona tega ne zapazila; na dolgo in na široko se je poslavljala od orožnika in se mu nasmihala ter pri tem špičila ustnice, da bi jo Peterček najraje udaril po ustih. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala* Cene so žrelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 29, 1932 THS LAROEST SLOVENE DAILY In O. B. A CIN GOSPODA PIJA ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. FL 35 (Nadaljevanje.) Z nepopwljivim nasmehom, s polno mlanostjo in bolestjo po-gleda l*ija svojo prijateljico. — Boriti se z materjo? Ž njo, ki je tako dobra* — Trudno in ihlano zmaje z glavo. — Xe! — V tem slučaju, pa tvoja mati ni dobra — oprosti mi — drugače ne bo nasprotovala tvoji sreči. Saj vendar vidi, da je Volbenk tvoja *reea. — Neumnost mladega dekleta! — je reka, — ki bo kmalu pozabljena. — Pija, popustiti ne miioš Pred seboj imaš življenje ne pusti j»h podreti. Da. k<» bi bil Volbenk človek, ki ti ničesar ne bi mojrtl nuditi in bi njim prišla v revščino in pomanjkanje, ali pa. ko bi bil sin Jurija Lončarja, tedaj bi bil odpor tvoje matere razumljiv, toda ker je samo njegov nečak in pri tem brez napake,: ki ti more nuditi najsijajnejše življenje. — vsaka druga bi brez pomisleka zgraibila Popolnoma odkrita hočem biti Pija, moji stariši so zelo želeli, da bi jaz in on postala par. Volbenk namreč je Damoklejev meč. ki ga je gospod Koren pripeljal s seboj in ki je visel nad mojo glavo. Pi.jai za rd i do ušes. — Moj llog, Lili, — to pa nič ne morem za to, da — — Da ima tebe rajši kot mene? Ne. prav gotovo ne! Xisi mi ga vzela. (V si za vse drugo nadarjena, za koketiranje in Ijubimkova-»ije praiv gotvo nisi. Xa prvi .pogled se je pač v tebe zaljubil. — O, Lili. kaj si mislijo tvoji stariši! — Nit".. pa prav nič! Ali nisi sinoči opazila, kako sta se oba odkrito veselila tvoje zaroke 1 Nikar ne misli na to! — Lili — todat ti! Saj sama praviš da je tako brez napak! Lili se zasmeje. z —- Noričiea. ali misliš, ako imam moškega rada, da bom pustila, da mi ga kateral druga vzame? Nikakor ne; le potolaži se. Navzlic v-em njegovim dobrim lastnostim se z Volbenkom ne bi bila zaročila, kor-- Lili "preneha. — Torej — ker — zakaj ne govoriš dalje, Lili? — Nič m ni zanj. — Zakaj m-? — O, zdaj vem, ljubiš drugega! — pravi naglo Pija. — Ne vem. » — Lili. zakaj tako tajiš. Mi pa — — Pija. pri va> je bilo vse drugače. Ne maram prikrivati — pri meni je stvar ta — ne vem, ako mož na katerega jaz mislim, tudi na me mij-li. Zato moram še počakati. Seveda boš nato tudi ti vse izvedela Zdaj pa greva. Pija. Ne maram, da bi naj« čakali. Čaj je že gotov. — Tako mi je mučno, ko bo pozneje prišel Volbenk in ga bo zavrnila — — Za to bo skrbela moja mati — niti pustila ne bo, da bi prišlo tako daleč. Pojdi, gremo — samota ni za tebe. Lili prijazno prigovarja Piji, ki je samo trudno odkimavaia z glavo. — Niti ne upam se. Mama j«* bila takoj drugačna — in to me je zabolelo. Nenadoma pa pravi Lili: — Pija. jaz pa imam dober načrt. Itrzojavili bove tvojemu bratu in ga prosili, naj pride takoj nas obiskat. Ali pa še boljše: poklieala ga boni po telefonu. Takoj se lah-no odpelje z vla-kotn. Kaj misliš.' Tvoj brat menda ni tako nasproten, kot tvoja mati. Ali hočem? Da — napravila bom to. Neodločna, toda vendar z majhnim upanjem pogleda Pija svojo prijateljico. Mogoče je še kako upanje: llinko je imel velik vplivna mater. Njegova beseda je bila pogosto odločilna. — Prepustim tebi. Liti, — pravi trudno. — Tako dobra si! C), preveč sem zrm*d<*na. da bi mogla prav misliti. — In Lili si ne pusti dvak^it reči. — Pija. po*ku>il bom. da ga dobim na telefon. Že prejšnji večer >«■ e tako računaš, moram skoro vrjeti. — se smeje gospa ll/a — In zelo laihko je tako misliti, posebno za lene ljudi in ;,a ljudi, ki nimajo nikakih odgovornosti. »Drugače pa bi človek kam prišel samo. ako bi ga kdo rinil, ne da bi se sam ganil. 'Ne. Lili popolnoma tako ni. — Zdaj pa pojdi spat, Lili. Pozno je že in jutri pridejo zopet različne stvari. % Pija se ni mogla odločiti, da bi bila na Lilin poziv šla v dolenje *obe. Mirno je sedela m se vdada svoji tugi. S kakim veseljem je opoldne z Ilzo in Lili na postaji pozdravila Hvojo mater! Gosipa Hedvika je bila presenečena, kako dobro je izgledala njena hči. Kako se je Pija v nekaj dnevih razvedrila v Barbičevi hiši. Tako res.na in bleda je odpotovala — zdaj pa jo je navdajalo živo venelje iti je žarela v svoji lepoti. Ali je ta izpreniembai pršila samo vsled brezskrbnega življenja pri Lili? <»osj>a Hedvika si je to komaj mogla misliti, kajti tako naporno in pomanjkanja polno Pijino žilvljemje vendar-le ni bilo! In pozneje — po kosilu je izvedela za vzrok. •J „ .(Dalje prihodnjič.) Vesti iz Primorja. Tržaški prefekt je podpisal te dni znova celo vrsto prefekt urnih dekretov o spremenit vi slovenskih in hrvatskih rodbinskih imen v italijanske priimke. Tako so bila spremenjena imena Ščuka v Lucei, Škerjanc v Seria-ni, Medved v < >rsi. Poprorelec v (iorelli, Pahor v Parch i itd. Prefekt je podpisal 167 takih delegatov, ki mu jih je predložila posebna komisija. Slične komisije delujejo s prav tako vnemo čeprav ne tako uspešno tudi v ostalih štirih pokrajinah v Julijski Krajini. — Te dui se je zgodila v Trstu sredi mesta prometna nesreča. Neki tovorni avto je zadel v rojan-ski tramvaj. Avto se je prevrnil, tramvaj pa je skočil s tira. Ranjenih je bilo pet ljudi. Šoferja so v težkem stanju odpeljali v bolnišnico. — Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 21-let n i Kamilo Rija-vee iz lievca na '{ mesece ječe. Bival je v Gorici in so ga pred meseci policijsko posvarili. Po tem svarilu j«' moral biti poleg drugega, vsak večer pred 22. uro d orna. Pred dnevi pa so ga policijski organi zalotili ob prepovedani uri na cesti. Zaradi tejra je bil aretiran in obtožen ter teden dni nato tiuli obsojen. — Goriška fašistična federacija se je že z veliko vnemo pripravljala na poset generalnega fašističnega tajnika Staraeeja. ki bi moral priti 1.1. junija v Gorico. Tajnik Avenanti je že izdal ifkaz velike fašistične parade in mani festacije. h kateri so bili tudi /.-pozvane vse fašstične organizacije na deželi. Nenadoma pa je prišla, iz Kima vest. da Staraeeja ne bo. ker se je obvezal obiskati prej druga italijanska mesta. — Na železniški progi Prestra-nek-Postojna gradijo nov tir. ker menijo, kakor pravijo tržaški li->ti. da je promet na tem delu proge tolik, da ga drugače ne bi bilo mogoče zmagovati. Pri gradnji je zaposlen večji oddelek delavcev, ki so seveda skoro vs< Italijani. Poslednje dni pa se je enemu izmed njih po imenu Ivanu Iioni zgodila huda nesreča. Tik pred opoldanskim počitkom se je oddaljil od svojih tavarišev. Hodi! je po sredi tira. ko ga je iznena-dil vlak. Hotel je š" v zadnjem hipu odskočiti. toda noga se mu je zataknila pod tračnico, da je padel. Vlak mu je prerezal obe nogi skoraj tik pod životom. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so yra operirali, a ni upanja, da bo ostal pri življenju. — Pred kratkim se je zaključilo prvo kolo propagandnih zborovanj. ki jih je organiziralo centralno vodstvo fašistične stranke. Po vsej Italiji se je vršila cela vrsta, takih shodov. Več jih je bilo tudi v Julijski Krajini. Poslanec Rossi je nastopil na shodih v Renčali. Gradiški in Ivoniansu. tajnik znane družbe "Dante Alig-hieri" Maino v Sv. Luciji in Tol- minu. fašistični pokrajinski tajnik iz južne Italije Varano pa v Ajdovščini. — Pred kratkim je bil kanalski lir denarne kazni. 21-Ietni Anton Damjanič iz Žmiuja na 4 mesece ječe in •_?<)(><> lir »lenaril«' kazni. .J4. letni Veljko Sukopila iz Raške d<>- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM Z A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE sodnik Genovese premeščen na | line na 4 mesece ječe in 2M1<» lir Sicilijo. Vodstvo sodnije je tedaj ( denarne kazni. 2-Vletna Katica začasno prevzel dr. Miccbelini, te j Ivančičeva iz Lanišča pogojno na dni pa je bil imenovan za novega sodnika v Kanalu dr. Longo, do- ma iz Istre. Služboval je dosedaj v Vidmu. — Pretekle dni .so se pričele na Krnu in okoliških hribih vojne vaje, pri katerih sodeluje zlasti1 artilerija. Tolminskim in kobari-škim kmetom in živinorejcem povzročajo manevri veliko škodo, ker ne sme nihče v njihovo območje. Manevri bodo trajali d<> konca meseca junija. Večje vojne vaje so .se pričele tudi na Krasu med Doberdolom in rihemberškimi vrhovi. Tu bo v večji meri sodelovalo topništvo. Manevri na Krasu so trajali 4 dni. — Na reškem sodišču so se te dni vršili procesi proti 10 mlad m Istranom. ki so bili obtoženi, da so nameravali /.bežati brez potnega lista čez mejo. Obsojeni so bili: 17-letni Anton Mandru.-sano iz Darbane na mesece ječe in 2!KM) 2000 lir denarne kazni, 21-Ietni Mihael Dajičič iz Zminja pogojno na 3 mesece ječe in na 2000 lir denarne kazni. 30-letni Ivan IV-trič-Pierini iz Pazina pogojno na 3 mesece ječe in 2000 lir denarne kazni. 19-letni Viktor Turčinovič iz Sv. Petra pogojno na 'i mesece ječe in 24-letni Martin Rušac i/. Pazina prav tako pogojno na mesece ječe in 200<) Ur denarne kazni. 22-1 etona Ruža Perkus in 2!Metni Anton Fonda iz Lokve na Krasu pa sta bila oproščena. — Pred tolminskim sodiščem je bil in eontumaeia obsojen iik 2 mesea ječe 18-lctni Josip Obidič i/. Gorice, ki so mladeniča zares nenadoma izsledili na njegovem stanovanju v Gorici in ga odvedli v goriško ječo. SHIPPING NEWS 15 avgusta: »"ie\ rta ml v CherlMjurg tn Hamburg 17 avgusta: ll'i liaititM ui \ Havre ft.« K^.stfv 11 v Cherbourg Iti » Hamburg 13. avgusta: Ber< ngaria v Cherbourg Iteriin v Bremen JlaruNur^ v ClicrtimirK hi Hamburg 19 avgusta: Majesti«- v Be Igetila ml i. rlmtirf Uav re DVOJNA MERA FAŠIZMA Znana agencija "Grič*' je v svoji številki dne 4. junija objavila članek frankovskega emigranta Vladi. mirja Jeliča, ki biva sedaj v družbi Paveljiča v Italiji. Jelič pravi v svojem članku: "Bombe odgovarjajo svojemu namenu, bombe so imperativ časa. z njimi in s peklenskimi .'.troji je treba pretresti in razbili razbojniško votlino, ki nosi ime Jugoslavija. Z njimi je treba vzbuditi pozornost vsega sveta, grom bomb se mora razširiti po vsej Hrvatski in iz nje mora odjekniti po vsem c^etu." Potrebno je, ugotoviti, da bivata Jclič in Pavelič v Italiji. Tudi Hra-nilovič, Servantič in Srbič so v Italiji. Skupno se sedaj udejstvu-jejo in izvršujejo kar Jelič citira v napisih in proglasih kot dopuščeno in upravičeno. Slednji trije bi-v.vjo v bližini Reke. Servantiča varujeta dva organa italijanske javne varnosti. Zanimivo je. da črpa ves italijanski tisk v zadnjem času ?voje informacinje bas iz njihovega SMODKA IZUMIRA Iz Havane na otoku Kubi poročajo značilno vest. Henry Clay, znani izdelovalec naj Tinejših havanskih smotk, hoče svoj obrat zapreti. Vzroki, ki so ga privedli do tega, niso samo lokalnega značaja, temveč splošni. V vseh deželah sveta je v zadnjih letih potrošnja smotk silno nazadovala: v Avstriji n. pr. od 1. 1929. za celih odstotkov, v Nemčiji v zadnjem letu za> 15 odstotkov, na, Češkoslovaškem za 17 odstotkov in na Francoskem, kjer je gospodarska kriza aoslej še najmanj občutna, za 12 odstotkov. Kaj prinaša to spremembo v sve tovju sinjega dima? Tu bi bilo tre-oa navesti celo vrsto vzrokov. Nekateri so psihološkega značaja. Dobra smotka zahteva tako rekoč pokojnega in s seboj zadovoljnega kadilca, ti pa so v današnjih časih! že zelo redki. Moderni človek v svoji nervoznosti nima časa za ciolgej2s. julija udobne užitke in površna cigare-:a, ki jo po tucatu dimov zažene 30. junija: Chain plain (NOVI) v Havre tJeiier al von SteutMHi v Br«mcn 1. Ju'ija: A u bus t us v Genovo <'lymj»tc v Cherbourg i:uro|,a v Cherbourg Ln Kremen I-4> nrastria v Cherbourg UVfitemland v Havre PeutschlaiKl v Cherbourg In Harnbu.i V Julija: liotterdam 5. julija: Cleveland o. Julija: President v Boulogne sur Mer v Cherbourg in Hamburg Harding v Cherbourg T. julija: Saturuia v Trst l^erengariii v Cherlxmrtf New York v Cherbourg In |[ainbur.| Hresden v Cherbourg in liremen 8. Ju'ija: JliiJ. •site v Cherltourg Lapland v JJavrq 9. julija: lie de France v Havre liremen v CherlMnirg in v Itremen Veendum v lJoul-.gtie sur Aler 12. julija: Kochauibeau '0. avgusta: S.Vri'li.VIA V TKST Milwaukee v "'her!.....nt hi Hainbuig V.ileprlam v Clifrliuurg In v It >Uli>gn<< MJI Mer 2-1 avgusta: oluillbUH v Cherbourg In v lit. men v Vigo In Havre 14. julija: Albert Halln v Cherbourg In Hamburg Herlin v Cherbourg in liremen 1C. Julija: Auuitania v Cherbourg Homeric v Cherbourg I.afayette v Havre France v Havre Ct lunibus Cherbourg In liremen Milwaukee v (,'lierbourg Statendam v Boulogne sur Mer Con te LSiuncuinaiio v < Senovo 19. julija: I.evialhan v Cherbourg K uro pa v Cherbourg iri v Itremen Champlain v Havre 20. julija: Pres. Roosevelt v Cherbourg 21 Julija: Olympic v Cherbourg Hamburg v Cherbourg In Hamburg Stutgart v Cherbourg in Bremen 22. julija: Roma v Genovo 1'i.riH v Havre Belgenland v Havre 23 Julija: p.erenga ria \ olendam Cherbourg Boulogne Fur Mer vira, iz " Griča''. Dan za dnem se j stran, mu mnogo bolj prija. Poleg širijo v italijanskem tisku "novice tega je cigareta neprimerno cenej-, iz Jugoslavije", ki si jih izmišljajo •.i emigranti. , Pribiti je treba, da vrši italijanski' iog. V ostalem je dala največjo potisk tako defeftistično propagando budo za izumiranje cigare svetov- Majestlc v Cherbourg I»ec;rasse v Havre 1.« utschlaiul v Cherbourg In Hambuig Bremen v Cherbourg in v liremen ša od dobre smotke in to je v času splošne gospodarske krize velik raz- JuliJa: Conte 'Iranrb Westernland v Oenovo / Havre proti jugoslovanski državi baš v časa. ko je spričo poskušenega atentata na Mussolinija sprožil .silno kampanjo proti onim državam, v katerih se zbirajo italijanski emi-grantje. Fašistični tisk očita tem državam, da dopuščajo italijanskim ifguncem, da se oborožujejo z bombami in orožjem. Istočasno pa ob javlja italijanski tisk take besede, kakor jih je Jelič napisal v "Griču ' Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN na vojna. Vojak takrat ni imel časa da bi cigaro pokadil do konca in če se ga postavili pred alternativo 35 cigaret ali 5 cigar, se je razumljivo odločil za prvo. Po vojni je zmanjšani konsum smotk ostal na neki višini nekoliko let, v zadnjih letih pa je začel, kakor rečeno, brzo nazadovati, v Nemčiji sporedno s padanjem konsum a piva. To kaže, da je gospodarska kriza, ki zahteva od ljudi omejitve vsakega, količkaj luksuznega .ižitka. vendarle glavni vzrok za izumiranje cigare. Najtežje zadeva ta pojav seveda havanske izdelovainice smotk, ki so najbolj živele od eksporta. Evropa pa je za takšen import spet pre-revna. Sicer pa je slava teh smotk živela že dolgo časa od slave, - ki --.o jih uživale prejšnje stoletje. — Medtem pa so tudi evropske tovarne posnele kubanske izdelovalne metode in so postavile na trg izdelke, ki ne zaostajajo prav nič za havanski-mi. Tem tovarnam pa kriza v kon-sumu smotk ne bo škodila in jim je morda celo všec. motka je nam--cč ročen izdelek in zahteva zato veliko režijo, cigareta se izdeluje čisto mašilnelno in vrže veliko vec dobička. avgusta: utrg.irt v Cherbourg In v Bremen I •• utsi hlaiid v Cherbourg hi v Hhih-t.ur« ZG. avgusta: o Cosite Hiancainano v tienovu Homeric v Cherbourg Western!«nd v Havre <.'7. avgusta: i le