r>o$mina plačana v gotovim. Leto LXXII., št. 20} LJubljana, četrtek 7. septembra 1939 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne izvzemil nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ufica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-36. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubfiariska cesta, telefon It. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerieva ufica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. ci cene borbe na oseh fron Vojne operacije zavzemajo vedno večji obseg za prihodnje dni prvi večji spopal — Vojne operacije se razvijajo tako na zapadni nemško-francoskl, kakor na vzhodni nemško-poljski meji v vedno večjem obsegu. Na poljskih bojiščih se je pričel strategieni umik poljskih čet, kakor je bil že vnaprej določen. Poljska vojska se bo umaknila na glavno obrambno fronto, ki poteka od severa ob reki Bog mimo Varšave in dalje proti jugu po dolini Visle. Na ta način bo poljska fronta znatno skrajšana in olajšana njena obramba. Evakuacija Varšave se je že pričela. Mada in ostali uradi se sele v Lublin, ki je oddaljen od Varšave 130 km. Varšavo naglo utrjujejo in je ne mislijo prepustiti sovražniku. Vesti o padca Krakova demantirajo in zadnja poročila kažejo, da se vodijo zanj hude borbe. Na zapadni fronti so francoske čete po tridnevnem topniškem in letalskem bombardiranju nemškib postojank že prišle v akcijo In prodirajo ob podpori tankov in letal na nemško ozemlje. Letalska akcija je v polnem razvoja. Angleži in Francozi so ponovno napadli nemško zaledje in je ponoči doživel tudi Berlin svoj ognjeni krst. Nemci so poskušali bombardirati Pariz in druga važna francoska in angleška industrijska področja, Strategičen umik vnaprej določen? Dosedanje borbe poljskih Set so samo zadrževale prodiranje sovražnika Krakov še ni padel? Varšava, 7. sept c. Poljsko uradno poročilo zanika, da bi bili Nemci zavzeli Krakov. Pravi dalje, da se poljska vojska uspešno upira tako na južni kakor na se-vero - zapadni fronti nemškim napadom. Okoli Gdvnje so še vedno v teka hodi boji Herojski odpor Poljakov na VVesterplatte London, 7. sept. j. Po poročilu iz Gornje šibka poljska posadka na Westerplatte v Gdansku še vedno kljubuje nemški premoči. Nemške križarke in težki trdnjavski topovi že šest dni obstreljujejo poljsko Čarih, 7. sept. z. Vojaški so t rudnik »Neue Zurcher Zeitung« objavlja daljšo razpravo o vojaškem položaju na Poljskem in naglasa, da je bilo že od vsega početka popolnoma jasno, da Poljska kljub tema. da je imela ob pričetku sovražnosti pod orožjem blizu 2 milijona vojakov, nikakor ne bo mogla držati nad 900 km dolge obmejne fronte. Kakor kažejo vojaške operacije je bilo že od vsega začetka sklenjeno, da se opusti obramba koridorja in vse operacije omeje predvsem na zadrževanje nemškega pohoda, da bi se mogla dobro organizirati in konsolidirati glavna poljska obrambna fronta, ki bo šla od meje Vzhodne Prusije ob reki Narev neposredno pred Varšavo in dalje skoro v ravni črti proti jugu ob dolini Visle. Ta fronta bo dolga okrog 600 km. Kljub temu. da je poljska vojska trenutno v umiku, ki pa je strategično docela utemeljen, pa zbuja njeno zadržanje v vseh vojaških krogih priznanje in občudovanje. V najbolj neugodnih terenskih okoliščinah in kljub masivnemu napadu nemški čet so Poljaki v Južni Poljski celo prešli v ofenzivo in sovražnika ne samo zadržali, marveč mu prizadejali tudi hude izgube. Vsekakor se po dosedanjem razvoju vojaških operacij Še nikakor ne more sklepati na absolutno nađmoč nemške armade in se bo šele v par dneh. ko bo poljska vojska zavzela svoje glavne postojanke, pokazala resnična moč in sposobnost poljske oborožene sile. Pariz, 7. sept br Po poročilih Iz Varšave so se začele d oljske čete na eksponiranih odsekih fronte po naprej določenem načrtu nmikati na nove zelo dobro utrjene postojanke, ki predstavljajo glavno obrambno fronto. Te Čete so imele doslej nalogo, da zadržujejo prodiranje nemških čet tako dolgo, da se bo mogla glavna fronta dobro pripraviti in urediti. To je sedaj doseženo in se je včeraj popoldne že r»rr?ol stmte^ični nmik. VARŠAVA, 7. sept. e. Komunike poljskega generalnega štaba št. 6 se glasi: Nemško letalstvo je bombardiralo vse črte. zlasti srdito je bfla bombardirana Varšava. Danes smo sestrelili 15 nemškth letal, včeraj pa 20 Poljskih letal je bilo sestreljenih 6*. Na kopnem se vodijo sedaj borbe v krajih Lodz, Pjotrkov, Toma-sov, Mazovjecki. Tarnov in Torun. Tudi v Gdvnji še trajajo borbe Severno od Varšave je poljska vojska uspešno odbila napad nemških motoriziranih oddelkov. Neresnične vesti o ostavki Ridz-Smiglega Rim. 7. sept. e. Poljski veleposlanik je demantiral vesti, da bi bil maršal Rvdz-Smiglv podal ostavko. Te vesti je razširila nemška propaganda. postojanko na vbodu v gdansko pristanišče, ne da bi mogli doslej doseči kakšen viden uspeh. Na poljsko trdnjavico so Nemci vrgli doslej na tisoče bomb brez vsakega uspeha. Herojski odpor Poljakov vzbuja občudovanje po vsem svetu. Poljske Sete v se Se vedno branijo Milan, 7. sept. e. Vojni poročevalec lista »Corriere della Sera« javlja svojemu listu o preseku koridorja z dne 4. septembra. Situacija je bil« naslednja• Druga in tretja nemška armada, ki sta se sestali pri Grudžovu. sta presekali koridor. _ Poljske čete, ki se nahajajo med Grudžovom in morjem, da bi zadržale eventualni napad proti severu, doživljajo negotovo usodo Koliko je teh čet. ni znano. Govore, da gre za več divizij, s če bi bila tudi ena sama, bi bil vendar nedopusten greh. da bi ostale njene sile neizkoriščene. Kljub temu, da so Poljaki obkoljeni, pa vendar ne kaže. da bi se vdali in iščejo priliko, da najdejo najšibkejšo točko, skozi katero bi se lahko prebili Variavo ntrjn je jo 7. sept e. Sooči Je bil v Varša- vi Man nalog, da as morala se v tekn no« pričeti ntrjevalna dela ▼ mesto. Meščani so dobili lopate za kopanje Jarkov tn barikad. Delali so vso noč. Tudi ženske nosijo puške BERLIN. 7. sept. Nemški listi poročajo, da sta bOa preteklo noč v Katovicab ustreljena dva nemška vojaka, al sta stala na straži. Streljale so ženske s strehe neke sosedne hiše. Oblasti so prijele okrog 30 žensk, ki so bfle oborožene s puškami. Nov angleški kredit Poljski London, 7. sept. c Angleška vlada je odredila nov kredit 8 in pol milijona funtov Poljski. Ta kredit gre preko že prej odobrene vsote. Zapadna fronta v topniškem ognju London, 7. sept e. Združene francosko-ang leske letalske edinice ao včeraj izvršile napad na atrategična mesta in utrdbe na zapadni nemški meji, zlasti na utrdbe med M »zel o in Renom. Francoske ln angleške letalske edinice so se v polnem redu vrnile. Uradno javljajo, da se od včeraj vodi huda artilerijska bitka na zapadni meji. London, 7. sept. j. Po poročilih, ki so prispela v Pariz iz Luksemburga, se je francoskim četam posrečil predor v smeri proti Saarbruckenu. Posebno hudo je bilo topniško streljanje na področju Mosele. Organizacija logističnega dela za francosko bojno črto, kakor dovoz municije aa veliko ofenzivo, prebrane in vseh drugih mehaničnih potrebščin je v polnem teka. Pariz. 7. sept e V poročilu, ki je prispelo Iz Luxemburga. naglasa Jo, da so francoske čete. ki prodirajo s podpore tankov, prodrle v smeri Saarbrfickena. Pri napadu sodeluje 300 letal« ki ao bombardirala okolico Aachena. London. 7. sept br. Pariški »Petit Pari-sien« poroča s nemško - francoske fronte« da je že tri dni trajajoči topovski ogenj is utrjene francoske črte dosegel važne uspehe. Vse strategično važne točke na Radenskem so pod stalnim topovskim ognjem Francosko topništvo obstreljuje vam križišča v nemškem zaledju ter onemogoča koncentracijo nemških čet in zamenjavo Kaj sodijo Nemci o položaju Po strateškem umiku pričakujejo skoraj odločilni spopad na glavni poljski obrambni crti eBrlin, 7. sept. e. Po mišljenju nemških vojnih opazovalcev se zelo približuje odločilna bitka Nemške čete so v vzhodnem pasu na reki Narev. 70 km severnovzhod-no od Varšave že prišle v stik z glavno silo poljske vojske. Nevtralni vojaški opazovalci smatrajo, da so se Poljaki iz stra-tegičnih razlogov umaknili iz vse zapadne province Poznanja. V nasprotnem prime- ru bi nemške čete po zavzetju Bidgošča mogle preprečiti umik poljske armade iz Poznanjske. Ce Nemci prekoračijo Narev. potem bo ogrožen južno od Varšave glavni center poljskih čet z boka in od zadaj. Na ta način grozi nevarnost, da Pollaki lahko izgube zvezo z Vilno. Po zadnjih poročilih so Nemci ujeli včeraj 25.000 Poljakov. _____'__•. posadk Siegfriedove Unije. Vsi mostovi preko Rena ao razstreljenl Pariz. 7. sept. e. Službeno javljajo, da je ob 10. dopoldne več nemškib letal preletelo francosko mejo. Vse kaže. da ss bila izvidniška letala, katerih namen je bil. fotografirati koncentracijo francoakib Čet. Letala so po preletu meje napravila velik krog in poletela proti Parizu. Francoska lovska letala so jih napadla in pregnala. Berlin. 7. sept. br. Vrhovno poveljstva zapadne fronte je včeraj odredilo takojšnjo evakuacijo vseh obmejnih pokrajin. Saarbrucken in druga večja mesta so že popolnoma izpraznjena in je ostalo » njih le vojaštvo. Nove vojna napovedi Nemčiji OAPETOWN, 7. sept. e. Juzno-arriski dorninlj je napovedal vojno Nemčiji. Vlada je izdala svojemu diplomatskemu zastopniku v Berlinu nalog-, da takoj zapusti Nemčijo. Istočasno je bO nemški generalni konzul pozvan, da zapusti Južno Afriko. BAGDAD, 7. sept e. Kakor smo že poročali, je država Irak sklenila, da prekine odnosa je s Nemčijo. NearriOd poslanik je bil pozvan, da pride v zunanje ministrstvo, kjer so mu to sporočili. Včeraj je nemški poslanik zapustil Bagdad. KATRO, 7. sept. e. Po sklepu o prekinitvi diplomatskih odnosajev z rajhom ss je egiptska vlada odločila, da stopi v vojno ostane z Nemčijo. Ncmšld poslanik je že zapustil Kairo. MELBOUKNE, 7. sept e. Avstralska vlada je predložila parlamentu t odobritev slična izjemna pooblastila kakor jih je že dal angleški parlament angleški vladi. Pooblastila bodo v veljavi, dokler traja vojna. '^ostani ln ostani član [V odnlkove drnthel Letalske akcije Vojno letalstvo vseh vojujočih se držav razvija veliko živahnost — Nočni poleti nad sovražno ozemlje London. 7 sept br. V pretekli noči je stopilo v akcijo letalstvo Angleška in francoska letala so bombardirala Siegfrie-dovo utrjeno črto. napadla nemške vojne ladje ln dospela celo do Berlina, ki je tako doživel svoj ognjeni krst. Tudi nemšr-a letala so skušala bombardirati Pariz in London, vendar pa svojega cilja niso dosegla, ker so bila pravočasno opažena in zavrnjena. Nemška letala London. 7. sept. e. V teku včerajšnjega dne je bil v Parizu trikrat dan alarm za zaščito pred napadi iz zraka. Prvič ob 1.30 zjutraj, drugič ob 4.15 in tretjič ob 10.47. Uradno poročilo pravi, da sovražna letala niso napravila nobene škode in da napad nI zahteval nobenih človeških žrtev. Pariz, 7. sept e. United Press poroča: Preteklo noč je Pariz doživel irvi rt varni napad tat sraka Ob 1.40 je bil dan znak, da prihajajo sovražna letala in takoj nato so pričele v pariških predmestjih streljati protiletalske baterije. Noč Je bila zaradi mesečine popolnoma Jasna Videlo se je zelo dobro veliko črno letalo, ki Je počasi letelo nad Parizom. Protiletalske baterije ao nenehoma streljale. Drugih letal ni bilo videti. Sovražno letalo je letelo proti podjetjem, ki v pariških predmestjih delajo za državno obrambo. Ni znano, če Je letalo vrglo kako bombo, ker je strel fan je protiletalskih topov preglasilo eventualno detonacijo bombe. Ob 3.15 so bit« sovražna letala pregnana. Zavrnjen napad na angleško obalo London, 7. sept. e. Nemška letala so poskušala napasti okrožje Chatlane, toda protiletalske baterije so odbile napad. Prebivalstvo javlja, da so letala letela zelo visoko. Kaže. da so hotela nemška letala bombardirati važne naprave v Chathlanu, toda protiletalske baterije so jih pregnale, še preden so prispela do cilja. London. 7. sept. e. Prve borbe v zraku so bile včeraj dopoldne v bližini South-amptona. Kakor javljajo očividci, se je pojavilo 20 nemških bombnikov. Ifrpoma so se sovražna letala znašla v *»* > ■ i silovitega protiartilerijskepa ognja, hkrati pa so se dvignila angleška lovska lotala, ki so pričela sovražnika preganjati. IV hudi borbi se je Angležem posrečilo eno letalo oddvojiti in ga sestre! it t Berlin doživel ognjeni krst London, 7. sept. e. Angleški radio javlja, da je bil ob 6. izvršen letalski napad na Berlin, ki je s tem doživel svoj ognjeni krst. Podrobnosti še niso znane. London, 7. sept br. Angleška letala so danes ponovno preletela vse Porurje in vrgla 3 milijone letakov s poslanico nemškemu narodu. Angleški kralj pri letalcih London, 7. sept j. Angleški kralj jc danes obiskal tajni urad angleških letalskih eskadril. Po podrobnem ogledu urada m J razgovoru, ki ga je imel 8 poveljniki, *c >e kralj napotil k protiletalskim in obrambnim oddelkom, nakar se je vrnil v Buckin-ghamsko polačo. Akcija angleške vojne mornarice London, 7. sept br. Uradno poročajo, da ao angleške vojne ladje potopile se tri večje in več manjših nemških ladij in se spustile v borbo tudi z nemškimi podmornicami Admi ral i teta pa o teh borbah is strategieni h in drugih vojaških razlogov ne objavlja nlkakih podrobnosti, da ne izda S tem postojank angleških vojnih ladij. Kadar bo admi ral i teta smatrala za primerno in potrebno, bo objavila obširnejša poročila. Zaenkrat pa prosi javnost, naj se zadovolji s temi kratkimi poročili. širite »Slovenski Narod«! Romunija ostane nevtralna Kronski svet je proučil položaj in sklenil strogo izvajanje nevtralnosti Budimpešta, 7. sept e. Romunija je sklenila, da definitivno odredi svoje stališče napram mednarodnim dogodkom. Včeraj popoldne je bil pod predsedstvom kralja Karola kronski svet in je bilo potem izdano naslednje obvestilo: Ni. Vel. kralj je sklical kronski svet v palači Cotroceni na sejo. ki je bOa ob 16. PO ekspozeju ministrskega predsednika, ki je hkrati minister narodne obrambe, ln zunanjega ministra o zunanjem položaju, je vlada soglasno odobrila diplomatsko misijo, ki se izvaja, in vojne ukrepe za obrambo meja. Ministrski svet Je soglasno sklenil striktno izvajati pravila nevtralnosti ki jih predpisuje mednarodna konvencija napram udeležencem v sedanjem voj-konfliktu. Po poročilu iz diplomatskih krogov Je napravila dober vtis vest, da je današnja »Berliner Borsenzeitung« objavila članek, v katerem objavlja sklepe o striktni nevtralnosti držav Srednje in Južne Evrope in o prizadevanju za organizacijo bloka nevtralnih držav v tem delu Evrope. Bukarešta, 7. sept. e. Kakor se doznava. 1e nemško poslaništvo protestiralo zaradi prehoda 12 angleških oficirjev preko romunskega ozemlja. Oficirji so bili v uniformah angleške vojske. — V zvezi z demonstracijami v nekem kinematografu proti Nemčiji in z manifestacijami zn Francijo je policija ukrenila vse potrebno, da se to v bodoče ne bo več zgodilo. Včeraj je 250 francoskih državljanov s posebnim vlakom zapustilo Romunijo in odpotovalo preko Italije v Francijo. Kako Je bila potopljena »Athenia« Ponovna izjava mornariškega ministra Chorcltilla v spodnfi zbornici LONDON, 7. sept br. Mornariški minister Wiston Churchill je podal v spodnji zbornici ponovno daljšo izjavo o ugotovitvah preiskave glede torpediranja potniškega parnika »Athenie«. Poročila oficirjev potopljenega parnika in izpovedi očividcev, angleških in ameriških državljanov, ki so jih podali pod prisego, dajejo točno sliko vsega dogodka. Ugotoviti moram, je izjavil Chuchlll ,da je imela ta nesreča mnogo hujše posledice, kakor pa se je prvotno domnevalo. Ugotovljeno je, da je bil napad izvržen s strani nernike podmornice m to brez predhodnega svarila, kakor to določajo mednarodni zakoni. Ob 19.45 je bila »Athenia* zadeta ;>j .-^' - č ~-~r— Zato je tudi nj'ihovo postopanje po vsem svetu zbudilo največje ogorčenje in obsodbo. Slično izjavo je podal v zgornji zbornici lord Stanhope. LONDON, 7. sept. e. Kakor se je izvedelo, je ►Athenia vozila s seboj zlate palice v vrednosti 5 milijonov funtov šter- lingov. Mislijo, da je zlato, ki ga Je bilo nad 30 ton, rešeno in preneseno na neko ladjo, ki je pomagata pri reševanju. Ameriški mornar)! ne marajo v Evropo NEW VORK, 7. sept. c. Pamik :Pre-zident Roosevelt-c, ki bi bil moral odpluti po ameriške begunce v Evropo, je ostal v ne\vyorški luki. 250 mož posadke je stopilo v stavko in zapustilo ladjo, ker jim lastniki ladje niso odobrili zavarovanja za vojni rizdko. Paniik brez moštva BTJEXOS AIRES, 7. sept. br. Iz Kosari e poročajo, da je z nemškega parnika ^Anatolia«. ki je zasidran v tamošnji luki, pobegnilo vse moštvo. -I —_ x» ■■sa««**-- "?S—Na krovu parnika je ostalo samo osem oficrjev. Zaradi tega parnik ne more zapustiti luke. Tuji mornarji nočejo prevzeti službe na nemškem pamiku, ker se boje, da bi bil na poti v Evropo potopljen. #me$itev konzuma v Nemčiji V vseli večjih mestih bodo urejene javne kuMjafe za skupno prehrano prebivalstva (Polfffžttf ob Berlin. 7. sept. br. Na včerajšnji seji tako zvanega ministrskega sveta za državno obrambo pod predsedstvom maršala Go-ringa so razpravljali o važnih ukrepih, ki naj bi olajšali prt hrano prebivalstva. Uvedba novih davkov ima predvsem za cilj. da se zniža splošni konzum. V svrho še večje štednje in da se prepreči tihotapstvo z živili in nepotrebno kopičenje zalog, bedo v vseh večjih krajih urejene javne kuhinje, ki bodo pripravljale enotno hrano za v:-*1 prebivalstvo. Na ta način upa- i jo, da se bo konzum zmanjšal za 40 odstotkov. Berlin, 7. sept. A A. DNB Zbornik nemških :-*akcncv prinaša uredbo o gospodarski administraciji Uredba predvideva enotno izvajanje v.^eh go^r-odarskih ukrepov v Nemčiji \a o/ i Nemčije se otvarja-jo novi okrajni l- odarski uradi, ki imajo dolžnos! preskrbeti prebivalstvo z važnimi življenjskimi potrebščinami, posebno z ogljem. Med drugim bodo skrbeli okrožni gospodarski uradi tudi za preskrbo z oljem, gumo, tkanino, čevlji, milom itd emosistracija Hsssije? Ženeva, 7. sept. e. Iz Moskve javljajo, da je sovjetska vlada vpoklicala pod orožje razrede 1918 in 1919. Poleg tega so bili starejši razredi, ki so bili vpoklicani že pred nekaj tedni in bi morali biti odpuščeni, tudi zadržani. Dejstvo je, da sovjetska vlada koncentrira Čete od Leningrada do Kijeva. Ta vest je izzvala globok vtis v Parizu, kjer trdijo, da sovjetska vlada resno razmišlja nad situaeijo. ki je bila ustvarjena v Vzhodni Evropi. Politični krogi v Parizu poudarjajo, da je to smatrati za resno demonstracijo Sovjetske Rusije. Nenanadalni pakt Italija-Rnsi]a Run, 7. sept. e. V Berlinu pričakujejo prihod italijanske vojne delegacije, ki naj stopi v stik s sovjetsko vojaško delegacijo. Namen tega sestanka bo sklenitev rena-padalne pogodbe, kakor je bila sklenjena med Nemčijo in Rusijo. Jap&fgskž ultimat Angliji in Franciji Šanghaj. 7. sept. e. Kakor doznava United Press, je Japonska poklala vladam Francije in Anglije ultimat, v katerem zahteva, naj umaknejo iz Kitajske na lastno iniciativo svoje obrambne in pomorske sile, da bi se preprečili novi incidenti. Konferenca južnoameriških držav New York, 7. sept. br. Republika Panama Je danes povabila vseh 21 južnoameriških držav na konferenco, na kateri bodo proučili mednarodni položaj in določili enotno stališče vseh latinskih ameriških držav. Ta konferenca bo prihodnji teden v prestolnici Paname. Vatikan in Poljska London, 7. sept. j. Iz Vatikana poročajo, da je papež ostro obsodil sedanjo vojno in napad na Poljsko, ki spada med največje katoliške dežele Evrope. V rimskih ooli-tičnlh krogih je zbudil pozornost članek, ki je izšel v vatikanskem uradnem glasilu ^Osservatore Romano«, ki se bavi z vojno in s položajem Poljske. Vatikansko glasilo pribija, da je bila Poljska napadena, čeprav je imela z Nemčijo pogodbo, ki ji je jamčila še pet let mirno sožitje z zapadno sosedo. Pastirski Ust portugalskega primasa Lizbona. 7. sept. j. Kardinal Siregeira, primas Portugalske je izdal pastirski list, v katerem ostro obsoja povzročitelja sedanje vojne, ki da so ravnali na pobudo zla in poganskih sil. Če bi naj povsod odločala sila, pravi kardinal v svojem pastirskem listu dalje, bi moral ogenj zajeti ves svet. 2e sedaj ne more nihče vedeti, kako daleč bo segla uničevalna vihra sedanjega vojnega požara. Patriotizem pariških trgovcev Pariz, 7. sept. c. Pariške trgovine so določile 20 odstotni popust pri nakupu blaga za vse vojake. Gospodarsko sodelovanje Anglije in Francije v časa vojn« LONDON, 7. sept. br. Danes so prispeli semkaj francoski strokovnjaki, ki bodo razpravljali z angleškimi strokovnjaki gospodarskega ministrstva c čim tesnejšem gospodarskem, sodelovanju za časa -vojne. Pri tem bodo upoštevali gospodarske ednošaje z nevtralnimi državami. Krandja in Anglija se bosta medsebojno podpirali v dobavi živil, surovin in dragih potrebs^in. Zaplemba nemškega premoŽenja v Franciji Berlin, 7. sept. br. DNB poroča, da je francoska vlada izdala dekret, s katerim odreja zaplembo vsega nemškega premože-▼ Franciji m lrancoskih kolonijah. Anglija odpovedala pomorske pogodbe lX>XI>OX, 7. sept. c. Angleška vlada je zaradi izbruha vojne suspendirala veljavnost svojih pomorskih pogodb z Nemčijo, Poljsko in Rusijo, s katerimi je bila določena omejitev tonaže v gradnji ladij ter izmena informacij. Pozdrav poljske vojske francoski Varšava, 7. sept. AA. Maršal Rydz-Smig-ly je poslal generalu Gamelinu sledečo brzojavko: V trenutku, ko so zavezniške sile zgrabile za orožje proti sovražniku, sem ponosen, da vam lahko pošiljam bratski pozdrav poljske vojske francoski vojski, ki se skupno borita za obrambo načel časti, pravice in svobode. Pozdrav bruseljskega župana Londonu LONDON, 7. sept. j. Bruseljski župan Max je poslal londonskemu županu brzojavko, v kateri tposdJravSja prebivalstvo angleške prestolnice in izraža angleškemu županu in vsemu angleškemu narodu simpatije bruseljske prestolnice v sedanjem boju, v katerega je stespila Velika Britanija, da izpolni svoje svobodno prevzete obveznosti v korist neodvisnega in svobodnega poljskega naroda. Razpust nemških društev v Angliji LONDON, 7. sept. br. Anglesko-nemško društvo, ki je imelo podružnice po vsem imperiju, je razptiščeno, premoženje pa zaplenjeno. Proti „kavarniSki politiki" ATENE, 7, sept. e. Oblasti so objavile naredbo državnega podtajnika za javno varnost, s katero se prepoveduje razpravljanje po javnih lokalih o državah, zapletenih v vojno, ker bi to lahko povzročilo spore. Kdor bo kršil to naredbo, bo postavljen pred varnostno komisijo, ki ga bo takoj sodila. Kongres planinskih društev odgođen NIS, 7. sept. e. Z odlokom banske uprave moravske banovine je odgođena na nedoločen čas poljedelska razstava, ki naj bi se vršila od 2. septembra do 2. oktobra t, L Prav tako. je odgođen kongres Saveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije, ki bi moral biti od 8. do 10. septembra, na nedoločen čas. šolstvo Začetna služba božja za gojenke mestne gimnazije bo v ponedeljek, 11. septembra ob osmih v stolnici. Po maši odhod v šolo, da dobite urnik in druga potrebna navodila. V torek že reden pouk. Vpisovanje v trg. tečaj bo 9. septembra od 9. do 11. ure. Gojenke naj prinesejo s seboj zadnje izpričevalo (o položeni mali maturi aH za vršnem izpitu na meščanski soli) m krstni list. Gojenke naj tudi prinesejo din 250 za vpisnino, obrabo pisalnega stroja in učne potrebščine. Takoj po končanem vpisovanju se vrši sprejemni Izpit iz nemščine (diktat), slovenščine (prost spis), matematike (uporabne naloge). KINO — Otvoritev kina Moste. Danes o tvar j a kino Moste jesensko aezi jo v popolnoma renoviranih prostorih. Ni se ustrašil velikih stroškov za renoviranje, prav tako ne velikih stroškov za nabavo novih filmov za novo sezono. Od danes dalje sta na sporedu kar dva monumentalna filma. Kot prvi je veliki ruski film »Kncginja Tara-kanovac. Najganljivejši ljubavni roman preteklosti — biser francosko produkcije. Kot drugi film teče tudi monumentalno delo >V sedmih nebesih.« s priljubljeno Simone Simon v glavni vlogi._ Sokol Zalog odpoveduje zaradi nastalih razmer tombolo, ki bi morala biti 8. t. m. Denar vrača uprava Sokola proti predložitvi tablic do 30. septembra v lokalu br. Cirila Požarja, Zalog 42. O dveh hrvatskih občinah v Sloveniji Pravite, da piše »Jutarnji list« o Štrigovi in Radatovičih. Dovoljujemo si vprašati, če se je spomnil »Jutarnji list* m še kateri dtugi časopis dveh slovenskih občin, ki sta v hrvatski banovini, namreč Draga in Osil-nica. Obe občini sta bili dodeljeni t. 1931 proti volji ljudstva bivši savski banovini in sta še tam, čeprav je bilo vloženo že mnogo prošenj za vrnitev v Slovenijo V obeh občinah ni Hrvatov, če izvzamemo enega logarja, enega mesarja in tri učitelje, ki poučujejo na slovenskih šolah. Nimamo nič proti temu, če se hrvatski občini Štrigova in Radatoviči. vrneta v sestav hrvatske banovine, toda — to podcrtavamo tudi mi — je v interesu boljših odnošajev med Slovenci in Hrvati ne samo, da se vrneta omenjeni hrvatski občini Hrvatski, pač pa da se vrneta tudi slovenski občini Draga in Osilnica Sloveniji. To je tem bolj upravičeno, ker težita obe slov. občini v zemljepisnem, političnem in posebno gospodarskem pogledu k Sloveniji. Zanimivosti Kakor posnemamo po »Delavski pravici«, /e priredila Katoliška akcija na kongresu KK posebno zborovanje za inteligenco. Na tem zborovanju so govorili direktor dr. Capuder, kanonik dr. Hohnjec iz Maribora, beograjski nadškof dr. Ujčič in pater Ledit. Dr. Capuder je ostro napadel katoliško akademsko društvo »Zarjo«, ker sodeluje v Narodnem akademskem bloku, gotove katoliške izobražence — laike in duhovnike — ker so sotrudniki revije »Dejanje«, ki jo urejuje prof. Ed\*ard Kocbek, in posamezne člane katoliškega akademskega starešinstva, ker nastopajo tako, »da že davno več ne spadajo v katoliško skupnost«. Končno je napadel še GostinČarjevo Jugoslov. strokovno zvezo, očitajoč ji, da je z njo »zašel duh upora proti vodstvu«, in se hudoval nad njenim glasilom »Delavsko pravico«, zato, ker jo — citirajo liberalni listi. Na te napade odgovarja »Delavska pravi ca« in pravi: »Kaj moremo za to, Če navajajo (liberalni listi) na svete čase kako našo misel, menda se ne bomo šli z njihovimi uredništvi zato prepirat in jim prepovedal citiranje? Tudi se ne bojte, da bi nas tako reproduciranje v »Narodu« in »Jutru« utegnilo kdaj zavesti! Pisati pa vendar moramo tako, kakor čutimo in kakor nam veleva vest! Zgrešena je bila docela dr. Capudrova trditev, da je odpadom k pravoslavju iskati vzroka v razcepljenosti slovenskih katoličanov, vzroke za to bo treba iskati popolnoma drugje Govornik je zgrešil dalje pri nas običajno mešanje pojmov — vere irf politike, ko je omenjat »leta preganjanj«. Kolikor se mi spominjamo, katoliška vera v Jugoslaviji še ni bila — in Bog daj, da bi tudi nikoli ne bila — preganjana, pač pa se spominjamo dobe političnih preganjanj. .« — Kakor je { videti, delajo gotovim gospodom krščansko soc. delavci okrog »Delavske pravice« in katoliški izobraženci, ki se zbirajo okrog Kocbekove revije »Dejanje«, hude preglavice! Stališče strokovnih organizacij Predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo je izdalo svojemu članstvu tale navodila: 1. Na vprašanje glede sodelovanja v raznih socialnih ustanovah smatra predsedstvo, da je svobodnim strokovnim organizacijam šele takrat mogoče sodelovati, ko bo v teh ustanovah Vzpostavljeno zakonito stanje., v smislu določb zakona o zaščiti delavcev in drugih socialno političnih zakonov. 2. Za\*edajoČ se, da je uspešno delo za zaščito moralnih in materialnih interesov delavstva mogoče le ob popolni svobodi tiska in svobodi zborovanja in združevanja, bo članstvo svobodnih delavskih organizacij podprlo z vsemi svojimi silami pokrete, ki bodo v to smer uravnali svoja prizadevanja. 3. Glede notranje ureditve države s posebnim ozirom na dravsko banovino smatrajo svobodne strokovne organizacije, da morejo njihovi člani sodelovati le v takih političnih gibanjih, ki bodo zahtevala tako samoupravo, oziroma avtonomijo Slovenije, ki bo krepila socialne in gospodarske interese prebivalstva. Pred dnevi smo poročali o sprejemu delavskih deputacij pri ministru socialne politike dr. Srdjanu Budisavljeviću. O tem sprejemu poroča tudi mariborska »Delavska politika* in pravi: »Delegacija je izrekla željo, da bi se naj nemudoma razpisale volitve v vse delavske ustanove, tako v Delavsko zbornico, kakor tudi v ustanove socialnega zavarovanja. Minister dr Budi-savljević je dal delegatom svobodnih strokovnih organizacij pozitivne odgovore Glede volitev v Delavske zbornice in ostale delavske ustanove je obljubil, da se bo z vso silo zavzel za izvajanje zakonitih pravic delavstva v duhu demokracije.« t.RrenUanje na harfo11 V glasilu Andreja Krizmana »Slovenskem delavcu« z dne 2. t. m. čitamo tole beležko: »Tako je lepo brenkati na harfo o svobodi. Za uspavanko-jo rabijo naši nasprotniki. Kadar koga uspavajo, ga potem temeljito zveze jo, da se ganiti več ne more. Stalinova Rusija je prva priča za to. Marksistični teror pri nas po obratih izhaja iz njene šole. Do tu je vse v redu. V »demokratični« Angliji vlada ob ploskanju sr :-/ema diktatorsko oblast. Marksizem postaja tu sramežljiv, V Franciji Daladier ukinja boljševičko propagando, prepoveduje stavke, ustavlja komunistična glasila v imenu narodnih in državnih interesov in v boju proti veleizdajstvom Marksizem škriplje z zobmi. Je. diktatura tu, diktatura tam, to ni vseeno. Enkrat je diktatura demokracija drugič je diktatura svinjarije, kakor pač prija rdečim bratcem.« — To je res tič, ki zna napisati takšno kolobocijo! Pa si še domišlja, da je duhoviti Hodi Belokranjske Katoliška »Hrvatska straža« je v četrtek objavila izpod peresa svojega direktorja kanonika dr. Janka Šimraka uvodnik »Granice banovine Hrvatske prema Sloveniji«. Kanonik dr. šimrak se v uvodu svojega članka huduje, da ni ne v besedilu sporazuma, ne v uredbi o banovini Hrvatski no- j benih določb glede mej Hrvatske napram j Sloveniji, nato pa dokazuje, da spada Be- 1 la Krajina, to je »ozemlje s skrajnimi točkami Semič, Črnomelj, Vinica na Kolpi in Metlikac< zgodovinsko, etnografsko in prav* no k Hrvatski, vendar ne zahteva vrnitve vsega tega ozemlja Hrvatskt, pač pa terja, da se občini Radatoviči pri Žumberku in štrigova pri Ljutomeru izločita iz dravske banovine in se združita s Hrvatsko in se železniški progi Medjimurje in Bubnarci-Karlovac izročita zagrebški železniški direkciji. Takole piše gospod kanonik: »Ako zahtevamo popraiek meje na severo-zapad-nem delu Hrvatske napram Sloveniji, je ta stvar povsem razumljiva s hrvatskega stališča. To je zato, ker je na primer na šoli v Radatovičih. v kateri ni niti enega slovenskega otroka, nameščenih več slovenskih učiteljskih moči, ki ne — razumejo niti hrvatskega jezika, niti grškokatoliške-ga obreda, dočim bi na teh mestih morali biti nameščeni Hrvati-učitelji. Baš se je nedavno dogodilo, da je bil grškokatoliški župnik premeščen iz nekega kraja pri Žumberku v Radatoviče. Razumljivo je. da je prosil, da se njegova ga učiteljica isto tako premesti v Radatoviče. kjer je eno mesto prazno. Toda s slovenske strani mu je bilo rečeno, da se to ne more zgoditi, ker je to mesto rezervirano za nekega Slovenca'« — Tako kanonik dr. šimrak! Na Šimrakov članek odgovarja včerajšnji »Slo\enec«r in sicer v tonu, ki pri njem ni v navadi, kadar odgovarja duhovnemu sobratu. Piše namreč: »V času, ko smo vsi resni in resno sprejemamo notranje in zunanje dogodke, je nekdo poskrbel za zabavo in to je dr Šimrak, urednik »Hrvatske straže« v Zagrebu. Dr. Šimrak, čigar politični vpliv je tako neznaten, da se je sporazum med Hrvati in Srbi napravil čisto brez njega, bi to rad sedaj nadoknadil z dolgo in debelo tiskano razpravo v »Hrv. straži« od 31 t. m., v kateri na podlagi cele vrste dokumentov dokazu ie. da je Bela Krajina hrvatska dežela... Dr. Šimrak je torej vseeno našel priliko, da stori kaj koristnega za sporazum, vendar pa ga moramo opo- zoriti, da je pozabil na tri čisto slovenske občine — Trata, Draga in pa Ositnica oh Kolpi tn čakamo, da se nam vrnejo Radatoviči pa naj na vsak način ostanejo pri nas, ker so bili hrvatski listi nedavno priobčili vest, da gorjanskt grkokatoliki ne priznavajo več g. šimraka za s\ojega — roditelja (»Slovenec« ie najbrže hotel reči voditelja/) in so mu ceh- vzeli Častno meščanstvo ter zato sedai gotovo ne bodo hoteli priti pod gospoda dr šimraka Pa tudi teoretične razprave o raznih dokumentih, mislimo, da niso n;i mestu zakaj če bi se spuščali mi v ta predmet, bi na primer našli, da je ves Gorski Kotar do Delnic etnološko popolnoma slovenski in da tam slovensko še dane* govore starejši ljudje, dočim so mlajše rodove Hrvati tekom časa pohrvatili Sicer pa upamo, da bomo vsa ta vprašanja lahko mirno in prijateljsko uredili — če le pretemperamentnega g. Janka šimraka ne bo zraven.« K O L E D AK Danes: četrtek, 7. septembra kat ohrani: Marko, Regina Jutri: Petek, S. septembra katoličani Mali šmaren DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Rdeča plesalka Kino Sloga: Žrtev apovedne molčečnosti Kino Union: Veliki valček Kino Moste: »Kneginja Tarakanovas. in *V sedmih nebesih« PRIREDITVE NA TKA Z MK Kineniatograli isti spored DEŽURNE LEKARN F Danes; Mr. Leustek, Resi jeva OSSta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in lir. Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta Jutri: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus. Moste — Zaloška cesta Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljala od četrtka od 8. zvečer do petka do S. zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova ul. št. 13/1., telefon št. 47-64. Oglejte si na velesejmu vitamine Na k?tiet!5ski razstavi so vsa „zdravila" proti boleznim, za katerimi boleha danes večina ljudi Mnogi obiskovalci zelo zanimive kmetijske razstave na letošnjem jesenskem velesejmu se gotovo ne zavedajo velikega pomena sadja in zelenjave, katero občudujejo v okusno aranžiranih oddelkih razstave. Sleherni obiskovalec se sprehaja po teh paviljonih prav za prav med samimi vitamini, ki so za razvoj in zdravo rast človeškega telesa neobhodno potrebni. Slavni zdravnik Shcrman Berg svetuje: Uživaj najmanj petkrat toliko krompirja, zelenjave in sadja, kot mesa, rib. kruha in drugih žitnih produktov. Kakšen pomen ima ta nasvet, bo vsakomur jasno s tem, da ga poučimo, katere bolezni nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov v človeškem telesu. Zdravniška veda imenuje te bolezni avitaminose in hi-povitaminose. Prav presenetljiva je statistika o številu ljudi, ki bolehajo za temi boleznimi v naši državi in zlasti v Sloveniji. Nov človeški organizem ne proizvaja sam vitaminov, temveč jih dobiva z rastlinsko hrano že izdelane, ali pa v tako zvanih predstopnjah, nakar se v telesu pretvarjajo v prave vitamine. Zaradi pomanjkanja vitamina A nastanejo čiri na očesni veznici in roženici, katerim sledi v težjih primerih oslepitev. S pomanjkanjem tako zvanega protikserof-talmičnega vitamina A so v zvezi kurja slepota, zastajanje v rasti, predčasna osi-velost las, prebavne motnje in živčne motnje. Prvo vprašanje, ki se čitatelju vsili, je seveda, katero sadje in zelenjava ima naštete vitamine. Zdravniška veda tn znanstvena kemija sta ugotovili, da vsebujejo največ vitaminov A vsa listnata zelenjava, paradižniki, korenje in sadje. Skoraj ni danes na svetu več človeka, ki ne bi potožil, da ima slabe in občutljive živce ter živčne motnje Zapomni si, da je vitamin B 1 ali protinevritični vitamin neobhodno potrebna snov za pravilno funkcijo živčnega sistema. Posledica pomanjkanja tega vitamina v hrani je telesna oslabitev, težka hoja, mravljinčenje v nogah in ohromitev mišic. Poznamo še vitamin B 2 in B 6, katerih pomanjkanje povzroči pelagro, ki je tudi v naši državi razširjena, zlasti v krajih, kjer se hranijo pretežno s koruzo. Znaki te bolezni so spremembe na koži, motnje v prebavi in v živčnem sistemu. Vse zgoraj na5tete bolezni ozdravimo in preprečimo z uživanjem vitamina B. največ tega vitamina je v zelenjavi in go-moljnatih sadežih. Vitamina C potrebuje človek največ. Če tega vitamina ni v človeškem telesu, oboli človek za skorbutom, postane bledokrven. izgubi na teži, je utrujen, oslabljen, dobi revmatične bolečine, otekline in krvavitve sluznic na dlesnih, prebavne motnje itd. Mnogo vitamina C vsebujejo razne zelenjave, kislo zelje in kisla repa, parad:žniki in jagodasto sadje, oranže, citrone itd. Pomanjkanje vitamina D v hrani povzroča angleško bolezen ali rahitis. Mnogo vitamina D je v sadju in zelenjavi. Vitamin E ima pomembno vlogo v življenju človeka. Vitamin H pa je potreben pri preosnovi tolšč in beljakovin. Če ga ni dovolj v hrani, nastane kožno obolenje »e-boreja. Vitamin K ima pomembno vlogo pri stmievanju krvi. Vitamin M v mleku pospešuje rast in razvoj mladega bitja. Vitamin P deluje zdravilno na obolenja z velikimi krvavitvami. Obiskovalci velesejma, ki hodite od paviljona do paviljona na kmetijski razstavi, ne pozabite, da je glavni izvor vitaminov in važnih rudninskih snovi — zelenjava in sadje. Ponavljamo nasvet zdravnika. Ber-ga: Uživaj najmanj petkrat toliko krompirja, zelenjave in sadja kot mesa. rib. kruha in drugih žitnih produktov. Vse vrste rib v paviljonu N Ribogojstvo Slovenije je prikazano na ljubljanskem velesejmu v paviljonu N. Na velikem zemljevidu Slovenije vidimo velika ribogojstva in kmečke ribnike, njih površino in proiz\Todnjo postrvi od umetnega pridobivanja iker do vzgoje trt postrvi in krapov. Razstavljene 90 vs pri-prave, ki so potrebne za umno ribogojstvo. Med najbolj zanimive razstavljene predmete spadajo gotovo bazeni-akvariji z, živimi ribami, ki se gojijo v naših ribnikih Predvsem postrvi, sulci in lipanji. Okoli bazenov se gnete staro in mlado in gleda ter opazuje žive ribe v bazenih. V skupnem bazenu so vse vrste rib, ki se goje v krapovskih ribnikih, to so krapi, lin ji. vidimo pa lahko tudi v ribnikih oedeljene roparioe, kakor ščuke, smuči in soma. V velikem bazenu na prostem pa občudujejo obiskovalci ribe iz Blejskega jezera. Tekmovanje harmonikarjev Opozarjamo na nagradno tekmovanje harmonikarjev, ki bo v nedeljo 10. septembra. Harmonikarji bodo tekmovali v šestih skupinah posamič in v skupinah z diatonično in kromatično harmoniko. Tekmovali bodo za prehodni pokal in za naslov *jugoslovenskega prvaka« za m 1939-40. Senzacije v varieteju Dve uri prijetnega razvedrila m zabave si vsak obiskovalec lahko privošči na letošnjem velesejmu v varieteju. Akrobati kažejo spretnost in moč svojih mišic, zamorci plešejo, da si gledalec ne mori.' kaj. da ne bi sam privzdignil svoje pete, japonski žongler ji žanjejo odobravanje, za. smeh in dobro voljo skrbi klovn, ki pu-se-netljivo igra na 10 instrumentov, elegantni plesni par pa pokaže lepoto modemih plesov. Vrhunec občudovanja pa nudi dresiran tjuln s svojimi umetnijami, pleše, balansira, telovaui in si sam ploska s plavutmi, Odlikovani razstavljale! vina Ljubljana, 7. septembra Ocenjevalna k omisija, v kateri so bili kletarski nadzornik inž. Zupanič, ravnatelj Kmetijske poskusne in kontrolne postaje inž. Pahor, kmetijski inspektor v pok. g Trampuž, višja kmetijska svetnika g. Ku-ret in inž. Gorjup, upravitelj posc>tc\ >ta jerske hranilnice v Podlehniku g. Koncilja in vinski trgovec v Ljubljani g. Levanič. je ugotovila, da so vsa na letošnji kmetij ski razstavi razstavljena vina mllicna ali pa vsaj prav dobra, kar kaže visoko kakovost slovenskega vinogradništva. Ocenjevalna komisija je prisodila diplome naslednjim razstavljalcera vina: Vinarski zadrugi v Kostanjevici za cvi ček 1. 1938, vinskemu trgovcu Levaniču iz Ljubljane za la^ki rizling 1038. Lojzetu Zu-paniču iz Vajgena za laški rizlinn 10^s in beli burgundec 1938, Florijanu Gaj^ku iz Žuzme pri Loki za renski rizling 1938, Kle-tarskemu društvu v Ormožu za traminec 1938, Feliksu Perku-Monshoff za traminec 1936 in muškatni silvanec 1931, Herbcrstei-nu iz Ptuja za beli burgundec in traminec 1938, vinskemu trgovcu Kostelcu iz Dol nje Lendave za silvanec 1931, trgovcu Mur-si iz Krapjega za muškatni damasetne 1938 Vinarski šoli v Mariboru za šipon. beli burgundec, renski rizling muškatni silvanec in laški rizling, Štajerski hranilnici v Podlehniku sa beli burgundec. dišeči traminec, muškat in traminec, Ranovinskemu posestvu v Svečini za laški in renski rizling, dr. Ferdinandu Attemsu iz Slovenske Bistrice za renski rizling, trgovcu g. Pfrimerju iz Maribora za renski rizling, podjetju Clo-tar Bouvier iz Gornje Radgone za 6 vrst vina in šampanjca, kmeti iski šoli na Grmu za pelinkovec, trgovcu Ulmu iz Klevevža za rulandec in rdeče vino ter restavraterju Cirilu Majcnu iz Ljubljane za cviček 1938. Odlikovanih je bilo z ličnimi diplomami torej 18 razstavljalcev vina, kar ie zadosten dokaz, da naši vinogradniki vodijo v državi in da so naša vina najbolji*. Stev 203 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 7. Str on 3 Svečane proslave kraljevega rojstnega dne Pe vsej Sloveniji so brez vnanjegz bleska najiskrenejše proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Svečana seja mestnega sveta Ljubljana. 7. septembra Intimno a zato nič manj veličastno, je Ljubljana vreraj proslavila rojstni dan našega mladega vladarja, Nj. Vel. kralja Petra II. Na slavnostni seji mestnega sveta ljubljanskega je župan dr. Adlešič v imenu vsega ljubljanskoga prebivalstva izrazil mlademu kralju čestitke m vdanost vse Ljubljane. Magistratno poslopje je bilo spremenjeno v morje luči in okrašeno z zelenjem. Nad balkonom je nad državno trobojatoo v bledčeči e*etlobi stjabi <*rk* P TJ, ns*d njo pa 7 brlimi in rdečimi svetlobnimi biseri posejana kraljevska krona. V veliki mestni posvetovalnici so se poi-nošttvimo zbrali člani mestnega sveta z načelniki vseh mestnih oddelkov, zavodov, podjetij m odsekov. Na galeriji so bili pod vodstvom kapelnika Ven t u rini ja zbrani pev rd združenih pevskih zborov, pred sejno dvorano pa je bila železničarska godba Sloga. Točno ob 20. je stopil k predsedstvene-mn stolu župan dr. Adlešič in je zbrane nagovoril; Povabil sem Vas danes na izredno svečano sejo, ker obhajamo narodni In državni pravnik rojstnega dne našega prevzvi-šenega vladarja, da ga vsaj tu proslavimo, ker popolnega programa zaradi izrednih razmer nismo mogli izvesti. V proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja sem povabil občane, naj okrase svoje domove z zastavami, ki vise tudi na vseh mestnih poslopjih. Sam in predstavniki mestnega sveta ljubljanskega smo ae davi udeležili vseh cerkvenih opravil in molit p v za zdravje Nj. Veličanstva kralja Petra IT. m z gospodom podžupanom sem gospodu hanu izrazil Čuvstva in čestitke mestne občine ljubljanske s prošnjo za sporočilo na najvišjem mestu, že davi sem poslal tudi naslednjo brzojavno čestitko: Njegovemu Veličanstvu kralju Petru H., Roograd. Na državni in narodni praznik ob priliki rojstnega dne Vašega Veličanstva, dovoljujem si Vašemu Veličanstvu v imenu mesta LJubljane izreči najvdanejše čestitke in tolmačiti želje prebivalstva za srečo in blagor Vašega Veličanstva, Visokega kraljevega doma kraljevine in naroda. Pozdravljam in se zahvaljujem združenim pevskim zborom in godbi Sloge, ki sem ju na svečanost povabil. Pevci so nato zapeli mogočno Jenkovo »Molitev«, ki je vse navzoče globoko pretresla Ze tričetrt stoletja je stara pesem. Id so nam jo naši pevci pravkar zapeli tako čuvstveno, da menda še nikdar ni vrela iz src tako vdano ta molitev, kakor se danes dviga iz globin vseh naših duš visoko k nebu prošnja: Ti. ki si ustvaril nas kot listja trave. . . <"-uj nas, večni Bog! Usmili se sirot. Oče, z nami bodi, kaži pravo pot - . . - . Spoštovani in dragi predstavniki mesta Ljubljane. Ko ste. lani na današnji praznik ob tej nri za menoj ponavljali molitev, naj Vladar neba in zemlje varuje vsak korak našega mladega kralja, so se že pričele zbirati hude ure nad Evropo in le prekmalu smo morali spoznati, kam vodijo nasprot-stva in spori med narodi. S sočutjem in žalostjo moramo gledati, kako je šiba božja udarila tudi po nedolžnih. Pri nas pa sta ljubezen za skupno domovino tn skrb za srečo naše države pripeljali do bratskega sporazuma, da smo se nerazdružljivo objeli bratje Slovenec, Srb, Hrvat s prisego sloge, da ostanemo na veke brat in brat: Kešilna in našo drŽavo ohranjujoča misel bratske sloge je vodila modre vodnike Jugoslavije skozi vse nevarnosti političnih viharjev, da danes spet lahko z zaupanjem tn brez strahu gledamo v bodočnost. Evropa gori in besni požar grozi z uničenjem Človeštvo osrečujočih dobrin. Milijoni nedolžnih otrok stezajo ročice za očeti, potoki solza teko iz oči žena, mater in deklet pri odhodu najdražjih v boj. Svet drhti v strahu pred neznano usodo in v trepetu vzdihujejo ljudstva: >šibe vojne reži nas. o Gospod!« Toda milijoni se v strahu m trepetu za imetje in življenje ozirajo skozi bežne upe tudi na otok blaženih, semkaj na našo mirno kraljevino Jugoslavijo. Zakaj v razburkanem morju Evrope, ki se njegovi valovi že barvajo s krvjo, je naša Jugoslavija res kakor pravi otok miru. Ali naj se morda tudi mi bojimo, da bi mogli in smeli krvavi valovi poplaviti naš trdni otok, če ga varuje in brani sloga bratov, ki se med seboj ljubijo — bratov, ki vase neomahljivo upajo, — in složnih bratov-junakov, ki vase tudi varujejo! Ta močna, vera nam jamči. da. bousUsena naša današnja zaupanja polna moMtev: TI nam daj kreposti, da. kar sklenemo, v djanji naš pogum skaže brez slabosti! Medsebojna ljubezen nam krepi nase upanje, da živa in nikdar omahljiva vera v nas same postoteri sile in moči naše države! Trdno verujemo vase. da pi ei u jeni v nesrečah in prekaljeni v nevarnostih obranimo naši državi — mir! Vsa Evropa kaže na naš otok miru, kako se danes složni tn junaški jugoslovanski bratje s postoterjeno ljubeznijo, s posto-terjenim upanjem in s postoterjeno vero oklepajo vzvišenega predstavnika vseh vr-Bn. vsega plemenitega in junaškega nade države, — v naše najmočnejše upanje. ▼ našo najbolj vzvišeno nado — ▼ Nj. Vefi-eanstvo kralja Petra JX Čeprav vse nas boli srce tn ss nam nafti opiašerri svet. vendar smo danes vesen to srečni, ker svojemu kralju za rojstni dan poklanjamo gorečo ljubezen v slogi nepre-jnagljrvih Slovencev, Hrvatov in Srbov in najzvestejšo prisego vdanosti vseh do zadnjega diha. Z našimi Čestitkami prepletena vara v nrirno bodočnost močne kraljevine Jugoslavije odpira srca tn od Triglava do Vardara se skladno razlega soglasna pesem: Slovenec, Srb, Hrvat — na veke brat in Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Peter n.! Xaj živi visoki kraljevski dom! Naj živi složna in mirna nepremagljiva kraljevina Jugoslavija! Vsa dvorana se je pridružila in jr več minut neprestano vzklikala mlademu vladarju. Ko se je navdušeno odobravanje poleglo, je godba Sloge zaisrrala našo himno >Bože pravde*, ki so jo vsi stoje poslušali. In spet se je začelo vzklikanje kralju in kraljevskemu domu. nakar je župan ob 20.15 svečano sejo zaključil. Sokolska proslava Ljubljani. 7. s-piem.br a. Rojstni dan svojega vzvišenega starešine Nj. VeL kralja Petra IT. je nameravalo ljubljanska sokolstvo svečano proslaviti z javno manifestacijo na telovadi-šou Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Ker pa so bile vse javne manifestacije zaradi nastalih izrednih prilik odpovedane, se je zbralo ljubljansko sokolstvo snoči v veliki dvorani na Taboru, kjer je na dostojen in manifestativen nač-in proslavilo rojstni dan mladega kralja Petra TI. Taborska dvorana je bil bajno razsvetliena. pročelje pa okusno okrašeno z veliko sliko Nj. Vel. kralja v kroju, ki je visela med državnimi zastavami in zelenjem. Kljub temu, da je bilo sokolsko članstvo in naraščaj obveščeno z dvema notcama v dnevnikih, je bila dvorana nabito polna. S svojo navzočnostjo so počastili proslavo zastopnik divizionarja brigadni general Dušan Dodič. zastopnik bana svetnik dr. Trstenjak, podžupan br. dr. Vladimir Ravninar. predsednik vojnih dobrovoljce v br. Josip Jeras z večjim številom dobrovoljcev, zastopniki narodnih in kulturnih organiza-cij, v velikem številu pa so bili zbrani tudi staroste vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev s starosto br. Kajzeljem na čelu. Ob 18.45 ie godba Sokola I zaigrala državno himno *n v dvorano so vkorakali praporščaki (13) z veliko državno zastavo na Čehi. Vsa množica je stoje počastila prihod državne zastave. Po tem svečanem aJctu je stopil na oder starosta Sokola I br. inž. Lado Bevc, ki je v lepem nagovoru poudaril pomen nocojšnje proslave za sokol stvo in ves jugoslovenski narod. V teh težkih Časih se jugoslovensko sokol-stvo še bolj oklepa svojega staroste in vladarja Nj. Vel. kralja. Petra II., ki mu želimo vsi. da bi čez dve leti srečen prevzel vladarske posle v svoje roke. Svojemu starosti kličemo ob tem slovesnem trenutku sokolski t Zdravo«. Vsi navzoči so zaklicali trikrat »Zdravo«, godba pa je zaigrala državno himno, ki jo je vsa množica stoje poslušala. Zatem je župni pro-svetar prof. br. Lojze Merčun prečita! poslanico saveza SKJ. ki je napravila na vse prisotne zelo globok vtisk. Pod vodstvom pevovodje br. Ven t u rini ja so pevci Huba-dove pevske župe čuvstveno zapeli Jenkovo »Molitev«, ki je izzvala med poslušalci navdušeno odobravanje. Brat Marjan Ber-ger je zanosno deklam i ral Koritnikovo »Domovini*, potem pa je podstarosta Ljubljanskega Sokola br. dr. Fran Kan-d&re prečita! nastopno pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II.: Vaše Veličanstvo! Sokol&rvo Ljubljane, zbrano na slavnostnem zboru v počastitev rojstnega dne svojega ljubljenega staroste pošilja Vašemu Veličanstvu najtoplejše čestitke z najboljšimi željami za Vaše vzvišeno zdravje in j-rečo. Kakor doslej vedno, tako zlasti v t< Ci burnih ča*»ih hoče sokolstvo Ljubljane pos\etiti vse svoje moralne in fizične sile in svoje vzgojno delovanje za srečo kralja, za blaginjo na- ppda, za moč in slavo Jugoslavije in zvesto Svojim tradicijam čuvati in hraniti svobodo domovine. Zdravo našemu kralju Petru II.! Živel vzvišeni rod Karadjordje-viceV. živela Jugoslavija! Zdravo: Brzojavko so nazvoči sprejeli z velikim odobravanjem, potem pa je zadonela po dvorani sokolska in slovanska himna >Hej Slovan k. Pevci so nato zapeli še Vilhar- jevo »Slovenec, Srb, Hrvat*, nakar je bila lepa in dostojna manifestacija zaključena s petjem >Le naprej brez miru . . Slovan na dan«. Ploskanje «e kar ni hotelo poleči ob izredno učinkovitem poslednjem spevu. Br. J. Mohorko je nato govoril o «mer-^icah sokolska Petrove petletke :n je v klenih izvajanjih naglasa] velike, ur^ne j uspeha, ki jih kaže dosedanje Izvajanje j Petrove petletke v duhu začrtanih ciljev. Prexisexinik meddruštvenega odbora mariborskih sokolskih društev prof. L. Struna se je iskreno zahvalil vsem navzočim in sodelujočim. Toplo je pozval sokolsko množico k disciplini, vztrajni borbenosti in nenehni ljubezni do kralja in domovine. Gromko je odmevala iz grl vseh r^vročah vseslovanska himna »Hej Slovani« in sokolska »Le naprej«, s katero so zbrani Sokoli zaključili svojo krasno proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. Mirno in disciplinirano se je razšla sokolska množica, znova opogumljena po bodrim h besedah, ki so bile spregovorjene na današnji proslavi. V Celfti Že v torek, na predvečer rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II., se je Celje odelo v državne zastave V torek in sredo zvečer so bile mnoge izložbe okrašene s kraljevimi slikami in razsvetljene, tudi mnogo oken stanovanj je bilo razsvetljenih, pročelje mestnega poglavarstva pa je žarelo v učinkoviti iluminaciji. V torek zvečer je priredilo Sokolsko društvo Celje I v Mestnem gledališču slavnostno akademijo, ki je zelo lepo uspela V sredo ob 8. je bila svečana služba božja v opatijski, nato pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi ter starokatoliški kapeli. Za dopoldne določena svečana proslava pred mestnim poglavarstvom in za zvečer določena bakla-da sta odpadli. Ob 10.30 se je pričela v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma sokolska proslava kraljevega rojstnega dne, ki sta jo priredili Sokolski društvi Celje-matica in Celje I. Sokolski orkester je zaigral Pesem sokolskih legij in državno himno, nato pa je starešina matičnega društva br. dr. Milko Hrašovec v lepem govoru očrta! pomen kraljevega rojstnega dne v sedanjih razburkanih časih. Ob zaključku njegovega govora so zaorili po dvorani navdušeni vzkliki Nj. Vel. kralju Petru n. Mešani zbor Celjskega pevskega društva je zapel Medvedovo »Domovino«, združeni moški zbori so zapeli »Jaz sem Slovan«, ob zaključku impozantne proslave pa so vsi udeleženci ob spremljevanju sokolskega orkestra zapeli himno »Hej, Slovani!« V Ptuju — Proslava kraljevega rojstnega dne. Ptuj je kljub resnim časom, Id nas obdajajo, proslavil kraljev rojstni dan na svečan način. Na predvečer so priredila vsa društva pod predsedstvom mestnega župana dr. Remca v mestnem gledališču svečano akademijo, ki je bila zelo dobro obiskana. Lep nagovor je imel gimnazijski ravnatelj g. Fr. Alič. Akademija je bila zaključena s himno ^Hej Slovani", ki so jo vsi navzočni zapeli. Na rojstni dan pa je bila svečana služba božja, kateri so prisostvovali razen zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, tudi vsa nacionalna društva. Sokol pa je imel ob 11. uri dopoldne V prosvetni dvorani v ^Mladiki« svečano sejo. Na Jesenicah Na predvečer rojstnega dneva Nj. Vel. kralja ePtra U. je Sokolsko društvo Jesenice priredilo notranjo proslavo, ki je pritegnila veliko sokolsko družino in prijatelje sokolstva, ki so napolnili sokolsko dvorano do kraja. Ob zvokih himne »Hej Slovani« je bila izkazana čast državni zastavi. Društveni podstarešina brat dr. Er-nest Rekar je v lepih besedah orisal borbe jugoslovenskih borcev za nase osvobojenje in ujedinjenje, velike napore blagopokoj-nega kralja Aleksandra za ureditev mlade države ter za trajen mir s sosednjimi državami. Nato je naslovil bratske pozdrave sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru H., na kar je godba zaigrala državno himno. Brat Franjo Klavora je prečital savezno poslanico, nato je brat dr. Rekar poročal o pomenu in uspehih sokolske Petrove petletke. Godba je zaigrala jugoslo-venske narodne skladbe in koračnico »Le naprej brez miru t s katero se je dostojno zaključil spored. Jesenice po se odele v državne zastave. Kljub temu, da ni bilo sprevoda in baklade. so bile nekatere hiše. posebno šole lepo razsvetljene. Na kraljev rojstni dan je počivalo delo v tovarni, trgovinah ln obrtnih delavnicah. Ob 8. uri je bila v mestni župni cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležili predstavniki oblasti, državnih uradov, občine. KTD. gasilci z zastavami, Sokoli v civilu. LKB, rezervni oficirji, celokupno učiteljstvo, šolska mladina, ter zastopniki in člani številnih narodnih, kulturnih, športnih in stanovskih društev in organizacij. V Škof) i Loki Spričo -viharnih mednarodnih dogodkov so v prvotnem obsegu zamišljene proslave za kraljev rojstni dan v škof ji Loki izostale, zato pa se je vse prebivalstvo tem tesneje priključilo onim svečanostim, ki so se vršile. Predvsem je proslavilo rojstni dan svojega etaresine škofjeloško sokolstvo. ki se je zbralo na predvečer rojstnega dne v veliki dvorani Sokolskega doma. Pročelje dvorane je bilo lično okrašeno s cvetjem in zelenjem, v sredini je visela slika Nj. Vel. kralja Petr«. n., a ob straneh sta zaključevala učinkoviti aranžma oba prapora: članski in naraščajski. Uvodoma je zaigral vojaški orkester sokolsko koračnico, potem pa je imel društveni starosta br. Rudolf Horvat na zbrane globoko občuten nagovor, poudarjajoč, da smo se zbrali ob rojstnem dnevu svojega visokega očeta naše iskreno ljubljene Jugoslavije, da izrečemo njemu in po njem svoji domovini najiskrenejsa čustva vdanosti in globoke zvestobe, Prav v teh dneh se zbi- ramo jugoslovanski Sokoli, da sklenemo okrog svojega vladarja jeklen obroč svojih mišic in svojih src Godba je zatem intonirala državno himno, potem pa je bila prečitana spomenica SKJ. Po deklamaciji, ki jo je podal Sokolić Jesenovec Niko, je bil večer zaključen s himno Hej Slovani, ki jo je navdušeno pela v?a dvorana. Sokolski proslavi so prisostvovali tudi nekateri predstavniki oblasti, med njimi sreski načelnik g. Matej Kaki. V sredo ob osmih je bilo slovesno cerkveno opravilo v župni cerkvi. Službo božjo je daroval mestni župnik g. Jernej Podbevšek. Cerkev je bila polna predstavnikov državnih, vojaških in civilnih oblasti, zastopnikov društev, organizacij tn korporacij, šolske mladine, rezervnih Častnikov, ženstva, delavstva, trgovskih ln industrijskih krogov in ostalega meščanstva. Sokoli, gasilci in delavstvo Jugoslovanske strokovne zveze so prispeli z zastavami, prvi tudi v krojih. Z državno him- no je bilo cerkveno opravilo končano, fja Loka se je odela v državne ki so vihrale s sleherne hiše, trgovska ln obrtniška podjetja niso obratovala. Bil Ji I vseskozi prazničen dan, posvečen ljubezni 1 in vdanosti do Nj. Vel. kralja Petra TL V Radečah Radeče so dostojno proslavile rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL Ze na predvečer so bile razobešene raz hiše državne zastave. Ob 8 uri zjutraj je bila slovesna sveta maša, katero je bral župnik g. Anton Lovšin. Udeležili so se jo poleg vseh državnih uradnikov tudi šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva. Šolska mladina je imela nato v šoli skupno proslavo. Na sporedu so bili prigodni govori, deklamacije. Mladinski pevski zbor pa je zapel nekaj narodnih pesmi ter proslavo zaključil s petjem državne in narodne himne. Zvečer ob 20. uri pa je biln proslava tudi v Sokolskem domu. Pri bloških jadralcih Lepi uspehi jadralnih tečajev Točno ob štirih popoldne smo se sestali pred avtobusom na Krekovem trgu. >se deset minut imamo časa«, je ugotovil prijatelj Jože. Ravno dovolj, da popijemo čašico piva!« To je namreč zelo koristno, da si človek >priveže dušo« pred vožnjo, posebno še z avtobusom, ki te vča-&:a tako pretresa, da bi ti kmalu rebra skočila iz vrstnega red*. Kakor bi trenil z očesom, smo bili v bližnji gostilni, pivo pa v naših želodcih in že smo po avtobusu iskali primeren prostorček, kjer bi se prijetno sedelo. Zaradi previdnosti smo sedli k odprtemu oknu. Nesreča nikdar ne počiva! Zakaj bi se trudil in klical sv. Urha v avtobusu, Cp ga preje in bolj zanesljivo pokličeš skozi odprto okno. Avtobus se je stresel, lahno je zaropotalo in za nami je v oblaku prahu ostal Krekov trg. V divjem tempu smo jo ucvrli skozi priljubljene vasice Lavrico, Škofljico in druge. Z zanimanjem smo motrili pisano pokrajino okrog nas. Šele danes sem prav spoznal, kako krasna je slovenska zemlja. Pa vendar nam te krasote ne zadoščajo. Silimo v tujino, toda vračamo se domov veseli, da smo spet na domači slovenski grudi. Vožnja je bila dokaj prijetna. Toplo sonce je škililo izza okolnih gričev. Kmalu nas je predramilo iz prijetnega občudovanja neko čudno ropotanje. Bilo je potniško letalo >Savoia MarchettU, ki veže Zagreb z Italijo. Lepa srebrna ptica je hitela preko nas v tujino. Turjak je ostal že daleč za nami. Povsod je naše oko zrlo polno lepot in zanimivosti, ki so se vrstile druga za drugo, kot na filmskem platnu. Že smo v Velikih Laščah. Tu smo naleteli na majhno oviro. Pred nami so se valile dolge trupe vojaštva. Nekaj hladnega nas je obdalo ob pogledu na sive uniforme. Nehote smo se vprašali: Ali ni morda tudi že pri nas mobilizacija ? Na pa nas je priljubljeni šofer takoj potolažil, češ, ti vojaki gredo peš na Bloke, kjer bodo z ostalimi, ki so že tam, imeli manevre. Ne bojte se, vojakov je tu mnogo. Njihova navzočnost naj vas nič ne vznemirja. Prehiteli smo trupo in odbrzeli dalje. Za nami se je dvignil oblak prahu. Pred nami se Je vil hud klanec Luiarji, katerega pa je naš avtobus junaško premagal in se znova pognal proti Novi vasi. Kaj je zopet to? Kamor pogleda*, vse polno vojakov, šotorov in velikih koč! Aha, to je taborišče vojakov, ki imajo manevre Da. da, to bo držalo, kajti začuli smo v pozdrav klokotanje strojnih in navadnih pušk. v daljavi pa so grmeli težki topovi. Tak je bil naš sprejem na Blokah in ne--te smo si predstavljah, kakor da »mo kaki generali, ker nas je vojaštvo pozdravilo z ognjem svojega strelnega orožja. Vendar pa nas je kruta realnost spet prepričala, da smo le revne dijaške pare! Z Nove vasi smo takoj odhiteli v jadralno šolo, da bi si ogledali vse zanimivosti. In res, ni nam bilo zal, da smo storili ta korak. Hangar in stanovanjska zgradba ležita na ljubkem griču Vidmu, takoj za Faro. Od tu se nam je nudil idiličen razgled na sosednje griče Bradatko, Volčaneki hrib, Piškovec, Pečnik, na župan jšček in Blošček. Tudi Snežnik smo videli, ki je škilil izza teh manjših hribov. Kmalu smo tudi uzrli tri skupine jadralcev, ki so s svojimi tremi letali hiteli na start. 1>sdaj se je vse nase zanimanje ■ le le na te tri bele ptice, ki so se lahno gu-gale po pobočju navzgor. V nestrpnem pričakovanju smo opazovali, kdaj bo start. Prav hitro so bili drzni jadralci pripravljeni in že ss je prvo letalo tiho in mirno odlepilo od zemlje. Hitelo je v elegantnih zavojih proti dolini, kjer je bilo določeno zemljišče za pristajanje. Tako so vrli mladeniči delali in letali vse do mraka, ko so se odpravili domov. Medtem pa se je pripeljal v šolo gospod Stanko Raznožnik, upravnik jadralnega centra na Blokah, ki nam je ljubeznivo pričel odgovarjati na stotera vprašanja, ki smo mu jih zastavili. V kratkem času smo imeli že kar priličen pogled na ta sinji sport, kakor ga jadralci sami imenujejo. Na nase vprašanje, kako je v letošnjem letu delovala jadralna šola na Blokah, nam je navdušeno pričel g. Rasnožnfk pripovedovati: Šola je pričela z delom IS- junija t. i. in je ob pričetku imela za šolanje na razpolago štiri letala tipa >Zdgling 35«, ter tri prehodna letala poljske konstrukcije >Salamander« Pred kratkim pa se je naš leteči park povečal se za dve letali tipa »Zogling 35« tako. da sedaj razpolagamo s šestimi šolskimi in s tremi jadralnimi V zvezi s tako velikim številom letal, smo letošnje leto izvežbali skoraj 70 jadralcev. Od teh je napravilo 24 mladeničev prvi jadralni izpit >A«, 15 >B«, 16 »C« in 11 »Uradni C*- izpit. Mnogi od njih so pa sedaj še ravno pred izpiti, tako da bomo do konca sezone prav lahko izučili skupno preko 100 diplomiranih jadralcev. V času od 18. junija do sedaj smo z našimi letali napravili že skoraj 3000 poletov, v skupnem času okrog SO ur letenja. Dejstvo je, da je letošnje šolanje in jadranje izredno uspešno in lahko rečemo, da je letos celo največje, odkar sploh obstoj* jadralnoletalska šola na Blokah. Le s težavo sem zaznal imena tistih srečnih jadralcev, ki so .^i že osvojili sinje modrine neba. Ta seznam je približno tak: »A« izpit so napravili sledeči jadralci: Dijaki iz Ljubljane: Marinko Peter. Malis Vegomir, Kogej Vasja. Križaj Marjan ter Rudi Štefan, elektrotehnik iz Ljubljane, Fabjan Ivan. akademik iz Novega mesta in Turnher Majda (edina dama!), dijakinja iz Ljubljane. Nadalje: Ilič Rudolf, dijak iz Sušaka, Ilio Miodrae:. dijak iz Sušaka, Ra jak Vladko. dijak iz Zagreba. Rode Josip, dijak iz Kamnika. Lo^ar Franc, Bori še k Milan, Jančar Stanko (akademiki iz Litije), Kiissel Anton in Košir Jože, dijaka iz Novega meata, Demšar Mitja in Bone Dušan, dijaka iz Ljubljane, Preset-nik Fr., igralec iz Ljubljane. Bokal Ljubo in Bohm Adolf, dijaka iz Ljubljane, Cof Drago, kemik iz Kranja in Zaveršek Niko, dijak iz Ljubljane. »B« izpit so napravili sledeči jadrak-t: Malis Tegomir, Jonke Norbert, Bižalj Božidar, Marinko Peter. Kogej Vasja, Žagar Desan (vsi Ljubljana). Rajak Vladko (Zagreb), Bo riše k Milan in Jančar Stanko (Litija), Lunder Franc in Vauken Erik (Kočevje), Turnher Majda (Ljub,), TOČ Rudolf (Sušak). Strojnik Ivan 'Ljub.) m Košir Jože (Novo mesto). »C« izpit so napravili: Momčilovič Ljubornir (EumaL Cotoar Janko (Ljub.), Stolič Peter (Ruma), Hodnik Milan (Ljub.), Stateer Edvard (Kočevje). Jonke Norbert (Kočevje), Blžatj Božidar (Kočevje), Lesjak Viktor (Ljub >f >f Fari Žagar Deaan fLjob.), StrojuTk l«an - Uj-a. Lunder Milovan (Ljut>. ■>, Rajak Vladko (Zagreb), Snoj Stane (Ljub,), Borišek Milan (Litija), Jančar Stanico (Lftrja), Jagodic Vlađko (Ljub,). »TJ radni Oc tepšt so pošnžilte Momcilovtć Ljubom*** (Raima i. Ootnar Janko (Ljub,). Stottč Peter (Ruma*, Hodnik MIlan (Ljub.), Starzer Ikrvard, Bižarj Božidar (oba Kočevje). Jug GofLstav (Lj*), Jonke Norbert (Kočevje), Žagar Desan, Lunder Milovan in Jagodic Vlado (LJubljana). G. Raznožnik nam je tudi se razkazal zgradbo ta hangar. Vzorno urejeno bivališče jadralcev nas je naravnost za.divila; postelje po vojaško uravnane, odeje ostrih robov. Res, naravnost krasno Bili smo zelo navdušeni, vendar so nas opravki naslednji dan primorali k \T-nitvi v Ljubljano. Zapustili smo lepe Bloke. Posadravijatl so nas mladi jadralci, veselo mahajoč Es svojih letal si nem žeton >Na wwn*-»< Iz Celfa —ti Jfe drt. realni jMMSssp s Manični uri vzpomdmcajm v Celju se je dt«4ej vpasa-k> že 887 oSenoav in 427 uoank. sfcrrpsrj torej 1314 učencev in učenk ali 60 več nego lam. Ta številka pa, še ni definitivna, ker naknadno vpisovanje še ni zaključeno, število učenoev je parflo samo v I. razredu in sicer za 27 nasproti lanskemu šnd-skemn letu. V I. razred klajraftnih vzporednic se je vpisalo 4«, v DL razred, ki bo letos na novo o oem nase iskreno snftafjc! Ali EVNE VESTI — Normalno poslovanje na denarnem trgu se bo pričelo po informacijah iz Beograda jutri oziroma pojutrišnjem. V Beogradu so ee zbrali predstavniki denarnih zavodov in Narodne banke ter ministrstev na konferenci in ob tej priliki sklepali o vprašanju podaljšanja normalnega obratovanja na naicm ilenarncm tržiiču. Navala na denarne zavoie v izredni meri v dneh pred praznovanjem denarnih zavodov ni bilo. V teku preteklega tedna so izplačale hrvatske in slovenske banke samo okrog 80.000.000 din vlog, a nove vloge so znašale okoli 3 milijarde dinarjev, to se pravi, da so bili dvignjeni v teku preteklega tedna samo 3°'0 od skupnih vlog. V Beogradu in v Srbiji vlagatelji sploh niso dvigali svojih vlog. Praznovanje denarnih zavodov do 8. t. m. je bila samo mera opreznosti. Na konferenci predstavnikov denarnih zavodov v Beogradu je bila odbita sleherna misel o kakšnem moratoriju. Po informacijah bo s posebno uredbo regulirano normalno delo naših denarnih zavodov. Vlcge do 10.000 din bodo denarni zavodi izplačevali takoj in neomejeno, vlege nad 10.000 din pa procentualno na mesec, oziroma bo izplačevanje kontingen-tirano za vsak mesec. Mali vlagatelji, ki jih je največ t. j. okrog S0n'n, bodo lahko takoj dvignili svoje prihranke. Tudi vsi kreditni posli bank bodo normalni, kajti Narodna banka bo s krediti omogočila redno poslovanje vsem bančnim zavodom. * Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska c. 15. vpisuje sedaj redno v*»ak dan dopoldne in popoldne tudi na prazni**. Zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije ter ima vse prednost: sodobnega in odličnega učnega zavoda, — šolsko izveš t je in prospekt brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. — Najstrožja štednja v državnih in samoupravnih gospodarstvih. Minister za finance dr. šutej je izdal vsem državnim in samoupravnim oblastem pismen nalog, ki odreja najstrožjo štednjo v vseh državnih in samoupravnih gospodarskih ustanovah. Po tem nalogu morajo odgovorni činitelji imeti v evidenci tudi najmanjše izdatke in puprečiti sleherni izdatek, ki ni neobhodno potreben. — Poroka. Na Brezjah sta se preteklo nedeljo poročila g. Anton Pregelj, sreski kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah, tn gcspodiOna Anica Mikić, hči g. Kamila Mi kiča, prokurista zavarovalnice »Croa-tie^ v pokoju. -Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova. — Tombola ->| i't p je c?'o ne zmore. Bas v zauiijcra času vidimo če- sta preseljevanja, ki trm riči vzrok v previsoki najemnini. Nove hiše bi morafe imeti tudi cenejše dvoriščne lokale. Mnogo je obrtnikov, ki ne reflektirajo baš na ulični lokal, vendar hočejo biti sredi mesta, V takih lokalih bi shajale rudi razne agentu re, komisijske zaloge itd. Nujnejše nego Zvezdo je treba na primer preurediti Dalmatinovo ulico. Kaj vse bi se dalo napra viti tamkaj, če bi podrli nekdanji vojaški »Augmentationsmagazin« m tisto pritlično hišico. Kakšno palačo bi lahko postavili tam! Spodaj lepo Število lokalov in v nad strop jih ne vem koliko stanovanj! In potem druge hiše ob Tvrševi cesti, ki imajo dvorišča v smeri proti Miklošičevi cesti. Tudi vprašanje novega magistrata bi se moralo temeljito razpravljati in bi morska imeti pri tem besedo vsa naša javnost, zlasti davkoplačevalci. Sedanja zamisel zidanja novega mgistrata na Krekovem trgu na mestu nekdanje Mahrove hiše. ni srečna. Tam naj se zida tržnica. Središče Ljubljane se pomika vse bolj proti severu, proti Št. Vidu in Črnučam Magistrat se ne zida samo za dobo 20 ali 30 let in je treba zato gledati daleč v bodočnost, v nadaljnji razvoj mesta, ki šele pride. Ko se že ureja država, se bo morda uredila tudi Ljubljana in sicer tako, da bodo imeli besedo pravi predstavniki meščanov, od njih izvoljeni ljudje, ki bodo tudi odgovarjali za ja dela. Iz Maribora — Iz banovinske službe. Banovinski ekonom In vrailec dolžnosti upravnika banovinske trsnlce ln drevesnice v KapH g--Franc Novak Je napredoval v 9. pol. skupino. Za služltelja TJ. skupine je imenovan Alojzij Medved, državni dnevnic ar »tužitelj pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. Banovinsklz podgozdar pri sreskem načelstvu v Dravogradu Avguet Broman Je premeščen v Novo mesto. Banovim*! podgozdar Martin Potočnik pa je premeščen iz Murske Sobote v Dravograd. — Odlikovani. Med drugim so biH odlikovani: ini. Ubsid Nasimbeni iz Maribora Z r*iofn Jn*ro»lovenake krone IV. stopnja, a srebrno kolajno za vestno službo pa cestarji Anton Herič, Anton Zaptotnik ss Boštjaa 0 razstavi gob Iz razgovora z organizatorjem razstave gob na ljubljanskem velesejmu Nas urednik ie obiskal na ljubljanskem veiesejmu našega novinarskega starosto g. Beša. ki je organiziral za veleseiem razstavo gob. Prvo urednikovo vprašanje je bilo: »Kdaj m kako ste postali gobar?« »Izjaviti moram, da nisem gobar, ampak praktični goboslovec ali goboznanec (mvkolog). Pred kratkim sem pojasnil v časopisju, da je gobar vsakdo, ki stika v gozdu za gobami. Nisem pa znanstveni goboslovec, temveč le praktični. Zanimajo me samo gobe višje skupine, t. j. take, ki imajo vidna oba glavna dela, namreč klobuk (kapa) in kocen (bet). 2e ta skupina ob.-.e^a nad 1200 vrst gob. torej za privatni študij već kot dovolj. Le gobe iz te skupine prihajajo v poštev za hrano in prodajo. Ne morem in ne maram pa se ukvarjati z raznimi lesnimi gobami (sko-rai vsako drevo ima svojo vrsto gobe), z glivicami, plesnimi itd. Gobe so me zanimale že v rani mladosti, ker je moj oče edini v okraju poznal nad 20 užitnih gob. Tudi kot diiak in učitelj (v Jurkloštru in v Ribnici na Pohorju) sem za oddih in razvedrilo najraje pohajal po gozdovih. K temeljitemu študiju gob pa me je privedlo dolgočasje in pomanjkanje hrane med vojno. Kot vojak-črnovojnik v pustem Ju-denburgu sem si nabavil češke in nemške knjige o gobah ter se v prostih popoldnevih vežbal v gozdovih. Svoji gospodinji (gostilničarkn sem donašal vse poletje, posebno pa jeseni množine užitnih gob. d e mogla postreči za večerjo častnikom in podčastnikom. V začetku je bila ženska nezaupna, ker je poznala kakor naši poprečni gobarji le našega jurja (Pilzlmg) in lisičko (Fuchsling). zato sem moral najprej sam povžiti krožnik gobje večerje. V Judenburgu sem tudi spisal knjigo Naše gobe (1- 1917), ki pa je izšla v tisku šele L 1923, ker nisem našel poprej založnika. To je bila prva knjiga o gobah v Jugoslaviji.« Urednik: »Kako je prišlo do sedanje razstave gob?« »Ni mi znano, kdo je sprožil to zamisel v pripravljalnem odboru Kmetijske razstave. Dobil sem povabilo, naj organiziram razstavo, ki je menda prva tovrstna razstava na Balkanu. V začetku sem bil precej skeptičen, a danes sem zadovoljen.« Urednik: »Ali je dosti zanimanja za vašo razstavo?« »Kakor vidite, se obiskovalci vseh slojev prav radi ustavljajo pri gobah.« Urednik: »Ali je mogoče, da si obiskovalci zapomnijo vse vrste razstavljenih gob, da bodo mogli v naravi ločiti užitne od neužitnih, sumljivih in strupenih?« »Kaj takega ni mogoče zahtevati niti od inteligence. Toda kdor si je s pravim zanimanjem ogledal razstavo, parkrat pazljivo ogledal in primerjal, si bo vsaj kakih 20 vrst užitnih gob zanesljivo zapomnil. Potem pa je nujno potrebno, da si kupi knjigo *NaŠe gobe«, ki se dob: na razstavi za izredno znižano ceno 20 din. Prvotno je veljala knjiga 100 din. do otvoritve velesejma pa 50 din. Ker ie v knjigi 78 barvanih slik. si bo vsakdo oživel spomin na razstavo.« Urednik: 'Kaj bi še mogel povedati o gobah?« »Ze šestnajst let priobčujem v našem dnevnem časopisju, v revijah in edicijah razne razprave o gobah. Vsega tega ni mogoče niti v kratkem izvlečku ponoviti. Po uradni statistiki sem dokazal, da do-naša Sloveniji izvoz suhih, svežih in kon-serviranih gob na leto poprečno 25 milijonov din. A tudi za ljudsko prehrano so gobe velike važnosti bodisi sveže, posušene, v kis ali v slanico vložene, gobji prašek in izvleček (ekstrakt). Zadevna navodila najdete v knjižici Praktični gobar, ki jo je založila tvrdka Sever & Komp in jo interesentom brezplačno deli Obiskovalci naj si ogledajo vzorno urejeno razstavo imenovane tvrdke poleg razstave gob.« Kdor hoče slišati zanimivo zgodovino gob in gobarstva. naj na praznik 8. t. m. posluša ob 5. uri popoldne v ljubljanskem radiu predavanje. Govoril bn naš organizator. Mesred v cestnem prometu Kljub strogim cestno-policijskim predpisom so vozači in pešci še zelo nedisciplinirani Ljubljana, 7. septembra O pomanjkljivi disciplini vozačev na na.--n cesian se je že mnogo pisalo. Vse p. .'.uz-oe in upravičene krmite pa nič ne Zi_____ o. Na cestah ostaja vse pri starem, vozniki in avtomobilisti greše dalje proti p. 6 ii.iom, posnemajo jih kolesarji in pešci. Ceio na glavnih cestah, na Celovški, T*yrsevi, Dolenjski in Tržaški vozači mo-toinih vozil, osebnih in tovornih avtomobilov motocikiisti in vozniki z živinsko vp.e^o zelo maio upoštevajo cestno polici jski red. Po teh cestah vozijo avtomobili po mestu pravilno, čim pa pridejo čei: mestno mejo, kjer ni tako stroge kontrole, menda ne veljajo več predpisi in drve skozi vasi včasih kakor nalašč po napačni strani. Ker je zlasti na Celovški cesti promet živahen v obeh smereh, pride često do nesreč. Ko se zmrači in drve avtomobili, težki avtobusi, med njimi pa nv-tociklisti proti Kranju in dalje in se istočasno vračajo spet avtomobilisti proti Ljubljani, postane cesta za pešca smrtno-nevarna. Avtomobili se umikajo drug di _emu čez vse cestišče, pri tem pa imajo med vožnjo čisto po nepotrebnem odprte žaromete, ki pešca za hip popolnoma os! epe. Pritožb glede na nediscipliniranost vozačev je čedalje več. Tako kot je na Celovški cesti. :e tudi na Tvr?°\n. na Tržaški in na Dolenjski cesti. Na Dolenjski ce=ti je poleg osebnega prometa zelo živahen tovorni promet. Zaradi oddaljenosti k: a; ?v od železnice in zaradi previsokih :" se vsa Dolenjska oskrbuje s potrebščinami iz mesta potom tovornih avtomobilov, ki obratno tudi dovažajo blago z dežele v mesto. Promet na Dolenjski cesti ie zelo živahen v jutranjih in opoldanskih urah. Takrat so razen avtomobilov na cesti tudi kmečki vozovi, s katerimi vozniki spet nairaje vozilo po sredi ceste. Na desno stran se ogibajo pred avtomobilom šele v zadnjem trenutku, enako pa tudi nekateri šoferji mešajo voznike, da se jim umaknejo pravilno na levo šele tik pred konji. Najhujše pa je glede nereda na stranskih banovinsknh cestah. Kmečki voznik se tam počuti nekam objestnejšega in postaja včasi neotesan. Cesta najbolj nediscipliniranih kmečkih voznikov pri nas je menda banovinska cesta, ki vodi v Polhov Gradec. O tem bi vedeli marsikaj povedati tudi v Avtomobilskem klubu. Na tej cesti je spričo precej razvite lesne industrije in gospodarske povezanosti doline z mestom živahen tovorni premet. Je pa Polhov Gradec tudi na glasu kot priiazno letovišče in kot lepa izletna točka. Zato je na cest: razen voznikov tudi zmerom dokaj avtomobilistov in še več kolesarjev. Cesta, ki je sicer dobro oskrbovana, lepo izpeljana ter utrjena, ni ravno široka, vendar dovolj za srečanje dveh z drvmi naloženih kmečkih voz ali dveh tovornih avtomobilov To pa seveda le, če oba voznika vozita pravilno. Z drvmi naloženi kmečki voz pa, ki tod vozi po sredi ceste, zapira ob strani prosto pot tudi kolesarju, če noče v kupe gramoza, ki so tam drug za drugim v majhni razdalji Vozniki, ki vozijo po tej cesti pravilno, so le redke izjeme in so pritožbe avtomobilistov na dnevnem redu. Prav tako izletnikov, ki se vozijo proti Polhovemu Gradcu s kolesi. Na cesti pride od časa do časa do naravnost mučnih prizorov in so bili tudi že primeri da so se vozniki dejansko spopadli z izletniki-kolesarji ali vozači motornih vozil Proti neredu bo treba končno nastopiti z vso odločnostjo. NESREČNI OTROK Na otroškem igrišču stopi Mihec k Jur-čku in ga vpraša: — Kje imaš očka in mamico? — Jaz nimam staršev, sirota sem, — odgovori deček. — Res si sirota, — pravi Mihec. — Rad bi pa vedel, kdo te zdaj tepe? za sokolskim praporom Lep telovadni nastop poljčansliega Sokola Poljčane. 6. septembra Sokolsko društvo Poljčane se lepo razvija, ker je ponovno dokazal nedeljski telovadni nastop, prirejen v proslavo kraljevega rojstnega dne in ki je prav lepo uspel. Ze v dopoldanskih urah je bilo pri br. Ms-horiču, kjer je bil nastop, nenavadno živahno, kjer tO bili bratje zaposleni še z zadnjimi pripravami. Popoldanska prireditev je bila otvorjena po prihodu maribor-sk ega vlaka s svečanim sprevodom, ki je krenil oh vzkhkanju kralju, kraljevskemu domu in soko'stvu s kolodvora, skozi Pekel na letno telovadišče. mimo gradečega se Sokolskega doma in nazaj do Mahoriča. Hiše, kjer je korakal sprevod, so bile okrašene z državnimi zastavami Sam nastop, ki je obsegal 13 točk. je bil lepo izveden. Spored se je vršil naglo, točko za točko brez odmora. Dve točki je dodalo še konjiško društvo. Vsi oddelki so izvajali predpisane proste vaje. ženski oddelki pa so izvajali še posebne točke in so posebno ugajale vaie z balončki, dalje vaje s pahljačami »Baruška* in vaje na gredi. Posebno pohvalno je treba omeniti, da je tokrat prvič nastopilo društvo na orodju (drog) povsem samostojno brez tuje pomoči. Načelniku br. Mesanču. sestri načelnici Gašparičevi. kakor vaditeljicam in vaditeljem sestram Kranjčevi Tini, Požego-vi Anici in br. Bogdanu in Fermolšku za njihov trud vse priznanje, saj so žrtvovali počitnice, da so se za nastop dobro pripravili. Pred pričetkom nastopa je imel br. starosta na navzoče kratek nagovor, nakar je član moške dece Kajetan zanosno de-klamiral pesem »Starosti kralju Petru II«, godba pa je zaigrala državno himno. Po končanem nastopu pa so zapeli »Hej Slovani«. Proste vaje jc iz prijaznosti spremljala na klavirju sestra Goričar iz SI. Bistrice. Obisk je bil lep. Prispeli so bratje iz Konjic, Loč. Slov. Bistrice, Pragerskega, Studenic, Makol itd. V velikem številu pa so obiskali prireditev tudi domačini in s tem podprli tukajšnje društvo, ki si je po Stavilo za Cilj, da za sokolsko Petrovo pet letko ob polnoletnosti mladega kralja do končno dogradi Sokolski dom. ki bo osno va vsega bo.iočc^a sokolskega dela in ki bo z drugimi domovi, prav tako zgrajeni mi v proslavo kraljeve polnoletnosti, kot nacionalni in kulturni branik čuval in bdel nad našimi obmejnimi postojankami. Sokolsfci nastop na FLaroški Beli Jesen-ško sokolsko ckužje je priredilo v nedeljo 3. t. m. z^ct z javnim nastopom na Koroški B^li-Jav->.alku. Kljub velikim neprilikam je biLi udsifjha sokolskih pripadnikov zelo lepa in tudi obcnstvo se je prireditve udeležilo v prav 'epem številu. Pri nastopu so sodelovala vlruštva Blejska Dobro va. Jesenice. Koroška Bela-Ja-vornik, Mojstrana in Žirovnica-Breznica. Ob 15.30 je b !a ukazana čast državni zastavi. Ob zvokih jeseniške sokolske godbe in s prapori na čelu so pr korakali močni sokolski oddelki, ki so se zgrnili preko vsega letnega telovadišča. župni starešina br. Jaka špicar je v krasnem govoru orisal sokolske naloge in sedanje težke Čase in naslovil bratske pozdrave sokol -skemu starešini Nj. Vel. kralju Petru n., kar so vsi navzoči sprejeli z velikimi ova-cijami. Godba je zaigrala himno >Hej Slovani« in v Bože pravde-r. na kar ao vsd oddelki odkorakali s telovadišča. Nato se je začel javni nastop. Nastopilo je okoli 160 moške in ženske dece. ki je lepo izvedla slikovite vaje z obroči in rutami. Člani :n narasčajniki so strumno izvedli proste vaje, nakar je sledila orodna telovadba. Članice m naraščajnice so nastopile na dvovisinski bradlji in brezhibno izvajale težke sestave, moški naraščaj pa na konju vzdolž in na sir s skoki s prožne deske. Ostali del sporeda je preprečil dež, ki je neprenehoma lil do noči. S to prireditvijo so zaključeni letošnji nastopi gorenjskih sokolskih edinic, ki so pokazale velike uspehe v vseh panogah sodobne telesne vzgoje. Ali bomo dosegli rekord? Obtoženi kolesarji in Šoferji, ki mislijo, da so ceste na svetu za izdivjanje vozarske strasti Ljubljana, 7. septembra Slovenija bo letos dosegla repord v številu prometnih nesreč. Tako bi človek sodil spričo nenavadno številnih kazenskih razprav proti neprevidnim kolesarjem, šoferjem in voznikom. Sodniki poedinci obravnavajo skoraj samo še obtožbe po $ 206 ob ponedeljkih in četrtkih. Najbolj žalostno je, da so posledice prometnih nesreč tako tragične. Skoraj vsaka druga nesreča zahteva smrtno žrtev. Stroge policijske odredbe za zaščito cestnega prometa očitno ne zaleže jo mnogo. E>a je previdnost med vožnjo poglavitna stvar, nekaterim šoferjem in kolesarjem nikakor noče v glavo. Dan za dnem čita jo o nesrečah, ki imajo žalostne posledice, dan za dnem poročamo o strogih kaznih, na katere so obsojeni neprevidni vozači, a kljub temu drve avtomobilisti in motocikiisti in kolesarji po cestah, kakor da bi bila cesta zato na svetu, da se na njej zdivja voznrska strast. Res je tudi, da so naše ceste na mnogih krajih nepregledne in za cestni promet neprimerne, kadar težimo o obupnih razmerah na naših cestah, ne tožimo zaradi preganjanja dolgega časa. To je činitelj v našem prometu, ki do neke mere povzroča nesreče, toda sveta dolžnost vozačev je. da so zaradi slabih, neregul.ranih in primitivnih cest tembolj previdni med vožnjo. Prav značilna za mišljenje in ravnanje neprevidnih kolesarjev je bila razprava proti posestnikovemu sinu Cirilu Prašnl-karjvj pred sodnikom okrožnega sodišča g. Julijem Fellaherjem. Dne 25. junija se j« PraSnilcar vozil s kolesom domov v Peče. Vračal se je z veselice v Kolovratu, na drogu pa je imel seboj 51etne>ga I\ana Peterko Vozil je po levi strani. V isti smeri je vozil tudi kolesar Maks Vrankar, katerega je Prašnikar dohitel ter se zadel vanj. Prašnikar je bil v diru, ker je vozil po klancu navzdol. Vrankar je obležal na cesti s hudimi poškodbami po vsem telesu, nezavestna pa sta obležala tudi PraSnlkar in mali Ivan. Po petdnevnem trpljenju je Vrankar v bolnici umrl. V svojem zagovoru je Prašn kar trdil, da je opazil Vrankarja šele nekaj kora- ( kov pred karambolom in ni mogel več ustaviti kolesa. Priče so povedale, da je cesta na kraju nesreče pregledna in bi Prašnikar pač moral opaziti pred seboj kolesarja Vrankarja, če bi vozil previdno. Obtoženec pa je priznal, da je med vožnjo gledal v kolo, torej ni vozil previdno. Dve priči Levičnik Ivan in Levičnik Anton sta pa prestregla prav značilen razgovor med Prašnikar jem in fantkom Ivanom, ki je sedel na drogu kolesa. Ko je Prašnikar dirjal po klancu navzdol, je rekel fantku: »Al gre fajn, ne?« Fantek je odgovoril, da gre res »fajn* Nekaj trenutkov nato je Vrankar ležal na cesti s prebito lobanjo. Prašnikar je rekel na glas. xar si vsi neprevidni vozači mislijo, ko dirjajo s svojim vozilom in uživajo, ker >gre fajn t. Saj je menda res užitek za vozača, ako drvi in reže zrak, a vse ceste bi se spremenile v klavnice, če bi bilo glavno za vozače, da gre »fajn-. Razprava proti Prašnikarju je bila preložena na nedoločen čas. Sodišče bo zaslišalo de nekaj prič, O procesu proti šoferju Linketu Rudolfu iz fikofje Loke smo že poročali. Včeraj je bila že četrta razprava proti njemu zaradi nesreče, ki se je pripetila 16. januarja na cesti iz Ljubljane proti št. Vidu blizu tramvajske remize, fcinke je šofiral težak tovorni avtomobil proti št. Vidu, v isti smeri pa sta dva dečka Sili Marjan in Notar Ivan peljala ročni voziček, na katerem so bile naložene 6 m dolge železne palice. Tovorni avto se je zadel z zadnjim koncem v voziček, ena izmed železnih palic je udarila v Silija in ga vrgla pod tovorni avto. Sili je v bolnici zaradi hudih poškodb umrl. Linke je ođ početka trdil, da je vozil pravilno, šele na četrti razpravi se je ugotovilo s pomočjo novih prič in izvedenca, kako se je nesreča prav za prav pripetila Ko je tovorni avto pasiral dečka, ki sta peljala voziček se je Sili. ki je hO pri ojah, najbrž ustrašil in je krenil že bolj na desno, tedaj pa se je ena izmed dolgih palic prevalila. Zaradi tega je avtomobil zadel v palico. Sodišče se je prepričalo, da je Linke vozil pravilno, nesrečo je zakrivil nesrečen slučaj. L;nke ie bil zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi oproščen. In še tretja razprava po § 205 k. z. je bila včeraj proti nekemu mladeniču, ki je z motornim kolesom v Mostah zavozil v dve ženski. Ena izmed obeh se je hudo poškodovala pri padcu, v bolnici se je pet tednov zdravila, posledice pa čuti še danes. Priče so izjavile, da je motociklist vozil z brzino 30 do 40 km na napačni strani. Motocklist pa se zagovarja, da je imel nov motor in da z novim motorjem ne more voziti več kot 20 km na uro. Sodišče bo zaslišalo še dve priči, ki sta videli, kako se je nesreča pripetila. M. Zošcenko; Propagator Vratar letalske šole v Moskvi Grigorij Kosonosov je dobil dopust. — Ko prideš domov. — so mu dejali prijatelji pred odhodom v van — povej tam kmetom kaj o aviatiki. Red jim. da se uspešno razvija. Morda bodo kaj dali za zgraditev letala. — To naj vas nič ne skrbi, se bom že potrudil. '— je odgovoril Kosonosov. — Uspešno bom propagiral cilje našega letalstva. Nič se ne bojte, potruditi se hočem- V vas je prispel Kosonosov na jesen. In takoj je zavil k predsedniku kolhoza. — Rad bi povedal našim kmetom nekaj o aviatiki — mu je dejal. — Propagirati hočem visoke cilje letalstva. Ali bi mogli sklicati zborovanje? _ Dobro. — je odgovoril predsednik brez navdušenja. — Kar propagirajte letalstvo! Jutri sklicem kmete. Našle injega dne je sklical predsednik kmete na določen? kraj za skednjem. Pn-§el je Kosonosov in jezik se mu je zapletal ko je spregovoril: ___ rake torej tovariši, o aviatiki hočem govoriti. Hm razvija se. razvija.. A ker ste premalo izobraženi ljudje, vam povem najprej nekaj o politiki. Tu. recimo, je Nemčija, tu pa Kitajska. Tu je Rusija in tu . . . hm ... in tu .. . — O čem pa govori ? — so majali kmetje z glavami. — Kako to o čem ? — je zamrmral Keson osov užaljeno. — O aviatiki. In ker . . . — Ne veži otrobov! — je zakričal nekdo iz množice. — Saj jih ne vežem, tovariši! Govorim vendar o aviatiki. Razvija se, tovariši, razvija. Kar je res, je res! Nič slabega ne morem reči. — Sakra! — je zagodrnjal predsednik. — Malo razumljiveje. tovariš. Govori tako, da te bodo ljudje razumeli in stop« bliže k njim! Kosonosov je stopil nekaj korakov bliže k zborovalcem in znova je povzel besedo: — Tako torej, tovariši, gradimo letala in letamo. Po zraku, seveda. Res nekateri se ne obdrže in padejo doli. Kakor oni dan letalec Jermilkin, Gori je letel hitro, doli pa še hitreje! In ves se je razbil. — Seveda, — so pritrdili kmetje. — Saj človek ni ptica! — Saj vam pravim, — je pozdravil Ko- I sonosov z veseljem tc nepričakovano pod-poro, — Saj vendar ni ptica! Ptica pade j na tla m leti naprej, da se kar kadi za njo. človek pa. . . Vzemimo letalca Pop-kova. Leti, leti, naenkrat pa trah in ie ga vlečejo napol mrtnega izpod ruševin. Pripeti se to ln ono. Neki letalec je obtičal z letalom v kroni drevesa. — Beži no, — so se začudili zborovaici. — Pri moji veri — je nadaljeval Kosonosov. — Visel je tam kakor opica m stokal in javkal. A propeler, bratci moji. Nekoč se je primotovilila podenj krava — pa je nismo nikoh več videli. Kar kasa se je napravila iz nje. Včasi pridejo pod propeler tudi psi. — In konji tudi? — so vprašaii kmetje. — Zares konji tudi? — Tudi. — je odgovoril Kosonosov. — Propeler ne pozna nobenih izjem. Seka vse, kar doseže. — Glej no, glej, kaj v-v; znajo ti vragi, — so menili kmetje. — Iz konj delajo kašo. In razvija se to, bratci, razvija. —- Saj vam pravim, tovariši, pa še kako uspešno! Domenite se dragi tovariti ln žrtvujte nekaj denarja. — Za kaj, bratec,«za kaj? — so se xa-3 u .lili kmetje, — Za letalo! — je odgovoril Kosonosov. hudomušno nasmejani kmetje so se jeli počasi razhajati. Petek, 8. septembra. 9.00: Napovedi, porečila. 9.15: Vesel pozdrav! (plošče): 9.45: Verski govor (g. dr. Filip Terčelj). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Kmečki trio, vmes tercet sester Fink, na harmoniki spremlja g. A. Stanko. 12.30: Godbe na pihala (plošče). 13.00: Napovedi. 13.20: Za zabavo igra Radijski orkester. 17.00: Kmet. ura: Domača uporaba sadja (g. Fr. Kafol). 17.30: Trboveljski pevski jazz-kvartet. 18.15: Prenos z velesejma. 19.00: Napovedi, poročila. 19.40: Nac. ura. 20.00: Po domače (plošče). 20.30: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga. Mila Kogejeva, g. Friderik Lupša in Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. Sobota, 9. septembra, 12.00: Plošča za ploščo pisana zmes, glasba vesela in pesmice vmes. 12.45: Poročila 13.00: Napovedi. 13.20: Plošča za ploščo pisana zmes, glasba vesela in pesmice vmes. 14.00: Napovedi. 17.00: Otroška ura. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delopust, igra Radijski orkester. 18.40: O slutnjah g. prof. dr. Emil Hrovat). 19.00: Napovedi, poročila. 19.40: Nac. ura. 20.00: O zunanji politiki (g. dr. A Kuhar). 20.30: Po Mežiški dolini. Večer z naše severne meje. Besedilo pripravil dr. France Sušnik, Izvajajo člani rad. igr. družine, sodelujejo Fantje na vasi. 22.00: Napovedi, poročila. Težki časi so ga pognali v smrt Radeče, 6. septembra Z vimo v izredno težkih in reaiih časih ao človek ne ve, kakšna presenečenja bo ioživel naslednji dan. Ljudje spremljajo svetovne dogodke z r.ajvecjo mirnostjo. Hladnokrvnost in pogum se jim bere na . brazu. Mtstal posestnik Franc Repae Iz Jagnjenice pr. Radečah je imel zelo razr-vane živce. Vsaka malenkost ga je spravila 6 tira. Se v času največjega >mira< se je češoe tako razburjal, da je večkrat govoril o samomoru, še nedavno je dejal nekemu svojemu prijatelju na tehniku, da bo sel prostovoljno v smrt, če pride do krize. Pretekli torek okrog osme ure zjutraj je šel pokojni Ropše z doma na košnjo. S seboj je vzel predelano vojaško puško ter dejal hčerkama Olgi in Eam, da t» skušal ustreliti kako srno v Jatnl Pokoja! ;« bil namreč zapriseženi lovec društva »Kuma« v Trbovljah. Okrog pol devetih zjutraj pa sta hčeri čuli nenaden puSkin strel ter pohitel; v gozd. Ze od dal*^ sta. zapazili, da njun oce leži na zemlj_ Pospešili sta korak, da bi mu nudili prvo pomoč. Bilo pa je že prepozno, z levega obraz* in vrh glave mu je curkoma tekla kri. Poleg njega pa je v oddaljenosti enega metra ležala puška. Pokojni Repše ni kazal nobenega znaka ž vi jenja. Spočetka, s^ je nekaj časa domnev.do. da gre za zopotni umor. (Kakor znano Ji bil 10. maja letos v jatenskih gozdovih umorjen posestnik m oče šestih nedoletnih otrok Fr. Knez > Hči Ema je v obupu prijela za puško ter jo razbila ob bližnji brezi in vrgla slednjič od sebe. To je storila, kakor je kasneje izjavila oblastem, zaradi tega, da bd še kdo drugi ne postal žrtev hipne duše vne zmedenosti. Na kraj nesreče je prišla kormsija is Radeč. Banovinski zdravnik dr. Karel M a tko je ugotovil, da gre za samomor, nakar so truplo prepeljali na pokojnikov dom. Puško pa so dostavili kot korpus delikti sreskemu sodišču v Radeče. SPORT Kako je zmagal dirkač Peter ueaj Čeprav minula nedelja ni bila v športnem razpoloženju, se je vkljub temu zbralo precejšnje število gledalcev. Seveda je bilo med njimi največje zanimanje za dirkače, ki so vozili na težavni progi po Gorenjskem, t. j. iz št. Vida preko Mavčič, na Kranj, skozi Naklo, Tržič, dalje po strmih klancih nad Trti čem skazi Begunje, ter po jeseniški cesti skozi Pod brez je spet na Naklo, Kranj, škof jo Loko, Je-prco na cilj v St. Vid, kar je zneslo okoli 110 km. Majhno je bilo število konkurentov, a bili so zato sami elitni kakor Peternelj (Hermes), Lavrih (Jugosl. Bgd>, Penčev (Zagreb), letošnji juniorski državni prvak Gregorič (Edinstvo) ki Golob (Edinstvo). Za končnega zmagovalca so bila mišljenja različna, kajti ni mogoče . oporekati rutini rane sposobnosti Lavriha, t kakor tudi ne naglo napredujočega Poljan-j čana Petemelja. Pa tudi nepričakovanega j it ar t a Penčeva ni podcenjevati. Vsa tro-• lica je našemu občinstvu znana še izza tiudapolne šestetapne vožnje po Južni Srbiji. Ob pol 14. so se ti borci ^pustili na pot. Vozili so ves čas do tržaških klancev strnjeno, in je posledice napora občutil kot prvi Golob, za njim Gregorič, zatem ss Penčev, medtem ko sta bila Peternelj s nekoliko prednosti in Lavrih skoraj vedno skupaj. Proti Begunjam navzdol in nekaj za temi sta oba favorita imela že približno kilometer prednosti pred Gregoričem in Penčevim. Cim pa sta prišla na jeseniško cesto, sta se oba zasledovalca že močno približala. Zaradi zelo slabe ceste kak kilometer pred radovljiškim odcepom preskoči Pete melju veriga, pri čemer se js zamudil kake pol minute; Lavrih pa, kot kavalir, ni riskiral u bega, temveč je tovariša počakal, da sta skupaj nadaljevala. Prav pod ostrim klančkom v smeri proti Begunjam sta se njima pridružila še Gre-gorič in Penčev. Dvakilometrski lažji vzpon proti Naklemu ni prinesel senzacije razen enkratnega sprinta F*eternelja, p H. čemer se je oddaljil za kakih petdeset metrov in spet nato popustil. Na sledečem vzponu takoj za Naklom, kjer pelje oesta na Brdo, se Peternelj dni prič pošali in pridobi kakih 40 metrov, a so takoj na vrhu spet skupaj. Cesta na tem mestu in vse do Kranja je v takem stanju, da zahteva od slehernega kolesarja ali drugega voznika prave akrobacije. Med Kranjem in fikofjo Loko se skupini p~Mruži še zaosi..!! Golob in tako jo že izmučena petorica reže proti cilju. Nekoliko večji tempo vožnje imajo dirkači na asfaltni cesti od Jeprce do st. Vida, kar jim prav dobro de po prevoženih, napornih 80 kilometrih. Ko se tako ta borbena petorica bliža za Mednom v gosji vrsti cilju, se nenadoma Peternelj postavi na prav zadnje mesto. Kaj fant namerava, ni nikomur niti v glavo padlo. Zabliskalo se jim je šele potem, ko takoj ob začetku malega vzpona, poldni g kilometer pred ciljem, vidijo Pe temelja kakor vihra švigniti mimo njih. Kakor bi odrezal, je bfl Janez pred njimi 50 metrov. 60, 80, 100! Vsa četvorica rta mah pozabi na gosjo vrsto in vsak zase. kot le more, skuša čim bolj se približati, > ne pri eri pravu«. Kolesa se zvijajo v levo in desno, hrbti se gugajo. glave nizko sklonjene, a vse ni nič pomagalo, — 100 metrov razlike se ni hotelo zmanjšati vse do samega cilja, kamor j« zmagovalec prevozil ob velikem odobravanju prisotnih. Foldrug kilometerski sprit — kar je pri dirkaču redkost! — je zopet dokazal, *^a imamo v Peternelju dirkača, kakršnega pri Slovencih zlepa ni bilo. Kot nagrado v tej dirki je Peternelj dobil krasen dirkalni okvir znamke >2erjal<. Ko je radosten zvečer prinesel nagrado v Dolnice 21. ga je tam čakala druga nagrada — prizivrrica, da se zopet seznani z vojaško suknjo! — Nekaj podobnega se mu je pripetilo pokončani vožnji po Južni Srbiji. Pozivnico k orožnim vajam je dobil po cilju v Beogradu, naslednji d*n pa je že >ajnrikalc. Pe temelja imajo prč povsod radi. NERED NA POftTI — Naša posta ie aopet ne postuje t reda. — Kako to? Jas sem pa s njo zadovoljen. — Kako moreš biti zadovoljen? jBe pred dobrim mesecem sem p lasi mnogim dolžnikom, naj mi z obratno posto pošljejo denar, pa menda nlhfte nI doM opomina. Vražja Constance Bennett Sovražijo jo vse ženske v 11aUywoodu iz ljubosumnosti Njen četrti mož bo igralec Gilbert Rolland Hollywoodr.ka filmska igralka Constance Bennett je hči gledali-ke«a igralca Richar-da Bennetta, ki je še pred leti z največjim uspt >m nastopal v Ne\v Vorku. V družini Bennett so bili prepiri med možem in ženo na dnevnem redu. in sicer zaradi hčere Constance. ki je hotela postati igralka. Oče se ni protivil hčerini želji, mati pa se ni mog a prijazniti z mislijo, da bi njen prvi otrok služil grenki kruh na deskah, ki pomenijo svet. Nekega dne je stari Bennett povedal hčeri, ki so jo klicali doma za Connie, da bo so polnila svoje studije v Franciji, s čimer bodo vsaj začasno končani tudi hišni prepiri. Connie je odpotovala v Evropo m postala gojenka v nekem penzionatu blizu Versailksa. Po celoletnem bivanju v Franciji se jc vrnila v Ameriko. Jokala je, ko je zapustila Francijo, katero je vzljubila knknr svojo domovino. Medtem se je njena mati v N'ew Vorku nekoliko omehčala, a jc zahtevala, naj se Connie vpiše na univerzo m dokonča študije, preden se posveti teatru. Connie se je vpisala na univerzo v Vrržiniji. Nekega doe je sporočila Staršem, da se jc omožila — Tvoja hči je nora! je vzkliknila mati, ko je pomolila hčerino pismo očetu pod nos. Oče je odgovoril, preden ga je prečita!: Predvsem je prav tako tvoja kot moja hči in ne vem. zakaj bi bila nora. Connie se je omožila s tovarišem študentom na univerzi, ki se je pisal Chester Moorchead Oče se ni obotavljal. Odpotoval je s prvim vlakom v Viržinijo Našel je nadebudno hčerko v medenih tednih, sa-njajočo o ljubezni in o sreči, ki jo je dolete a, ker je lahko postala Moorheadova žena. Oče je takoj razveljavil poroko, kajti hči ?e ni bila po'nolctna ir ie Connie odpeljal d-rmv v N'e\v York. Med vožnjo je Omn1^ dopovedovala očetu, da je hujši kot rabe'i Doma se je ra/mcroma kma'u po-m;ri i m se odloČila, da bo odpotovala v Ho!lyvood Gledališče je ni ve** zanimalo, goreli tc samo še za film Holiy\vood JO je razočaral oh prihodu kakor razočara vsnk g!tr, ki pride prvič v filmsko mesto a C nstance je tiste vrste žensk ki se hi tro prila 'odijo na najbolj nenavadno in prcs.nctijivo okolje Nekega jutra je vdrla v sobo direktorja filmskega podjetja Metro Goldwyn iMaver, čeprav ni bila prijavljena V kratkem razgovoru je prepričala direktorja, da more uspeti samo v veliki vlogi. Zapustila je direktorjevo sobo s pogodbo za glavno vlogo v filmu »Irena in Mary«. Constance je uL-pela v prvi vlogi, igrala je z, Joan Craw-ford in Sallv O'Neil. Postala je ns mah filmska zvezda prvega reda. Filmska slava pa ji očitno ni zadostovala, zato je dala Constance filmu slovo in se je drugič — omožila z večkratnim milijonarjem Pbilom Plantom. Prepotovala ie z njim vso Evropo in se kmalu nato — ločila. Vrnila se je v Hollywood brez moža m z milijonsko doživljenjsko rento. V Hol-lywoodu je zbudila pozornost s svojimi toaletami in razkošnim življenjem. V eleganci je kmalu prekosila vse druge igralke in si nakopala njib smrtno sovraštvo. Izpodrinila je celo igralko LHvan Tashmsn. ki je dotlej veljala za najelegantnejšo žensko v filmskem mestu. Z vso borbenostjo se jc hotela Constance v Hollywoodu uveljaviti kot najelegantnejša ženska, poleg tega p. je hotela imeti še zveneč naslov. Med njo in Lil van Tashman se je pričela srdita borba za prvenstvo v toaletah. V tej borbi je Constance zmagala. Holivv.oodske zvezde so se posmehovale, češ Constance je lahko najelegantnejša ženska, ker nima razen toaletne skrbi nobene druge. Constance se je zmagoslavno smejala na rake pripombe in rekla, da se motijo, kc pravijo, da ji filmska kariera ne dela več skrbi. Nekega dne je zavistnim tovarišScam pokazala pogodbo z velikim filmskim pod'rt jem, ki ga je zastopal v inozemstvu baron La Falaise, mož igralk? Glorie Svanscn. Bennettovi je bil zagotovljen zaslužek 25.000 dolarjev na teden. Constatice si Je \tepla v glavo, da mo*a postati batonira Ko je o tem govor «a drugim, .-o ?i rekli da bo barona težko na Šla v Hoi!ywc-odu kaiti tu poznajo samo barona La raiaise ki ie pa mo* Glorie Swanson Neka mesecev po tem dogodku se je Gloria S\vanson ločila od svojega moža, Constance pa je postala žena harona La Falaisea. Obenem se je Constance povzpela na vrhunec kot filmska igralka in je bila naibo-Ije plačana igralka v Hollywx>du instance je dosegla o Čemer je sanjala v svoji mladosti Njen oče je bil 'ahko fi*i}o ponosen. Postala je slavna, bogata in prva med prvimi, a nobena druga filmska i^rai ka si ni istočasno nakopala toliko *ovraž nikov kot Bennettova s tem da je hotela biti povsod prva in najboljša V Hon.vwo-odu velja za zelo spretno, rutinirano igralko, ki pa ni kdo ve kako velika umetnica Velja tudi za razumno žensko, ki ie pripravljena vedno na borbo in tudi na napad, da zadosti svojemu temperamentu in svoji ambiciji. Nihče pa ji ne more odrekati dražesti in svetovljanske razgledanosti, posebno pa ne izredno velikega zaupanja v sebe Ni iih mnogo v Hollywoodu ki jo ljubijo, a mnogi io posnemajo in mnogi jo občudujejo Po zadnjih vesteh se Constance Bennet pripravlja na svojo četrto poroko kajti tudi žena barona La Falaisea ni bila dolgo. Svojo četrto poročno avanturo bo naredila s filmskim igralcem Gilbertom Rollandom i Potrti v globoki žalosti javljamo, da je ljubi Bog poklical k sebi meo p.obeške krilatce po težkem trpljenju našo srčno ljubljeno, zlato hčerkice t dinko. sestrico in nečakinjo ko Novak hčerko nameščenca O UZD in učenko S. razr. uršul. vadnice v 9. letu starosti. V prezgodnji grob k Sv. Križu jo položimo 8. septembra ob H 5. uri popoldne. Pogreb bo izpred mrtvašnice splošne bolnice, LJUDLJANA, dne 6. septembra 1939. Neutolažljiva mamica in očka, bratca DUŠAN in MIHEC in ostalo sorodstve Jules Romains o bs dednosti Francoska revija »Nouvelle Revue Pran-caise« je objavila razgovore z znanimi pisatelji, filozofi in znanstveniki. Med udeleženci ankete je tudi Jules Romains. ki je na vprašanje o bodočnosti človeštva in o svoji živi jen jskJ filozofi i? o'srovoril: Prav se mi zdi. da vsaka geneiacija skrbi za bodočnost, docela pa sem nasproten ideji, da se mora generacija žrtvovati tistim pokoAenjem, ki pridejo za njo. Taka žrtev nirna nobenega smisla. Pomislimo, da tako idejo sprejmejo lahko vse sledeče ad generacije, kar se pravi, da se lahko cela vrsta človeških pokolenj žrtvuje fantomu, ki mu pravimo bodočnost- Vse človeštvo bi bilo na ta način žrtev nenasitnega moloha — bodočnosti. Taka ideja je ostanek najbolj patoloških in resničnosti ter stvarnosti najbolj nevarnih delov verovanja in mitološke miselnosti, kakršna je nastala v najbolj prirnittviiih časih pred več tisoč leti — Napoleonova sabla v Moskvi Zgodovinski muzej v Moskvi Je pred r kaj tedni dobil kot dar rdeče armade Napoleonovo sablo z napisom »N. Bonapar-te orvi konzul francoske republike.« Sab- lo je dobil Napoleon po svojem povratku iz Egipta in jo je nosil, ko so ga poslali na otok E3bo. Ruski grof Kuvalov, ki mu je ruski car Aleksander I. naročil, naj pregnanega cesarja spremlja na Elbo, je dobil sablo v dar od samega Napoleona Po ruski revoluciji je oddelek rdeče armade zaplenil premoženje naslednikov grofa Kuvalova in eden izmed rdečih vojakov se je polastil zgodovinske sable. ne da bi vedel kakšno vrednost ima Vojak je bil nepismen in seveda ni znal p reci tati gra-viranega stavka v ročaju sable. Po zmagi boljševikov je vojak izroči! sablo svojemu poveljniku- Sabla je romala na to v muzej rdeče armade, od tod pa pred tedni v zgodovinski muzej v Moskvo. V Albaniji samo po ena jed Agencija Štefani pojoča iz Tirane, da da smejo gostilničarji v Tirani in drugih albanskih krajih post reči gostom z eno samo jedjo. Londonske Sole v provinci Po evakuaciji Londona je angleška vlada sklenila, da se ima vršiti pouk Šoloobveznih otrok v tistih krajih, kjer so ae nastanili učitelji in učenci ŽENE SO NAVDUŠENE nad N! JAN SAMI PUDRA. ki so dosežene « z magičnim strojem za puder v Parizu. *- izumljen je baš sedaj nov stroj za barve, ki pokaže točno barvo, najbolj primerno Vaši poltL To je omogočilo ustvaritev novih prekrasnih, doslej ne7nanih rujana. Ta puder je nepre- PODVOJI LEPOTO POLTI in takoj Tokalon pa se denar vrne močijiv. Na licu «e drži ves dan, tudi na vetru in dežju. Z njim se prepreči blestenje nosa. Čeprav ste ves večer plesali v soparni dvorani. Vem polt ostane ln krasna. Ta puder ae imenuje Tokalon Poizkusite rs ie dane* boste Ugledali mlaJB. S pudrom so uspešni rezultati zajamčeni, ali RAzno Okasa tablete Pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete ss m o S k e 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Boiman Miroslav, Beograd — Terazlje 5 OgL reg. S. Br. 5846/30 TOVORE PREVAŽA ▼ kranjskem in radovljiškem rezu in po vsej banovini z last-nlm tovornim avtom — šofer Lukanc Albert — Doslovce 26. posta 2irovnica pri Kranju. 2701 STROJNO FLETEM nogavice ln vse vrste pletenin (tudi podpletem). Strojno pletenje Sajovtc nasl., Nunska uL 3. 2702 PRODAM Beseda 50 par. iavek posebei Najmanjši znesek S Dtr OREHOVA JEDRCA EN MED dobite najceneje v >Medarni«, Ljubljana, Židovska ui 6. 45. 1 PO PRIZNANO NLZ.ivLLi CENAH a nabavite aajboijse moške joieae. perilo u> vsa praktična oblačila pn PRESKBRJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 i. T. SLIVE ZA ZG AN JEK UHO vsako množino, vagone kakor z avtom lahko dobavi po najnižji dnevni ceni Franc Mast nak, trgovec, Sv. Jurij ob j. ž 2699 GOSLI % — in dekliški plašč. 1 meter dolg, prodam. Tabor 13/n. 2704 glasba DOBRO OHRANJEN KLAVIR takoj poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2690 SLUŽBE BRIVSKI POMOĆNIK dober delavec, išče stalno službo, oproščen vojaščine, govori tudi perfektno nemški jezik, nastopi lahko 11. sept. Vprašati na naslov Arndt Heinrich, pri g. Regovič, brivec, Ormož. 2700 KOLESA NAJNOVEJŠI OTR. VOZIĆKJ ►m MOTORJI T E 1 C I K L 1 SIV. STROJI lgračru vozički, sklroJL avtomobilčki, Koles deli TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Podružnica: MARIBOR Ceniki franko: LJUBLJANA narodna Tiskarna i- aevsSajh vss vjtsrs t—pw fttHfSOSTK UI HAJFIMBJŠK Inserirajte v »Slov, Narodu«! Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana« Knafljeva ulica štev. 5 rA P. ME LSI KOV. 43 ZAGONETNA SMRT M^'^STUV-TP* ni-r^■■■.j;t— .(lZXDMUMHBOMSK HaSMHHB ^^^^^ KN%%& ŠOŠTROVA ROMAŠ — Kaj pa porečeš o tem kratkem listku, ki smo ga našli na mizi v vili? — 2al se da moja diagrarnometrična metoda uporabiti samo za dciga besedila. Zatom sem moral ta šest ali sedem besed obsegajoči listek proučiti po drugi metodi. Frišel sem do zaključka, da ga pokojni knez ni pisal. Bolj verjetno pa je, da je napisal tudi ta listek Rožnov. — O tem imam sam dokaze, — je pritrdil Mur-zajev in pokazal Gramovu zmečkan listek, ki ga je bil našel Rybakov v Rožnovem stanovanju. — Da, proučeval sem na njem knezovo pisavo, je dejal Gromov, ogledujoč listek. — Še eno vprašanje bi imel, — se je obrnil Mur-zajev nanj. — Vse temne črke so tu enake, le redko opazimo različne višine. _ Ker razlika ni večja od desetinke milimetra, mu je pojasnil Gromov. — Niti ponarejalec ne more ponarediti te značilne poteze tuje pisave. Omeniti moram še, da merjenje ne gre po rokopisu, temveč po povečanih fotografskih posnetkih. To pa seveda ne vpliva na uspeh proučevanja, ker ni taka važna samo velikost, kakor njihovo medsebojno razmerje. Murzajev je odšel od Gromova mračnega obraza, duševno povsem skrušen. Domov se ni vrnil takoj, ustavil se je v kavarni, kjer je mehanično popil dve skodelici močnega čaja. Globoko zamišljen je ostal tam dolgo. Ko se je zdramil iz zamisli enosti, je odšel hitrih korakov v daktilosko-pični oddelek, kjer je delal pozno v noč. XVIII. Pozneje se je Murzajev večkrat spomnil tiste noči kot ene najtežjih in najbolestnejših v vsem svojem življenju. Niti za hip ni mogel zatisniti oči. Misel, ki mu je bila šinila v glavo, ko je našel na kraju zločina rokavico, se je izkazala kot strašna resnica. Minuli dan je bil usoden — od ranega jutra so se mu vsipali na glavo dokazi o krivdi tiste, ki je bil o njeni nedolžnosti fanatično prepričan. Ne več v težkih sanjah, kakor pri Pavdinovih, temveč jasno je čutil vonj parfuma. V temi so se mu prikazovale oči, ki mu je bil njihov pogled neznosen kakor hipnotizirajoči pogled strupene kače. Komaj se je jelo daniti, je vstal, se hitro oblekel in se odpeljal z avtomobilom na najbližjo železniško postajo blizu vile knezov Kostrovih. Ko je tam zaslišal vse prebivalstvo iz okolice, je zvedel marsikaj novega, kar mu je pojasnilo eno izmed važnih okolnosti. Po povratku v mesto ie odšel naravnost k Rvbakovu. Le-ta se je ob pogledu na njegov mračni obraz ustrašil. — Kaj se vam je pripetilo, Ivan Grigorijevič? Saj bi človek mislil, da ste ušli iz krste. — so bile prve besede Rvbakova. Ne da bi odgovoril na njegove besede, je Murzajev vprašal: _ Ali ste zaslišali Praskovjo Vasiljevno, o kateri ste mi včeraj nekaj omenili? — Evo, tu je protokol. Murzajev je zapičil pogled v protokol, ki mu ga je izročil Rvbakov. Vedno globlje gube na čelu so pričale, da ga čita z največjo napetostjo. — To je prepričevalni dokaz proti morilcu. — je dejal, ko je prečital protokol. — Zdaj. Peter Petrovič, bi rad vedel, kako ste zvedeli vse to, kar ste mi povedali včeraj? — Bojim se, da se mi bos;e zopet smejali, — se je obotavljal Rybakev. — Oprostite, da sem se včeraj smejal. Vaša obdolži tev, kdo je morilec, se je pa izkazala za točno. Razen dokazov, ki ste jih zbrali, je zdaj krivda po vas označene osebe dokazana tuci z odtisom prstov. — Vseh dokazov, ki sera vam jih včeraj predložil, nisem zbral jaz, ttmveč moja žena. — Rad bi govoril z njo. — Obžalujem, toda ni je doma. — Kje je? — Pri njih. Hodi tja kakor lovec na prežo, da bi mu divjačina ne ušla. Ce želite, vam rad pojasnim nekatere podrobnosti. Ta čas, ko je Rvbakov pripovedoval, je Murzajev molče in pazljivo poslušal, le tu pa tam je prikimal z glavo, rekoč: — Da. da... — Ali imate tu tiste stvari, ki ste mi jih včeraj pokazali? — je vprašal Murzajev po končanem pripovedovanju. — Da, vse to im*™ zavito, da bi parfum ne izhlapel in da bi se pajčevina ne raztrgala, — je pokazal Rvbakov na zavitek. ' — Vzamem jih. Saj ste dejali da je bil najden v zaklenjenin omari. —Da bil je tudi vzet iz nje — Kje je bil pa ključ od omare? — Prav tam. kjer je zdaj, na vrvici okrog vratu osumljene osebe. — Kako pa je prišla vaša žena do omare? — Naučil sem jo ravnati z vitrini. V tem pogledu je pokazala veliko nadarjenost. — Ali ni nihče pogrešil tega zavitka? — Do danes nihče. — Ali se odpirajo okna na vrt? Ali pa ji? v njih lina? — V oknih ni nobene line. Pozimi se zrači soba skozi odprtino v dimniku. Pred tremi dnevi so bile nataknjene dvojne oknice. Poprej sta se pa obe okni prosto odpirali na vrt. — Prosite svojo ženo, naj še ostane na preži. To bo trajalo največ še en dan Jutri bo morilec aretiran. Potem bo vaša žena lahko zapustila svoje mesto. Sporočite ji mojo zahvalo. Brez njene pomoči bi najbrž še zdaj ne bil na nravi sledi Lahko bi bili celo aretirali nedolžnega človeka Zdaj pa grem k umorjenčevemu bratu On mora prvi zvedeti vso resnico. Zaenkrat ne povejte nikomur niti besedice. Lahko bi zastrašili morilca, še preden ga spravimo za mreže. — Glede tega bodite brez skrbi. — je odgovoril Rvbakov. — Naša dolžnost je razvezovati drugim jezike, svojega po držati za zobmi. Oleg Kirilovič je sprejel Murzajeva kakor poprej v isti sobi. ki si jo je bil uredil kot atelje. Murzajevu ni ušlo. da ie bilo slikanje portreta od prejšnjega dne izdatno napredovalo. Platno je bilo že vse pokrito z barvami. Urejuj* jMfe ZuponSŽ U Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran H Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani B+A L*