DOLENJSKE NDVICE : Tite iloitis«, tiHi-učtiiiio in oznanila : tiskai-iia J. Kr^ec n&sl. Ooletijske Novice iKliajaJo vmik ('«IrlHi ; ^ko : : je ta tlan praznik, (lun poprej, : : Cena jim je za celo leto 8 K, za pol leta 4 K. NaroËuiua 7-a Nemčijo, lioHiio in dnige evropske države znaSu 8-50 K, za Ameriko 9-50 K. List ill oghifli ne plnčitjf^jo naprej. Iz državnega zbora. Dne 16, julija se je sešel liržavni kIioi', a Itrez vladne večine. Opozicija, ki jo tvoi'ijo Ùelii, Jugoslovani, Poljaki, nemški socijalni (tetiiokratje in gtii'jo Italijani, sbije 247 poslancev, vladna manjšina pa 210 glasov. Ob otvoritvi je ministiski inedsodiiik dr. pl. Stiidlei'. Glede zunanje politike se je skliceval na ravnokar objavljene izjave grofa Biinana, ki sc po-})(iInoriia ki'iji'jo z nemgkiiii stališčem iti so vse prej nego miroljubne; glede notranje politike i>a se je odkrito in brezpogojno postavil na stran tieiiiškoiiacionaltiili strank in rekel, da gi'e Neničeni v Avstriji pied-nostiio stališfie |>ied dingiiiii narodi; Nenici so navdiišeno jilosUali. — Vlada je med diiigitii prelložila zakon o splošni delovni dolžnosti na fiasa vojne in mii'ovne pogodbe z vzliodnitiii deželami. Úelii so vložili predlog za obtožbo Seidlerjevega ininisti'stva, ki jo je podpisal tudi -lugoslovau'^ki Idnb. Jugoslovanski klub je vložil 52 interpelacij, med temi mnogo splošno važnib; za takojšnjo uvedbo miioviiili pogajanj, o razšiijenju zveze z Nemčijo, o protiusiavni ratifikaciji vzhodnega niiiii itd. V imenu Jugo.slovan-skega kluba je govoril v jirvi seji di'. Vrstovšek. — Zboinica je sklenila, da se takoj prične prvo liraiije šestmesečnega proračunskega provizorija. 17. t. ni. seje vršila druga soja ; zasiojitiik l'oljskejia kota dr. Tertil Je izjavil, da Iiocejo Poljaki, naj se sklene mtr od naroda; osho je obsotiil Seidleijev govor. Italijan Conei je izjavil, opaČila po Tiszovili željah. — Ustanovil se je Češko-slovaški Narodni odbor. Dr. Kramar je pi'edsednik tega odbora. — Na Goriškem sta se združili „nova" in „stara" katoliška sl.ruja v enottio S. L. S. na. programu Vseslovenske ljudske stranke in na podlagi majniške jugoslovanske de-klaiacije. — Nemški državni zboi' je dovolil petnajst mlljard novega yojnega posojila. — Oil Rusije zahteva Nemčija aedem uiiljard vojne odškodnine, in sicer takoj. — Vzhodna in zahodna Sibirija sta se združili v enotno icpubliko; jedro njene armade tvorijo češko-slovaške čete. — Na italijanskem bojišču se vrše hudi ki'ajevni boji. — Na Fiancoskem so Nemci na 70 kui dolgi fronti vzhodno in zahodno od Reimsa začeli novo ofenzivo in piodili ponekod do Marne ter ujeli nad 20.000 sovražnikov. Nasprotniki so takoj uvedli silovite piotinapade ter se zdi, da so Nemcem kos, — V Albaniji se jo sovražnik približal našim novim postojankam. — Na ukrajinskih železnicah je izbruhnila splošna železničářská stavka. Ves pi'omet je od 18. t. m. «stavljen. — V Ljubljani je odložil dolgoletno inedništvo „Laibaelier Zeitung" g. pi'of. Ant. Funtek. Ostane pa še urednik, dokler ne dobi naslednika, — Kakor sporoča koiespond. urad, so bivSega ruskega carja Nikolaja IL vsled obsodbe uralskrga sovjeta 16. julija v Jekaterinoslavu ustrelili. „Bjedneta" poroča o usmrtitvi v sledeči obliki: „Vsled volje revolucijskega ljudstva je krvavi car najsrečnejše v Jekaterinoslavu preminnl. i^Jvio rdeče nasilstvo!" Dekret izdan dne 19. julija razglaša, daje celo premoženje bivšega ruskega carja, kakor tndi bivših caric Aleksandre in Marijç in vseh članov carske rodbine last niske republike. Koii-tiscirane so tudi vse vloge carske rodbine, vložene v ruskih in v inozemskih bankah. illi smo že blizu honco ? Moi.,) (i;al]e. 6.) iSIika „Skrivnostna ovira*^. Bog pa, ki mora tudi iz hudega dobro izpeljati, je ravno po tej vojski dal Avstriji priložnost, tudi aa nesiečno Italijo kaj dobrega storiti. Zli duh hujskač v tej svetovni vojski je ravno zvezana in združena mednarodna framasonska družba. Ta družba je pa ravtio najsirastnejši piedhodnik in pioiiii' Antikristov, zato je tudi soviaštvo med njo in Avstrijo neugasljivo. Torej mora biti prva naloga limskega cesaija, da staie glavo tej kači. Priložnost za to bo prišla pri sklepanju miiovne pogodbe z Ilalljo. Na lem mirovnem kongiesu naj bo predsednik rimski papež, ki bo skihel za to, da se vrne bratska sloga med krščanske narode. Posebej z Italijo pa se je treba dogovoriti v teh rečeh: 1. Papež tlobi nazaj prostost, kakorSno si želi pod garancijo cesarjev. 2. Framasoni morajo izginiti Iz javnega življenja, katoličani zavzamejo njihova mesta na vladi. 8. Taljanski narod priznava cesarjevo pi veustvo in vodstvo v obiambi cerkve ín svobode katoličanov. Pil tej priložnosti bo sprejel cesar beneške Slovence v Avstrijo. 4, Piesvitli cesaiici Žiti postavimo, kot pospeši telj i ci iniiu, mogočen spomenik na najlepšem kraju v Čedad«, Iz dnevniho slovenshego čostnilia v svetovni vojnL Po dnBwtiifiu t lanha Muha. (i-) Opoldne sem sedel v koloiïvoi'ski restavraciji in premišljal svoje žalostno ))o-tovanje z dopusta. Peti dan že poteka, odkar sem zajmstil domači kraj, pa še vedno nisem na cilju — pri svojih ljudeh ill tndi ne bom. Saj Šc oni zapuščajo gore, kjer srno sedem mesecev stali na straži, kjer smo_ preživeli toliko st-iašnih, pa tudi lepih dni.^ Zapuščajo urejene postojanke, lepa kritja In mnoge udobne naprave: kojiališče, zabavatiščc, pekarijo in cele vasi koč, ki stiio jih postavili s tolikim tiinlom. Vse to zapuščamo diugim, mi pa odliajamo v neznane kraje. Bog ve, kaj najdemo tam . , , Morda ims čaka novo trpljenje, novo delo. Po obedu sem telefoniČno govoiil s poročnikom Pieškom pri našem polkovnem poveljstvu tei' sjioročil, v kakem položaju sva s Ohri.stianom. Došel je ukaz, naj oba čakava V Trbižu daljnih povelj. No, to bi ne bilo ravno napačno, saj sva iir.ela lepo stanovanje in čisto dobro hrano v gostilni, a denarnici sta se praznili. Vedela sva, da ne bova dolgo vzdržala. Skušata sva priti do kakega predujma, a podili so naju od Poncija do Pilata, konečno pa še nisva ničesar dobila. Stikala sva dan na dan po mestu, da bi naletela na kakega človeka, ki bi nama mogel pojasniti, kaj je z našim jiolkom. IConečno sva dobila poročnikaRigla in Krenka. Vedela sta le toliko, da [uide naša 12. stot,nija v Belo peč. Torej hajdi Ija! Itiiela sva srečo. Naletela sva na nad-poročnika Mahr-a in nekaj drugih naših ljudi, od katei'ih sva zvedela, da pridts semkaj tretji bataljon, da je 10. stotnija že tu, da pi ide drugi bataljon ter polkovno poveljstvo v Rateče itd. Tako! Zvedela .sva več, kot sva pi'ičakovahi. Zdaj pa le nazaj v Trbiž po najino lopotijo! Se isti večer sva se odpeljala tja. Drugi dan 17. marca sva se poslovila od prijaznih tovarišev domobranskega polka št. 4 in odrinila k svojim ljudem: Christian v Rateče, jaz v Belo peČ. V lepem spominu mi ostanejo dnevi, ki sva jih jireživela s Christianom v Trbižu. Njemu se imam zahvaliti, da se mi je godilo razmeroma dobro, V Beli peči sem se nastanil po nasvetu nadporočuika Mahi-a v hotelu „Pri pošti". Našega bataljona namreč Se ni bilo tam. V mraku sem šel na izprehod. Krasen večer! Tam gori siedi jasnega, tcmno-moiliega neba je plaval bledi mesec. Na tihem sem si zapel milo pesmico: „Bledi mesec, tebi tožim ,.." JJoje misli so poletele preko zasneženih goi'a tja doli na lepo Dolenjsko k materi, k Ivanki, k drugim znancem in prijateljem... V duhu sem se ponuidil |)i'i vas, di agi moji ! Se li še vidimo kedaj?.., 'ťeiiina bodočnost je pred mano... l'J. marca. Praznik sv. Jožefa je. Že v šoli smo se učili, da sc ob tem Času prične pomlad, de pa v resnici krasen, topel dan. Lepo je še tu, ko je skoraj vsa pokrajina pod snegom, kako lepo mora hiti šele na Dolenjskem, kjer se je že pied tednom dobilo cvetje! O, ko bi mogel kakor ptiček poleteti vsaj današnji dan tja doli na Dolenjsko pozdravit vse Jožete, vse prijatelje! Pomlad — lepa, zala devojka stopa v deželo. SolTice krasi njeno glavo, cvetke odevajo njene prsi, ptički so njeni spremljevalci... Veselite se, ljudje božji, veselje vam prinaša! A kdo stopa tam zadaj? Bleda devojka, črno oblečena, v desnici ima meč... Ah, to je naša pomlad...! 'Prinaša nam žalostne dneve, piinaša nam trp\jenje — smrt! Pozdravljena tudi ti! Komu prinašaš smit?... Molčiš? Iti oči se ti solze... Ob petih popoldne so prikorakale tri stotnije našega bataljona in Štab. O veselje! Zvečer smo pri pijači dali duška temu veselju. Zanimivih pogovorov in petja ni bilo ne konca ne kraja. Človek se res razveseli, če pride po dolgem času zopet do svojih ljudi. Kmalu po prihodu našega bataljona v Belo peč je došlo povelje, naj ae pii- Na ta iiafiiii bi zaiiiogla tudi Italija vstopiti kot vretleii Claii v^mvo rimsko cesarstvo. Sklei)aino: Rimsko cesarstvo se obstoja, ker se še iii pojavil Aiitikiist. To rimsko, i:e3ai'stvo pa iic more biti nikjer (ii'iigod kot v Avstriji, ki je postavni dedič staroga i'imskcga cesarstva, in ima na sobi gc vse bistvene lastnosti tega cesarstva, kar je ta svetovna vojska Še posebej pokazala. Ako i)a živi v Avstriji še s ta r osla v n o li m sko cesarstvo, pote tli je jasno, da je naš p r e-svitli cesar K a r o 1 I. tisti v svetom pismu omenjeni j u n a k, ki stoji mogočno napoti Antikrista, da tie more javno nastopiti. Franjo Neubauer: Materinemu spominu. o mati, vem, da zdaj imaš miljonkrat veí kot jaz, da hipa enega ne daš za ves življenja ías. In vendar, da se vrneš, mati, kakti bi rad, kako bi rad yubtízni vse ti dal zaklad, ki prej ga nisem hotel dati ! îîf Dopisi. Iz Stopiške fare, ^tnda šiba božja nas je obiskala 21. t. m. Kot oreh debela toča je po osmih vaseh naše fare iniiíita skoraj vse poljske pridelke. Žito, ravno godno za Žetev, je tako ukiešBeiio in po-niandrano, da ga bodo mogii ljudje kvečjemu še za krmo porabiti. Zelenjad je sesekana, da je komaj spoznati, kje je kaj rastlo. Žalosten pogled nam nudijo vinogradi, Gi'ozdjo z listi vred leži na tleh. Kar je ostalo na trti je razcepaiio in gnije. V dveh minutah je bil nniien ves letošnji pridelek, ves trud in težko delo zastonj. Ljudje nemi hodijo okrog in ne morejo verjeti svojim očem. Ubogo ljudstvo, ki je v teb težkih iasih dvakrat prizadeto, res zasluži pomilovanje — tudi od pristojnih oblasti. Iz Prečne. Strela. Med nevihto, ki je razsajala v tiedeljo 21. t. m. jto novomeški okolici, je treščilo pri posestniku Park^u v Prečni v senico, ki se nahaja nad blevom. Strela je razbila precej opeke na strehi ter zažgala seno. Ljudje, ki so ogenj takoj opazili, so razbili del zadnje lesene stene ter pridno polivali goreče seno, dokler ni nastopilo domače gasilno društvo z brizgaliio. Z zdi'UŽenimi močmi smo ogenj v kali zadušili. Velika sreča, da se je to zgodilo jtodiievi. Ponoči bi ljudje najbrž ne bili ognja pi'avoCasno opazili, in majiien idaTiien bi se bil labko razširil v resen požar. — Zopet moramo pohvaliti domaČa dekleta, ki so-med največjim nalivom, pie-močena do kože, radi pomanjkanja tiioških moči neumorno pomagala pii brizgalni in di'ugib gasilskih delih po geslu: lîogti v čast, bližnjemu v potuoč! Iz Št. Jerneja. Ve.sela vest, lîomarji vedno številno obiskujejo našo lurško kapelico. Zopet in zopet se je javila vernikov srčna želja, da bi se smela oiidi vsaj ne-katerikiat opi'aviti sveta maša. O priliki svete birme se pokloni Prevzvišenemu de' putacija mož, kateii knezoškofa popi'osijo za tako dovoljenje. PresvilH so itiieli nekatere pomislike zoper to. A ko jim možje vse 1'azjasnijo, povedo koliko tudi vojakov obiskava ta, Mai'iji posvečeni kraj, pravijo nazadnje: Če morem kaj pripouioči k pravi pobožnosti in česčenju Marijinemu, bom pa Jernejev teden sam prvi ondi sveto mašo opravil. Ko je ljudstvo to zvedelo, so se tega silno vsi razveselili. Natančneje hoiiio že še poročali. To bo slovesen, lep dani — Od smrti je vstal! Ob zadnji ofenzivi sta dva tovariša sporočila starišem Bučar z Vrhpolja, da je njihov sin France padel junaške suwti, zadet od plinaste gianate. Lahko si mislimo, kako trpko je zadela ta vest stariše. Mati je bila kar neutolažljiva, seve, ker sin France je edinec, Kar pride vesela vest, da je Fi'ance v bolnišnici in sedaj že doma. Zadet od plinaste granate je nekoliko ranjen nad dve uri nezavesten obležal. Potem pridrve Lalii — ne — sami Angleži in Francozi, ki žive in omamljene vjamejo ter odvedejo v svojo kaverno. Kmalu nato pa iiapi'avijo Avstrijci pi'otinapad. Sovražnik mora bežati, a mi, pravi oživljeni, smo bili rešetii. — Soboto, 13. t. m., smo bili prav v nevarnosti, da se usuje toča. A hvala Bogu, padla so le nekatera bolj drobna zrnja. Iz Adlešič, 20. julija. Dne 6. t. m. se je ponesrečil Alojzij Dragoš, sinček Mihata Dragoša, posestnika iz Ti'ibuč h. št. 2., star 10 let. Dobil je vojaško pati'ono od vojakov, kateiih je zdaj veliko pri nas, ki so zaposleni pri sekanju drv v Bnkovlju. To si je hotel ogledati, kako vsebino ima, ill je zato zabijal v njo žebelj. Patrona pa se je razletela in mu odtrgala tri prste na levi roki in ga tudi nekoliko ožgala na prsili in na čelu. Odpeljali so ga v Kati-dijo, kjer se zdaj zdravi. Tudi sicer so šolska deca dobivala od vojakov patrone in jih nosila celo v šolo v Tribučah, kjer smo jim jih jemali in je le čudno, da se ni že preje zgodi^ kaka nesreča, V nedeljo 14.-julija stiio imeli [»ri nas lepo slavnost in sicer cerkveno proščenje ali žegnanje pri naši novi lepi kapeli Marije Pomočnice v Dolenjcih. Da bi se slo- vesnost lepše izvršila, prišla sta k nam čč. gg. Janez Siiu'ekar, ojiat božjega groba pri Ljubljani in Fi'ančiŠek Povše, ravnatelj salezijan.s;kega zavoda na Rakovniku. Ob pol ]1. uri smo imeli iz Župne cerkve v Dolenjce slovesno piocesijo, katero je vodil č, g. oi)at v polneiti škofovem ornatu, s kapo ali mitro in palico. Pj'ocesija je bila za odvrnenje hude ui'e in skorajšen mil-. Potem je imel tudi pi'idigo v Škof. ornatu in sv. mašo. Ljudi je bilo ta dan nenavadno veliko pri nas, posebno tu
  • otovanje končano. Bili smo toi'ej štiri dni na pohodu. Seveda smo imeli med tem časom več daljših in krajših odmorov ter dosti redno in-ano. Ljudje so bili osobito prve dni dobre volje, celo peli so in korakali vztrajno. Dolgi marš zadnjega dne' pa jih je le zdelal tako, da so mnogi tarnali in pešali, A kaj hočemo? Vojska je. Tii'olska mora biti bogata dežela. Skozi od Briksna doli ob reki Inaki se razprostirajo lepo urejeni sadni vrtovi in žitna polja, po gričih pa so južni bregovi zasajeni z vinsko trto. O, ti vinski griči! Pridi, Dolenjec, semkaj in poglej to krasoto! Nebroj belih cerkvic krasi vrhove goric, tu in tam pa opaziš star grad. Od Bočna doli je svet čudovito lepo urejen: Sadno drevje, trta, žitno polje. To se vi'sti v najlepšem redu po vsi dolini. Tako lei>o izi'abljenega sveta še nisem videl. Vinogradi segajo visoko gori v bregove. Po dolinah so posejaUe same lično hiše v značilnem slogu. O bornih kočah n»> sledu. Ljudje so prav dobri, gostoljubni, cene jedilom in pijačam za ta čas zmerne. Pri nas na Kranjskem je v tem obziru slabejše. Tam v Beli peči sem plačal za kavo 50, za pivo 60 vinaijev, tu velja kava 20 do 30, pivo 28 do 30 vinarjev. Pribito! Šest tediiov t vasi Auoi' na Juž. Tirolskem. Nastanili smo se torej v precej veliki in čedni vasici Auer. Na vežbališču in v okolici so se vršile dan na dan l azne vojaške vaje, ki jih pa ne bom natančneje opisaval, ker se take vaje izvršujejo pri vseh vojaških oddelkih, ki niso ravno na fronti, da se vojaštvo primerno izvežba za bodoče boje. Na vajah sem insel priliko, natančneje opazovati lepo okolico. Z gričev je Čudovito lep razgled na Širno dolino, na vas Auer, trg Ti'amin, mesto Kaltern, na Kalternsko jezero in na Boceil, ki leŽi daleč gori na severu. V ozadju se dvigajo mogočni s snegom pokriti vrhovi, ki poveličujejo ki'a-soto pokrajine. Nepopisno lepo! Ne čudim se, da Italijan tako hrepeni po tej rajsko lepi deželi. Poročnik Rublič, jaz in še nekaj gospodov smo lepega dne poleteli k slapu goii v kotu zunaj vasi. Ta slap nas je zanimal posebno zato, ker jo umeten, • skeui ; Janez Dolenc, kaplan v Trnovem na Notranjskeni, za vikarja v Podgrajc v tržaški školiji; Martin OorŠe, kaplan, iz Koroške Bele v Idrijo; Alojzij Tome, kaplan, iz Mokronoga v Radovljico; Ignacij Bieitenberger, kaplan, iz Spodnje Idrije na Jesenice; dr. Tomaž Klinar za kaplana v Kranj; Jožef Arli, aeitieniški dnhovnik, za kaplana v Loški potok. — NovoinaŠniki : Franc RožiĚ za kaplana v Vreme; Leopold Govekar za kaplana v Dole; Franc Tresetnik za kaplana v Koroško Belo; Andrej Šavli za kaplana v Mokronog; Ciril Milavec za kaplana v Spodnjo Idrijo. Igra Domen se ponovi v soboto dne^ 27. t, ID. ob 8. uri zvečer za meščane in v nedeljo ob 4. ari popoldne za okolico. Vstopnice za sedeže in stojišča se iz prijaznosti prodajajo v prodajalni J- Krajec nas), od danes, Četrtka, naprej. Povlšarya sredtiješolskih učiteljev. Na novomeški gimnaziji so imenovani za prave učitelje devetega činovnega reda gg.: provizoriiina učitelja Franc Dolžan in dr. Milan Šerko in snplent dr. Josip Rožman. Časinim občanom je imenoval obč. odbor v Trebnjem v svoji seji 14. julija 1918 soglasno na predlog gosp. župana Franca lluča prevzvišenega g. kiiezoškofa di'. Antona Bonaventuro Jegliča povodom prilike dvajsetletnice škofovanja in v znak hvaležnosti za neumorno in nesebično dolgoletno delovanje za slovensko Ijndstvo, posebno pa za pospeševanje kulturnega napredka slovenskega naroda. Poročilo o 4. seji krajevnega odbora za vzdrževanje slov. gledališča v Novem mestu, dne 18. julija 1918. Navzoči: gg. Andrijanić, Seidl, pl. Řuklje; ge.: èerkova, Skalickyjeva in gdč. Kovačeva. Načelnik konstatííje sklepčnost in otvarja sejo. Pie-čita pisTiio ge. Lovšetove, s katerim naznanja, da mora vsied gospodinjskih razmer in začasne odsotnosti iz Novega mesta odložiti dostojanstvo načelnikove namestnice. Načelnik nasvetiije, naj se vzame pismo na znanje, odpoved pa nc, ker zadržek je le začasen; krajevni odbor pa polaga posebno važnost, da je posel načelnikove namestnice izročen tako ngledni sili, kakor je ga. prof. Lovšetova. Predlog obvelja soglasno. — Dalje naznanja načelnik, da bodo „Dolenjske Novice" redno objavljale sejna poi'očila, istotako tudi seznam darovalcev in darovane svote. Se vzame na znanje. — Načelnik priporoča, naj se dovoli v pokritje odborovih stroškov kredit no kron g. blagajniku. Obvelja. Potem se naznani nspeh dosedanjega nabiranja ter izroči g. blagajniku dotične denarje, kateri ^ se bodo takoj odposlali kot vloga lur račun ' krajevnega odbora pri „Jadranski banki". Gospod Andrijanić stavi nasvet, naj se vrše odborové seje vsakih 14 dni. Predlog obvelja soglasno in pi'edsednik določi prihodnjo sojo v smislu tega predloga na 1. avgusta 1.1. S tem je Četrta seja končana. Poroka. Poročil se je asistenční zdravnik, sedaj pri rezei'vni bolnišnici v Stern-talit pri Ptuju, Ljubljančan, veleugledni gospod dr. Viktoi' Breskvar z gdč. Faniko Pečnikovo, iz znane Počnikove hiše v Ježici. Obilo vsesti'ansko sreče in blagoslova novoporočencema ! Prisrčne pozdrave pošiyamo dolenjski fantje iz južnega bojišča (vojna pošta 487) vsem dekletom, fantom, prijateljem in Dolenjcem s prošnjo, da bi se tudi oni nas spominjali, ki se bojujemo v hudi vročini in težkih bujih za našo domovino. Albin Erštc, Mokropolje; Fr^. Šobcr, Podgrad; Fr. Gazvoda. Pristava; Fr. Krmec, Gor. Brezovica; Fr. Di^agman, Polhovica; Leop. Gorenc, Rudolfovo; Karol Zagore, Pi'ckope; Albin Metelko, Uaka; Fr. Malino, Semič; Jož. Kočevar, Rosalnice; Fr. Šiško, Prečna in Matija Rozman, Črnomelj. (Sprejmite odkritosrčne odzdrave od vseh naročnikov Dol. Novic z željo, da se kmalu vrnete Čvrsti in zdravi v svojo ljubo domovino. Ur.) Toplice pri Šmarjeti na Dolenjskein, kakor je bilo Že poročano, je kupil z obsežnim posestvom vred, t. j. kopališče, gostilniško in gospodarska poslopja, tei' obsežen gozd — park — blizu 40 lia gospod Alojzij Zajec, vinski trgovec in itiietnik hotela „Bcllevue" v Ljubljani, za ceno, govori se fiOO.O(HJ kron. To kopališče, ki je bilo dosedaj zelo priprosto opremljeno, ima v resnici toliko vrlin, da je od nekdaj od okoličanov i)riprostega stanu tako zelo obiskano in v čislib, da je le čestitati podjetniku, ki bode tu gotovo vstvaril drugi „Bellevue", kakor tudi dolenjskemu prebivalstvu, ki išče. tu zdravila in razvedrila v poletne»] Času. S temi vrsticami hočemo opozarjati na one mnoge obiskovalce toplic, ki jih za ozdravljenje revmatizma v i'esnici potrebujejo, ki ljubijo mir, sveži zrak in ki hočejo živce od mestnega hrupa okrepiti ter se prahu in vročine itd. vsaj za nekaj časa otresti. Pri tem pa mislimo tudi na take premožne obiskovalce toplic, ki si bodo v tem idiličnem ki'aju sami postavili svoje poletno bivališče in tu v im'rn prebivali. Zlasti bodo Toplice pridobile na udobnosti, če se sezida železnica Brežice-Novomesto, kar je pričakovati iz gospodarskega ozira v doglcdnem času in naj se izpelji? ta pj'oga na desnem ali levem bregu Krke. Slednjič pa opozarjamo interesente Še na to, da topliška .voda iznikava iz zemlje na 17 mestih, kjer se dajo povsod ustanoviti toplice za-se in ta nai'avna dobrota je velepomembna za nadaljni razvoj tega kraja, V bližini je pa povsod dovolj senčnatih krajev, rodovitnili vinskih goric in bogatih poljil, da je tu za vsako nalaganje premoženja najprimejnejša okolica. Želeti je, da bi zgled domačina gosp. Al, Zajca privabil mnogo drugih gostov, ki bi temu idiličnemu kraju vdihnili lepo bodočnost tudi z ozirooi na okoiico, ki jo krasi. Omenjamo satiio preki'asne vinske gorice: Trškagora, Grčevje, Bojnik, Vtni-vrh itd. in naravne krasote: Otoški in Stari grad, Belaceikev, Ômarjeta, dolenjski gradiči itd. Zahvala, Ženski odboi' tombole v Mokronogu je poslal 150 kron bolnišnici v Kandiji, kateri znesek se bo porabil za cigarete bolnim vojakom. Vodstvo bolnišnice so v svojem in v imenu bolnih in ranjenih vojakov najtopleje zahvaljuje za velikodušni dar. Imenik porotnikov za tretjo porotno sejo, ki se pi'ične dne 19. avgusta 1918 pri c. kr. ckrožnom sodišču v Rudolfovem. Plut Pctei', posestnik v Cerovcu. Kramar Anton, posestnik na Mirni 11. Moncin Ignacij, posestnik in gostilničar v Óučji mlaki 12. Potočar Fi'anc, posestnik in trgovec v Gor. Starivasi 4, GuŠtin Franc, Itosestnik in poštar v Metliki 182. Schmuck Matija, posestnik v Ribniku (J. Stepec Franc, posestnik v Prudorťu 4. Knez Fi'anc, posestnik in trgovec v -Št. Rupertu 11. Millier Ivan, posestnik in gostilničar v Črnomlju H5. Komar Mihael, posestnik' in gostilničar v Dol. Jesenicah 13. Jaklič Jožef, posestnik v Starem ti'gu 5. Vidmar Franc, posestnik v Gumberku 17. Šutej Jurij, posestnik in gostilničar v Bi'czovici 1. Skrabar Franc, posestnik in trgovec v Starem trgu 13, Ruilež Jožef, grajščak v Hrastju. Spendal Ignacij, posestnik in trgovec v Polju 10. FlorjančiČ Anton, posestnik v Dol, Dobravi 1. Prime Jožef, posestnik in občinski predstojnik v Ma-Čkovcu 12. Hoge Jožef, posestnik in obč. predstojnik v Stari loki 122. Koschar Ivan, mesar v Kočevju 94. Kos Jurij, pek v Radečah 54. Gorenc Matija, posestnik in tj'govec v KoČnem 1, Djobnic Ignacij, pek v Ribnici 100. Šiško Franc, posestnik v Ki'žiščah H. Malič Petei', posestnik in trgovec v Vinici 26. Kmet Anton, posestnik v Podiipi 6. Klan Jožef, posestnik in gostilničar v Bukovci 19, Bukovic Franc, posestnik in gostilničar v Vel. Maleucah 14. Tscherno Alojzij, posestnik v Mali gori 15. Butala Peter, posestnik in trgovec v Dol. Radencah 25. Kii'ar Alojzij, posestnik v Bučki 3. Mavei' Rudolf, posestnik in gostihiičai" v Gabiovki 12. Kiintg Anton, posestnik in gostihiičai' v Gor. Toplem vrhu 10. Arko Hans, hra-nilnični knjigovodja v Kočevju 53. Miklič Ivan, i)osestnik v Starem trgn 13. Lav-1'enčič Anton, posestnik v Vrhuljah 5. ~ Nadomestni p o i' « t n i k i : Korber Fianc, posestnik in gostilničar v Bučni vasi. Ômalc Franc, jiosestnik v Dolenji Straži 38. Košiček Jožef, posestnik v Kandiji 32. Dular Jožef, posestnik vJui ki vasi 7. Klemenčič Franc, posestnik v Rudolfovem 252. Vintar Ivan, posestnik in lesni trgovec Gor. Straža. Pauček Ivan, posestnik v Cegelnici 3. Derčar Jernej, opekarni mojster v Podgori 35. Kastelic Ivan, posestnik v Žabji vasi 5. Mestna hranilnica v Novem mestu. Iz letnega računskega zaključka za Štiriindvajseto upravno leto posnamemo sledeče poi'očilo z dne 24. maja 191S; V tetii letu se je zopet razmei'je mej vlogatni in dolgovi znatno spremenilo. Vloge so doseglo nepričakovano visoko svoto, mej tem, ko so se dolgovi znatno znižali. Hi'anilnica se dobio zaveda, da v varstvo ji izročeni denaiji niso prihranki blagostanja in trudi se, da bo svoj čas zamogla svojim vlagateljem potrebne denarje vračati, oziroma posojevati. — Denarnega prometa je bilo v letu 1917 9,782,G64'43 K; koncem leta 1916 je bilo vlog 4,741.073 07 K; leta 1917 je bilo novih vlog 2,509.398-79 K ; nevzdignjenih obresti se je kapitalu pripisalo 199.766-85 K; skupaj 7,450;238'71 K. Dvigov je bilo 1,323.631-88 K; vseh vlog je bilo dne 31. dec. 1917 tí,126,606'83 K. Novih knjižic se je přetečeno leto izdalo 925, popolno izplačalo 908, Konec leta 1917 je bilo G013 knjižic s povprečno vrednostjo J.01S-89K. Posojila na zemljišča pi'oti intabulaciji so znašala konec leta 191C 1,851.627.82 K; posojil konec leta 1917 jo bilo 1,419.448 60 K; hipo-tečna posojila dajo 23'lG''/o pokritju vseh vlog. Vseh hipoteČnib dolžnikov je 1030 ter pride povprečno na eno hipoteko 1.378 15 K; konec leta U)EG je bilo menic 223.955 K; konec leta 1917 je bilo menic 148.985 K; pri javnih denarnih zavodih na tekočem računu je bilo naloženega dcnai ja konec leta 1917 2,718,954'G6 K; izposojila na vrednostne listine leta 191(i 25.679 32 K; izposojila na vrednostne listine leta 1917 25.159-32 K; vrednostnih papii-jev je imela hranilnica po kurzni vrednosti pri upravi 1,643.456 K; čisti dobiček iz leta 1917 36.246'78K; pokojninski zaklad je znašal konec 1. 1917 14,248'20K; saldo splošne rezerve znaša 3G5,349'04 K to je 5'96"/u vseh vlog; ■saldo posebne rezerve 1G.155K 91 vin. — Hranilnica se je po možnosti tiudila za vojna posojila; iz svojega je dosedaj podpisala 1,590,000 K, za stra.nke pa okroglo nad 120.000 kron. Te visoke svote l'es še vedno niso dosegle razmerno visokost posojila hranilnic drugih dežel, zato pripomnimo, da jo od nekdaj bilo piiznano, da se nahajamo v revin' deželi brez industrije, in smo v pi'imeri z bogastvom dežele še vedno storili našo pa-trijotično dolžnost. Utonil je dne 18. t. m. popoldan pri novomeškem kolodvoru vojak Aiidras Iwa-nicki. Doma. je bil iz Rawa-Ruske v Galiciji, star komaj 37 let. N. v m. p.! Utonila je v torek 16. t. m. v Metliki gdč. Mici GaberšČek, učiteljica na tamošnji ljudski šoli. Pokojnica je bila Goričanka in bila dve leti učiteljica v Metliki in se je s svojim prijaznim in ljubim vedenjem vsepovsod zelo priljubila. Ni ji bilo usojeno vrniti se iz piegnanstva in zopet gledati solnčno goriško domovino. Naj ji bo belokranjska zemljica lahka I ^ Umrl j« 23. julija v StariŽagi (Altsag) pri Čcrmošnjicah g. Matija Juran, sin veleposestnika, zadet od kapi v 36. letu starosti. N. v m, p.! Neurje. Silovita nevihta z gromenjeni in točo nas je obiskala vboge Dolenjce v nedelj« 21. julija. Nevihta je lomila drevje; toča je padala deloma z dežjem, a deloma suha. Pobila je takorekoč vse v stopški župniji in v več krajih v okolici. Nekateri so Še imeli pšenico in i ž zunaj ; toča jo je tako zbila, kakor bi bila omlačena s cepci, vse je vtepeno v tla. Ajda je preč in ravno tako drugi poljski pridelki, iižol, koi'uza in krompir.-Velikanska je škoda po vinogradih! Ljudje so obupani in prosijo, naj se jim odpišejo davki in rekvizicije vstavijo. Enaka nesreča je zadela tudi kraje od Grosupljega do Dobrepolja in druge. Bog se usmili vbogega ljudstva in naj ustavi vsaj nadalje kriprelivanje v strašni vojski, katere nikakor noČe biti konec! Za vodnjak „Jordan" je darovala neimenovana gospa v Novem mestu 2 K. Hvala lepa! Kolera razsaja. Kakor se poroča iz Rerolina, je promet nied Stockholmom in Petrogradom vsled kolere zaprt. V Petro-gradii je na koleri bolnili 700 oseb. Strah pred lakoto. Kmet vpraša soseda: Kako bomo prihodnjo zimo preživeli, če nam bodo vse vzeli? Sosed: Ne boj se! Poglej cigane! Oni ne sejejo in ne žanjejo, nimajo ne kleti ne žitnic, pa vendar jih Bog živi. Veš prijatelj! Največja umetnost je: Živeti znati. Le oui zasluži svobodo in življenje, ki si jih mora vsak dan priboriti. Motorni osebni promet na Kolpi uvedejo te dni med Siskom in Pokupskim, Zračna pošta Dunaj-Budimpešta — ustavljena. Dunaj, 23. (K. u.) Z današnjitn dnem se je ustavila zračna pošta med Dunajem in Budimpešto. Vsem Anam, Anicam in Ančkam, gospem, gospodičnam, ženam in dekletom, želimo vse najbo\jše in najlepše od srca k iniendnevu. Na mnoga srečna leta! Prosimo, vpošljite blagovoljno takoj doplačilno naročnino V50 K, oziroma še zaostalo celoletno naročnino. PrispEBĐjtB zfl sMfld s. L 5.! Gospodarstvo. Bombaževina in perilo za detajlno prodajo je prosta. Trgovsko ministrstvo je odredilo, da se smejo še pri detajlnih trgovcih oziroma krojačih, konfekcijonarjih in drugih obrtiiiklli obstoječe zaloge tkanega blaga, perila, podlog itd., prosto prodajati oziroma predelati. Pri detajlnih trgovcih je tedaj na prosto dan ostanek 20%, ki je bil od oddaje oproščen na podlagi § 4., odredbe z dne 30. oktobra 1917, pri krojačih in konfekcijonarjih ostanek zaloge podlog in drugega blaga. Določba ministrske naredbe z dne 21. septembra 1917 glede dolžnosti oblačilnih kait ostane v veljavi tudi za to blago, torej je treba za nabavo tega blaga tudi oblačilne karte. Drage gosi. V Karlovih varih je plačal neki bogataš za tri gosi 1480 kron, torej za eno gos okroglih 500 kron. Avstrijski denar v laškem zasedenem ozemlju. Slovenec piše: Kakor znano, se je ustanovila v Vidtiiu (LTdine) takozvana „Cassa Veneta dei prestiti", ki je izdala papirnat denar (Kassenscbeine) po 5, 10, 50 centesimov, in po 1, 2, 10, 20, 100 in 1000 lir. — Ta papirnati denar velja izključno le za okupirano italijansko ozemlje, v takozvaiiem „Liregebiet". — Ne velja pa nič, kakor hitro prestopi srečni posestnik tega iiiipirja državno mejo. — Vse vojaške osebe in žensko osobje dobivajo v okupiranem ozemlju svojo plačo le v tem denarju. Kdor torej odpotuje iz imenovanega ozemlja, mora zamenjati lîrnati denar za avstrijsko kronsko vrednost pri bližnji menjalnici, ki je — ali bi vsaj morala biti — v vsakem večjem kiaju, kjer je nastanjeno vojaštvo. Seveda vojaško-gospodarska uprava teh menjalnic ni povsod ustanovila, zlasti ne (ïi avoiasiio. Na glavnih kotodvorib, n. pi'. v Vitlimi, IConiiinii, Pon-l.el)i itd. pa je pri dolJčnili hlagajtiah talt naval, da more le del vujašltili potnikov izmenjati denar. Tudi je obžalovanja vicdno, lia posamezniki ne morejo zamenjati vspga denarja, ampak le do gotove višine. Tako pride sii'omak — zlasti so to bolniki in ubogi ranjenci — s tem denaijem domov, ki v domovini ne velja niti vinaija! — Zgodilo so je, da so tem usmiljeni ljudje — posebno železniški uslužbenci po kolodvoi-ili zamenjali lire za kioTiski denar — v lastno izgabo. Kajti nobena blagajna in nobena banka v Avstriji tega denarja menjati ne tnore. Kdor sprejme ta denar, ima izgube toliko, kolikor je izdal zanj v protivrednosti, večinoma seveda vsled nevednosti v enak» se glaseči višini (al pari), dofiim šteje lira le za 95 vinarjev naše veljave. Ker odgovorna upravna oblastva niso poskrbela, da bi bilo vse prebivalstvo zadostno poučeno, je dolžnost državne uprave, da poskrbi za možnost izmenjave t(;ga denarja tudi v dižavl sami. — Malokomu bo pač dana možnost priti v zasedeno ozemlje; pa Če tudi pi ide n. pr. železničar, denarja ne bo v stanu zamerijkti. Novega denai'ja je obilo tudi med Slovenci. Na vsak način bi morale vse državne blagajne (davkaiije, poštni uradi itd.) prevzeti zamenjavo omenjenega denaija. Kdo vžlva danes laške pomaranče? Pi'edvsein Angleži In AmeriiaTii. Prevoz se vrši, kolikor mogoče liitro, a v dobi, ko dovozijo pomaranče, prevaža aredoinorska železnica preko Riviere, Nice in Paiiza dan na dan cele vlake tega plemenitega sadja v Calais in Dover. Pi'evoz preko Oceana se vrši ])o pretežni večini na Črti lirest-Newvork. Anglija je z italijanskimi pomarančami tako bogato založena, da stane na Angleškem velika In lepa pomaranča sain» dva vinarja naše valute. Isto je, kai' se tiče fig, mandeljev in melon, ki se poimjajo po londonskih trgih kar za smešne cene. Socijolne in pravne razmere v trgu nioliranogu v 18. vehu. Spinal fvai) SlfiklaHa. Do 1. 1616 je spadal trg Mokronog pod oblast kiškib škofov. Do takrat je užival ti'g mnogo povlastio, kl jib je do-l)ival od svojiU gospodai'jev krških škofov. Star i)regovor pravi,'da je dobro živeti pod krivo palico, naitneč škofovo, Moki'o-iioŽanom se pod to vlado gotovo ni slabo godilo in neko blagostanje se je udomilo v trgu v tem času. Krški škofje se niso branili potrjevati povlastice, če so za nje prosili mokronoški tižani. Radi so jim ustregli vselej, kadar so kaj prosili, kar nam dokazujejo še ohi'anjeiie listine krškili škofov, izdane mokronošklm tržanom. Ko je prešla pa mokronoSka graščina s trgom v posvetne roke, so se razmewî v trgu kmalu izpremeuile. Uprava v samem trgu je v marsičem popustila. Nastopile so tudi zloporabe v gospodarstvu. Neke stare navade pri volitvah trških sodnikov, ki sicei' niso bile škodljive, so se sčasoma razpasle na škodo dobrega reda in starodavne poštenosti. A koje leta 1681 sti'aŠen požar pokončal ves trg, je prenehalo staro blagostanje In nastopile so hude borbe za obstanek. Vsled tega so se izcimili večkrat tudi hudi prepiri z gospodarji moki'onoške graščine radi prevelikih tirjatev, a celo z župnijskimi upravitelji sose pojavili večkrat budi nesporazutiiki. Vse to'je jiospcševalo nazadovanje trga Mokronoga. Seveda ob istem času ni bilo bolje pri drugih tr.ških in mestnih občinah. Veliki podatki, majitiii dohodki, zapuščeno gospodarstvo, slaba in koristoljubna uprava, vse to je dajalo povod, da se je začela aama višja oblast malo več zanimati za te razmere tei' skrbeti z raznimi propisi, da se nsitavi popolna upravna In gospodarska propast samega trga. Tako je izšla tudi za mnnicipalni ^(svobodni) trg Moki'otiog takšna narcdtia t. sept. 177.5, ki se nam je ohranila v celoti. (Miltlici-lungen d. Iiist. Vereins fiir Krain, 1;, 1853 str. 19—23.-) V tej naredbi se omenja pred vsem, da so se vrinile pii redarstveni upravi ti'ga Mokronoga liude napake in da je popolnoma pi'opalo trško gospodarstvo. Oblast mora, zatorej poslii'beti. da se obvaiîije lasttio gospodarstvo meščanstva ter vzdiži njegova davčna moč. To vse se da izvesti pa le z veliko varčnostjo v upravi. /Ato je potrebno pred vseiti, da se odsti'anijo od upi'Hve razen sodnika in dveh svetnikov vse di'uge osebe, katere so dozdaj dobivale plačo iz občinske blagajne, naitu'eč: mall sodnik, trški pisar, dvanajsteinik (eden od 12 odboiiiikov, ki je prisostvoval pri občinskem uradu) tei' trški sluga. Vsakoletni trški sodnik se mora od zdaj kakor v deželnnkiiežjih trgih in mestili voliti pod piedsedstvom dotičnega oki'ajnpga glavarja ali njegovega namestnika. Izvoljen ne moi'e biti, kdoi' ne zna bi'ali in "pisati, tndi ne sebiČnež in stnnljivec, ali sploh graje vreden človek, ker takšen ne moi'e biti potižen. Pri volitvah mestnega sodnika so se bile sčasotiia uilomačile giile navade. Po novem propisu je bilo zatorej strogo zabranjeno vsakemu kandidatu zase glasove zbiiali bodisi javno bodisi tajno; tudi popivanje v to svilio je bilo sti'ogo zabranjeno. Kdor je bil v rodu s kandiilatom v pi'vih dveli kolenih, la sploh nI smel zanj glasovati. Meščanom je bilo pristopiti k volitvi novega sodtiika po stai'i navadi o Božiču. Novoizvoljeni sodnik je po dokončani volitvi korakal s trškim jtozhičenim Žezlom v 1'oki 1)0 trgu gori in doli ter se tako v slavju i)redstavll moki'onoškim meščanom. Izvoljenega sodnika je mogla gospoščinska oblast potiditi, Če ni bilo zadižkov. V pio-tivnem slučaju se je razpisala nova volitev, ali pa je gospoščinska o\)last. postavil» suma sodnika, če so zahtevale le to posebne okolnosti. Odpraviti so se moi-ale tudi vse slabe navade prigodotn volitve. Novoizvoljenemu sodniku je bilo stiogo zabi'anjeiio jnirejati meščanom gostbe, posebno svojim volilcem in gospo,Ščini; ravno tako pa ni smela gospoščina niČ več dajati novoizvoljenemu sodnika za poi)ivanje določenega vedi'a vina in volilcem po pol bokala žganja. Huda kazen zatlene vsakega, ki se v tem pregieši. Razen popivanja ob času volitev so ostale še diuge grde razvade v mokro-noškem trgu. Ti'žani so svojim sodnikom, ki so imeli hiše v trgu poklaiijali vse, celo dežclnoknežje davke, i)a najutili zalo večje drugim tržanojn. Višja oblast je prepovedala najstiože take krivice med tižani, a da so ne bi moglo to tako lahko ponavljati, so se morali sestaviti toČnI podatki o premoženju In davku vseh tržanov. Tak popis je uioi'ala pregledati gospoščinska oblast tei' ga potrditi ali ga dati popraviti, davke povečati ali zmanjšati, a za netočnosti pozvati trško oblast na odgovornost. Tako mejen popis se je odposlal višji oblasti in le ta je potem .sama dovoljevala pobirati davek. Zahtevalo se je pa najstrože, da se s temi pobranimi davki gospodai'i pi'avično in pametno. Denar z listinami se ui smel niČ več puščati v blagajni samcuni sodniku, kakor jo bila do zdaj navada, marveč je moralo biti spravljeno vse pod dvema kljnčejiia; eden od teh se je izi'oČil dvema svetovalcema,-d)'ugi pa in blagajna trškemu sodniku. Blagajn,i se je smela odpreti le v pi'i-solnosti vseh tj'ch oseb. V blagajni se je moral nahajati natančen popis denarja, kolikor ga je prišlo v blagajno in kolikor se ga je izdalo, a vse le z dovoljenjem gospoŠčinske oblasti. Radi slabega trškega gospodarstva nt bilo dovoljeno niti trškemu sodniku uiti meščanstvu brez sporazuma gospoŠčinske oblasti sprejeti kakšne glav- nice, založiti posestvu, pi'odati ali pa v dncvtitce uvrstili, da se tako prepicči dosedanja samovoljna uprava. Kakoi pri deželnoknežjili mostili in trgih tako ni bilo tudi v nninicipalnem tign Mokronogu ilovolji'tio brez pusehm-ga od<)!)rcnja višje oblasti Še nadalje ])ode-Ijevatl ustanove dijakom na višjili šolali (titulum mensae). Tndi se ni smela občina preoldožiti s kakišnokoli diugo ustanovo, napravo ali zalogo. O vseh takih vpra.5anjili so je moiala obvestiti najpi'ej višja oblast, ki je mogla le sama take sklepe odobriti ali odbiti. Ker se je trška občina večkiat zaplela v dolgotiajna jiravde tei' imela pi'l tem velike stroške, je zabi'anila višja oblast vsako tožbo, doklei' ni bila potreba take tožbe pri njej dokazana. Višja oblast je resnobno opomnila mokionoško meščanstvo, da naj se drži ločno vseb teh določb, kajti v i)rotivnem slučaju jim pretijo hude kazni ne le denarne nego tudi telesne (zapor v mokronoškeni kastelu). Tiški sodnik in oba svetovalca so bili dolžni pospeševati bla-goslanje občine in nU'Ščairstva tel' odvračati vsako škodo, ki bi mogla nastati vsled netočne uprave. Tako so se večkrat nalagale obsojencem jireostre in sebične denarne kazni. Da se take krivice ne bi ponavljale, ni smel sodnik naložiti nobene iknarne kazni, a da ni jioprej dobil od gosiKiščinske oblasti za to dovoljenja. (Je so se dogodili pa kazni vredni slučaji in bi se bilo dobilo nekoliko denarnih glob, se le te niso smele izročili kakemu zasebniku aH sodnikii kakor do zdaj, Tiego so se morale zaračunati med občiiiske dohodke. Kei' so se občinski računi voditi do zdaj prav površno tei- ni bilo pravega pogleda pri dohodkili in izdatkih, je bilo trškemu sodniku zapovedatio, da mora točno sestavljati račune od leta do leta, zapisovati točno dohodke, a vse izdatke dokazati s pobotnicami t((r tako urejene račune prii)ošiljati graščinski go-spoščini na pregled in odobrenje vsakega leta. Sodnika bi zadela htida kazen, Če se ne bi držal vseh teb novih piopîsov višje oblasti. Redarstvene uredbe pa so ostale še nadalje iste kakor do zdaj, a i/vaja jih za to postavljeni redai'stveni komisar. (Dalje slfdi.) Razvedrilo. Izgled. Profesor: „Kako napačno je, soditi notranjščino po zunanjosti, kaže knjiga „Olikani Slovenec" v svinjsko usnje vezana." Med posli. Prva dekla; „Ima i)a t voja gospa lepe lase! Ali so njeni ?" — Drnga dekla: „So! Ravno pred dvema dnevoma je phičala brivcu zanje poslednji rok!-* Uganka. A: „Moj sin dobiva sedaj vedno slaba izpričevala, prej pa je bîl eden prvih. To je za me uganka, ki je ne morem rešiti." — B: „Vzemi šibo v i'oke, fanta med noge in napl avi, kakor oi roei na tepežiii dan, rekoč: UeŠi se, reši se!*' Samo denar. „Danes sem v spanji videl silno lepo dekle!" — Prijatelj: „Pa ima kaj dote?" Pogojna rešitev. Zastarela gospodična pade v vodo in kriči: „Za božjo voljo, i'ešite me!" — Mlad gospod: „Iz vode vas bom že rešil, ne pa iz samskega stanu!" V kasarni. Korporal: „Muška, vaši gumbi so vsi umazani; svitcl je samo tisti, ki ga nimate!" Zbadljiv odgovor. Stotnik: „Žefian, ali veste, zakaj Imajo višji častniki konja? No, ali ue veste?" — Vojak: „Vem, pa se ne upam povedati!" — Stotnik: „Le povejte brez skibl!" — Vojak: „Zato, kei' so za pešhojo predebeli!" Bahač. „Pa naj še kdo leče, da pri nas dobro ne živimo! Si\j imajo moji otroci že vsi putiko!" Prevelik prijatelj živali. „Odkar sem pi'istopil društvu zoper trpinčenje živali, sem vselej vesel, kadar me kaka bolha ugrizne." Slovnica. 5;ui)anstvo neke iibčine na Gorenjskem je doldlo od tvnlke „Baiixit Werke Wuchein", Wocheiner Felstjilz in Kiain sledeči dopi:^ v razglasitev: „Pod-j)isanck Dr. Albin Viktor Tscliinkel, odvetnik in rudarski iiodvzetnik v Dunaj ima namenen sojo I'udarstvo nu vojvoni K'rain razširati in IŠe na tist namen nove sklade, i)ervič Kamen (ruda Bau.\ita) — premog ino druge rude. — Ino zato jn'osi vse prebivalce od to občine, ino posestniki, ki vejo od take rude, — da bi piineslî vzglednine, ,K. Gospodu svetniku .Toliann Baumgartner, ki je moj druŽnik In zastopnik na Bohinska Bistrica. Ce bo ena taka najdena sklada od ene rude, vredna za prevzel fno za dokopati, dobi uašlec od podpisanika do 1000 K v besedili en tisoč kron za i«-vračilo." — Ùe jim je naša ruda dobra, naj bi jim bil še iiaš jezik! Ženitna ponudba. Na našo smešnico, ne in.serat, objavljeno v št. 28, pod „Razvedrilo" smo prejeli sledeči dve ponudbi: 1.) „/ielja, poročiti se s t,ako žensko, ki jirevozi v eni uri 25 km, me je prignala do tega, da Vas na Vaš insérât se opiraje vprašam za naslov tega čudovitega ženskega nestvora. Prosim, odgovorite na Malasanovega Korlna. poŠta Skočidol za Kiikovo goro!" — 2.) V Vašeni cenjenem inseratu sem bral, da se želi poročiti ko-lesarica, ki prevozi 2.^) km na uro. ,Taz prevozim 2(i km na nio. Aku bi se tudi ona liotrmlila, da bi toliko prevozila, potem sem pripravljen njo vzel.!"... — Naslov od te ]-esiie poiunlbe duji! didičnim kole-saricam ujuavnlštvo Dol, Novic in sicer samo nstiiieno. Loterijske številke. Gradec, 17. julija (i 14 55 82 69 Solshe in druge hnjižnice lahko pošljejo knjige v vezavo v pot platno, ker jim lahko hitro postrežemo. Tudi molitveniki se sprejemajo v priprosto prévezavo. Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu. POZOR! Vse iiabiralke ženskih las opoKurjtuiij da plačiuii od 15. juliju Ěe viSjo ceno za itnieiiauo lase. Kite iz lastnih las indclajem. Oponarjani, kdor potrebuje i{urf,nt, i^Tstno sredstvo proti kurjim ùËesoni, naj si ga kupi, ker ga jji'imaiij-knje, l'îiviKttako drugih toaletuili stvari, liarviio Kil'lase „Kraljieu vseli liarvil" je še v «alofii. I. Sveter, izdelovalec kit^Uiidoltovo, glavni trj;;. Kupujejo se; suhe borovnice, črešnje = In ietošnle golie. = Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko Josipa Val - Ljubljana. OPEKO za zidanje okoli 40.000, ima na prodaj Franc Kondrič (Čampa) v Novem mestu._ Barva za obleke. OBLBKA i>ob:u'vaiia izgleda in tiiidomeati iiDvo samo tedaj, Ce ae reariiSno 1« -l nujboljSo, slaiiovitiio la bai vo pobarva. Vsak si lahlîo aatii doma brn7. Linda ill slioStov pobarva obleko ali kaj drugRga, naj ai bo i/, kukoišncpikoli blaga. Najmanj so poSljc ie 10 ^avit, poSt, navodilom za K lO SO, Trgovci 100 /.avit. K -K», 1000 zavit, K 35 za vsakih 100 zavitkov, A. Postržin, tlommisHioii .Mdilala>, (Jra/^ Sleyrerg. (;0;n, Mlinslia sita zo hmečlie mlinB za mešano in tino moko, zelo trpežna. Nikako vojno blago. Pošlje proti povzetju. Eksp. J. G., Smlednik, Gorenjsko.