Edlzione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI_štev. 142 a	V Ljubljani, v četrtek, 24. junija I943-XXI SSg£grMSJŽT^Tg.po*<"" Prezzo - Cena L 0.80
naročnina mesečno	^mn,.	^m^^m A.	M MBMBHB^^^^	Abbon.mcnti: M«.
s sro VENEC s
Ček. rat. Ljubljana ^b.	HV fflHff ^ffc	MHW	J^BV	—	IWf	^ ^H^.	.bbonsmentl.
ca naročnino	^BH^ ^^HlUlT^	^ MHBHBHBV	per I«
In 10.349 za tnserat«,	aerzlonL
Podružnica)	Izhaja vaak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku.	F111 a I • i
Novo mesto.
Novo mesto.
B Uredništvo In oprava* Kopitarjeva t, LJubljana. ■ Izključna pooblaščenca za oglaSevanJe Italijanskega In tujega | Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva t, Lubiana. s Concesslonarla eselnslva per la pnhbtleHS dl provenlfnr.a Italiana Izvora i llnioue Pubblicita Italiana S. A, Milano.	|	Telefon 4001—4003.	|	ed enter a: Unino« Pubblicita Italiana S. As Milana
Vojno poročilo it. 1124:
Novi uspehi italijanskega letalstva
12.000 tonski parnik potopljen, dva druga poškodovana Letalski napad na Bizerto in Jaffo v Palestini
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Nn.ša torpednn letala so napadla ob obalah Severne Afrike sovražno spremljavo ter potopila on 12.000 tonski parnik iu poškodovala d i ug 7000 tonski parnik: tretji trgovski parnik je bil torpediran v tuniškem zalivu.
Naše letnlske skupine so bombardirale pristanišče v Bizcrti ter cestne in železniške cilje južno od Jaffo (Pnlestina).
Nasprotna letalu so bombardirala ter obstreljevala S a I c r n o, Castelvetrano, M i I a z z o in O I b i o : škoda in izgube so nastale v S a I e r n u. Protilelnlsko topništvo v O I b i j i je sestrelilo eno letalo vzhodno od C a s t o I s n r d u.
Med napadi nu R e g g io Čoln liri jo in Messino, o katerem poroča vojno poročilo it. 1121. so domači bombniki sestrelili dva štiri-motornikn.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1124
Zaradi napadov un Salerno, o knlerem poročn današnje vojno poročilo, je obžalovati med civilnim prebivalstvom 41 mrtvih in 37 ranjenih. Izgube civilnega prebivalstva pri sovražnem letalskem unpadu na področje Mes-s i n s k e ožine, o katerem poroča včerajšnje vojno poročilo, je bilo ugotov I jenih v Villn Sun (i i o v u n u i in B n g n n r a C a I a h r u skupno 3 mrtvih ter 33 ranjenih.
Pri torpednih napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so se posebno odlikovali nnslednji piloti: poročnik Vernni Orlnndo iz Milnim in višji narednik Coz.z.i Carlo iz. Olgiate Olionn (Varese), ki sta potopila 12.000 tonski pnrnik: poročnik Malagoli Ruggero i/ Milana in I narednik Spina Vincenzo iz. Milana, ki sta zadela 7.000 tonski parnik.
Krajevni boji na vzhodu
Včeraj in zadnjo noč je bilo po dosedanjih poročilih nad Nemčijo sestreljenih 92 nasprotnih letal — Nemška letala so bombardirala
cilje na področju Londona
mirznr cilje na področju Lon-
llillerjev glavni stan. 23. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
/C vzhodnega bojišča poročajo samo o kra-jevnem bojnem delovanju.
Letalstvo je napadalo letalska oporišča in oborožitvene tovarne v sovražnikovem zaledju ler zažgalo v I*' i n s k c m morskem zalivu tri obalne prevozne parnike.
Vnglcško in amcrUke letalske sile so izvedle včeraj in preteklo noč več težkih napadov na mesta v z a p a d n i Nemčiji in v zasedenih znpnil-n i b predelih. Posebno v stanovanjskih okrajih incsl O h e r h n u s e ii a in M il h t h ei.in a (Porurje) so nnslala znatna razdejanja. Prebivalstvo jc imelo večje izgube.	. , ,
3' pupoiiLausIrih urait dne 22. imiii« je Nn mejili pri S Ii e n r n I ll go n ll močan oddelek angleških bombnikov in lorpcilnili letal brezuspešno napadel nemški konvoj. Zaščitne rinile ter protiletalsko topništvo s krovov trgovskih ladij, je sestrelilo 7 »upadajočih letal. Konvoj je prispel pol-lioštcvilcn v namcinhiio I n Ko.
Vsega je hilo pri napadih včerajšnjega ilncva in znilnjp noči po ilo sedaj prispelih veslih spet sestreljenih 02 sovražnih letal, mril njimi najmanj 7.3 štirimotornih bombnikov. Izgubljena so bila tri lastna letala.
Nemška bojna letala sn bombardirala v noči
nn 23. junij d o n a.
Berlin, 2". junija. AS. Iz pristojnega viru se je izvedelo, il.i se je |>ovcčulo število žrtev angleškega napadu iiu Creusot nli 2"(> mrtvih, število bo še naraslo, ker je mnogo mrtvih trupel še pod razvnlinami.
Berlin, 23. juniju. AS. V dopolnilo včerajšnjega vojnega |Kiročila se jc.,izvedelo, da je rodil nemški letalski liupud ua sovjetske tovarne ob Volgi najboljši uspeli navzlic strašnemu protiletalskemu ognju, uporabi nočnih lovcev in zaščiti .zapornih balonov. Nekaj minut |mi padcu prvil\ivelikih IkiiiiI) so že nastali po/uri na ciljih. 1'no nemško letalo, ki sr je udeležilo tega napada, se ni vrnilo. Izvedelo se jc tudi. du so neinšku oglednišku letala ugotovila lepe uspehe preilvčeruj-njegu bombnegu iiupndu uu Jaroslav. štiri velike tovarne in dve skupini tovarniških naprav so v polnem razdejanju, sosedna podjetja pa so poškodovali požari.
Berlin, 23. junijn. AS. lz novih poročil, katera so prispela na nemško vrhovno poveljstvo, izhaja, da znuša jo izgube angleškega letalstva pri nupadii nn zahodno Nemčijo skupno 44 bombnikov, knr je priznulu tudi uiiglcškd poročevalska služba.
Zmaga ali boljševiški kaos
Moskva zopet zahteva od zaveznikov drugo bojišče
7Irrliv, 23. jun. Zmaga ali boljševiški kaos in neizogibnost te dileme, ki od pretekle zime dviga svoj svarilni glas na zidnih napisih po vseh nemških mestih je glavna nota v nemških komentarjih oh drugi obletnici vojne na vzhodu. Na drugi strani pa v anglosaškem taboru odmeva senilnost, izražajoča se v ponižnem priklanjanju, v izrazih občudovanja in vdanosti, boljševizmu. — Angleži se zavedajo nemoči pred Moskvo in se klanjajo Stalinu. V Berlinu vedo, da hočejo s tem pretiranim popisovanjem sovjetske vojaške pomoči angleški voditelji opravičiti'pred javnostjo politične koncesije, ki so jili dali Stalinu v škodo Evrope. Na te izraze uslužuosti -je Stalin tudi tokrat odgovoril s hladnim tušem, opominjajoč zaveznike, naj končno začno z drugim bojišč1 m. Tn opomin vsebuje izredno moskovsko poročilo, ki prinaša pregled o dveletnih bojih. Ta trenutek je ugoden z.a ustanovitev drugega bojišča« — izjavlja Moskva — »in rusko ljudstvo je prepričano, da danes lahko drugo bojišče lii-iro dovede do skupne zmage.« V ostalem poročilu so kar nagrmadene velikanske številke o nemških izgubah: 50.000 topov, 42.000 tankov, 34.000 letal, številke, ki dejansko predstavljajo boljševiške izgube. V Berlinu ne smatrajo z.a potrebno zanikati te bedaste navedbe. Islo- velja za druge številke. Po Moskvi naj bi sovjetske gmotne izgube znašale le dve tretjini nemških izgub. Ruska vojska da je zgubila 4,200.000 mož proti 6,500.000 mrtvih in ujetih Nemcev.
Vojaške pripombe, nahajajoče se v nemškem tisku, naglašajo, da pred tako močnim nasprotnikom kot jo boljševiški, dolgotrajnost vojne ni tolikšnega pomena. Važen je končni izid, o tem pa danes nihče ne dvomi. Tudi v prejšnji vojni ne je nemškim armadam posrečilo ukloniti Ruse po Ireh letih in pol in takrat so Nemci dosegli manjše uspehe kot v sedanjih dveh letih. Pretekli dve zimi so Rusi pokazali, da so se od nemške strategije mnogo naučili, loda osnova sovjetske strategije je množica, prezirnnje in raz-sipavanje z ljudmi in gradivom. V zadnjih zimskih ofenzivah so imeli Sovjeti mnogo več izgub kakor Nemci v svojih ofenzivah. Za zmago nnd boljševiki se je treba oborožiti z močjo in mirom, z.lasti pa s sposobnostjo in potrpežljivostjo.
»Borsen Zeitung« piše: Vsi radi preveč lahko presojamo položaj ua vzhodu iz stališča zimskih dveji ofenziv. To je zmota. Sedanji položaj
Izgube belgijskih mornarjev
Lizbona, 23. junija. AS. Iz. Londona poročajo, du je izgubilo življenje pri potopitvah nu morju	vseli belgijskih mornarjev, ki so v
ttiigleški službi.
je treba primerjati z 22. junijem 1011 in ta položaj je navzlic dobljenim udarcem, razočaranjem in izgubam nam v korist.
Najmočnejša nrnfda, ki jo je svet kdaj videl in ki je nameraval pred dvema letoma napasti Nemčijo in Evropo, je bila vržena za tisoč kilometrov nazaj. Angleška propaganda navaja razne nemške napovedi, ki se niso izvršile. Nihče ni nezmotljiv, todu kakor piše »Nachtausgahe«, lili tudi nismo nikdar r^kli. da hočemo vreči Sovjete do Urala ali v Sibirijo. Nemško poveljstvo nikdar ni nameravalo razpršili svojih sil v velikanskem ruskem prostoru. Le nadaljevali hoče vojno, dokler boljševizem kot vojaška moč ne bo prenehal biti grožnja z.a Nemčijo in Evropo. Ta cilj še ni bil dosežen. Treba bo še mnogo truda in velikih novih žrtev, toda temu cilju smo se že zelo približali. Sovražnik je v položaju oblegane armade in se navzlic slučajnim zmagam mora obupno boriti za obrambo lastnega življenja. Zato je otroško spraševati se, kaj bi bilo danes, če bi ne bilo Slalingrada in drugih porazov, marveč, kaj bi bilo, uko Hitler 22. junija 1941 ne bi bil prehitel sovražnega napada. Hilo je treba razjasniti veliko >;<5ovjel*ko uganko«. Čeprav so se boji poleti 1941 razvijali po načrtu, je velika uganka še vedno o-stala. Vse je bilo novo in nepoznano: tla, sovražnikove zahrbtne metode, podnebje in sovražnikovo vojno gradivo. Ni ga bilo mogoče kontrolirati ne prijateljem, 11 e sovražnikom. Ti dve lo I i pa sla marsikaj razjasnili. Pokazali sla, da je strahotni sovjetski vojni stroj našel v nemški armadi edinega nasprotnika, ki ga lahko ustavi. Za drugo nam ne gre.
Ekscelenca
dr. Giuseppe Lombrassa
novi Visoki komisar za ljubljansko pokrajino
je v teli dneh prispel v Ljubljano. V imenu prebivalstva bele Ljubljane in vseh prebivalcev pokrajine mu izrekamo olt prihodu v Ljubljansko pokrajino pri srčno dobrodošlico in ie liino, da bi bilo njegove delovanje kar najbolj uspešno in v korist »ašegn naroda.
Velik potres v Turčiji
Več mest razdejanih — Doslej so našteli 1304 mrtve in nad 7000 ranjenih
Ankara. 23. jun. AS. Po potresu, ki je razdejal nekaj turških krajev, se jc posebni dopisnik agencije Anatolia odpravil v Adapazar, kjer jc bila nesreča največja. V poročilu piše, da kaže, da jc nesreča mnogo večja in obširnejša, kakor so domnevali po prvih vesteh V Adapazarju so redka poslopja, ki jih potres ni uničil. Guvernerjeva pa-iača, javna in zasebna poslopja so le še ena sama razvalina. Kupi podrtih zidin pokrivajo vse mesto. Mnogo ljudi jc prišlo ob življenje. Po poročilih, ki so jih oblasti doslej prejele, je samo v Adapazarju bilo 280 mrtvih, ranjenih pa več ko 245 prebivalcev.
Tudi v okoliških vaseh jc bilo mnogo žrtev. Potres je zajel še pokrajino Hcndck. Samo v mestu Hcndok je nič manj ko 100 mrtvih in 30 ranjenih. Število žrtev bi bilo še daleč večje, če nc bi mnogi meščani prebili prazniški dan na deželi. Takoj so poslali več vlakov na pomoč v kraje hude nesreče. Vlaki iz Carigrada in Ismida so skrbeli za prevoz ranjencev. Vse oblasti z vnemo pomagajo pri reševanju nesrečnikov.
Vnk.ira. 3. junija. AS. Zadnja poročila o potresu po nekaterih turških kraph pravijo, da io število ranjenih ljudi narasllo na več ko 7000. Števila mrtvih šc niso mogli ugotoviti. Iz Adapazarja prevažajo ranjencc v Izmit in jih spravljajo v bolnišnice ter šole. Kakor sc vedno dogaja po velikih zemeljskih gibanjih, so v krajih nesreče divjali v pretekli noči hudi viharji in nalivi, ki so šc povečali bedo brezdomcev. Poročajo, da so lahne potresne sunke čutili skoraj po vsej Anatoliji. Hudo so trpela mesta Keyde Hendck in Arilije. Število žrtev pa še ni znano Potreb so čutili tudi v Ankari, Smirni in Boruiu. Tclclonskc zveze med Carigradom in prizadetim krajem so šc zmeraj pretrgane Potresna opazovalnica v Carigradu jc objavila. da'jc bil ta potres mnogo hujši kakor oni, ki je pred tremi leti razdejal mesto Elsindžan.
Carigrad, 23. junijn. AS. Po zadnjih poročilih iz krajev, kjer je bil |Milrcs, se je izvedelo. da co doslej ugotovili že 1^04 mrtve, številna trupla so šc pod razvalinami.
Potopitve v Sredozemlju
Rim, 23. junija. AS Od 1. do 20. junija so osne letalske sile v uspešnih napadih na pristanišča v Severni Afriki ter na indijske spremljave v Sredozemlju potopile skupno 9 sovražnih trgovskih par-nikov s 74.0000 tonami. V istem času jc bilo težko poškodovanih 25 angloameriških trgovskdi ladij.
Krvne žrtve športnikov
Rim, 23. jun. AS. .Italijanski narodni olimpijski odbor sporoča: V pregledu, ki ga jo tajnik fašistovske stranke dal o tem, koliko so italijanski športniki z. junaštvom in s krvjo pomagali domovini v orožju, in ki ho v kratkem objavljeno, so posebno važni naslednji podnlki: padlih športnikov 062, odlikovanih za vojaško hrabrost 106, z zlato kolajno 52, od t"gn po smrti 45. živih 7: s srebrno kolajno 209, od lega po smrti 100, živili 109; z bronasto kolajno 110. od tega po smrti 37. živih 73; z vojnim križem 95, od tega po smrti 22, živili 73.
Ta junaški seznam, ki vsebuje snmo podatke, dospele do 10. junija 1913 nn zgodovinski urad CONIja, je seveda nepopoln ne le zaradi lega, ker šc vedno podeljujejo športnikom celo najvišja od-
\\
Alžirska drama:
Angloamerikanci krotijo De Gaullea in fcirada
Stockholm, 23. junijn. Takozvani francoski | čas zu razjasnitev političnega pobvnjn. Toda
...ll... .. ... »wl- 4.ll - m i, * ^t i. 4*1.1. 'i ii ..lino	IuImIimi il.ir . i l l . i I l l i i < i <i i I") i i ,1. v. ' #. ,r . »..,». , i . . i i >• 111
osvobodilni odbor je postal smeren tudi zu sume francoske odpadniške generale. \ngleži in Amerikanci so nekaj časa puščali De Gnullen in Gi-raudu, du stu delala po svoje, kadar -e jim je zdelo potrebno, pu so le pokazali, da so oni gospodarji«. Neko Rcutorjcvo poročilo iz l/>n-dona pruvi: Nu pristojnem viru izjavljajo, dn so zavezniki posegli med Do Gnitllen in Ci-rutidn, hoteč preprečiti krizo in napeto zasledujejo pogajanja v Alžiru. Spočetka «e niso nameravali vmešavati v francoske zadeve, nalo |)u so jili težave in nevšečnosti k temu prisilile. Oba generalu stu mislila, du ju končno prišel
ustanovitev enotnega francoskega poveljstva ni politična zadeva, marveč izključno vojaška.
Duily Herald« pa |>i■>: Reorganizacija francoske vojske ni izključno francoska zadeva. Spada v območje medzavr/.nizkega vrhovnegn poveljstvu, kateremu se mornjo podrediti tudi francoske cdinice. Reorganizacija francoskih čet bi trajala več mesecev, tako du Iii dolgo mtule nedelavne. česar pn racdzuvezniško poveljstvo nc želi. Očividno jo. da bi Anglosasi radi preprečili reorganizacijo francoskih čet v trenutku, ko bi jih rudi porabili na bojišču.
likovanja z.a vojaško hrabrost in ker še iščejo podatkov o slavnih padlih, temveč ludi zaradi tega, ker ni lahko dohiti podatkov o toliko in toliko hrabrih vojakih, ki so tudi morali bili športniki.
Kralj Boris odlikoval Eksc. Magistratija
Sofija, 23. junija. AS. Včeraj je bolgarski kralj Boris sprejel na poelovilno avdienco Kr. ministra Italije Eksc. grofa Magistratija in sc z. njim dolgo !it prisrčno pogovarjal. Knkor jc znano, je grof Magistrati prestavljen na novo službeno mesto v Beril. Pri tej priložnosti je kralj Boris blagovolil odlikovuti I kse. Magistratija z najvišjim bolgarskim odlikovanjem /. velikim trukoin reda sv. Aleksandre.
Angleške cenitve ruskih izgub
Beril, 23. jun. AS. Vredno proslavo druge obletnice vojne med Rusijo in Nemčijo ler dragocen dokaz z.a točnost številk, ki so jih sporočili iz. Berlina. pomeni poročilo angleškega lista »l)aily Es-press Ta v dopisu svojega sotrudnika, ki je prebil 25 mesecev v Ifusiji, pravi, da je Rusija v teh dveh letih vojne izgubila 30 milijonov ljudi. Seveda upošteva pri tem mrtve, ranjene, zajete itd. Isti dopisnik, se zdi, tudi odgovarja napačnim trditvam raznih anglikanskih škofov, ko pravi, da jo docela zmotno domnevati, da bi se uradna Rusija mogla spel pokristjaniti, zakaj noben član komunistične slranke ne bo hotel biti kristjan.
Nemiri v Detroitu
Buenos Aires, 23. junija. AS. Radio Ncwyork je poročal, da jc morala michiganska vlada proglasiti obsedno stanje" v Detroitu, kjer jc prišlo do nemirov med stavkujočimi delavci v Fordovih tovarnah. Prišlo jc že do krvavih spopadov, pri katerih je bilo 23 ljudi pobitih, 700 pa ranjenih. Roosevelt je zapovedal vojnemu ministru Stimso-nu, naj nemudoma odpošlje vojaštvo v mesto.
Bukarešta, 23. junija. AS. V spomin na drugo obletnico vstopa Romunije v vojno je bila razširjena veljavnost romunskega državljanski ■gu in trgovinskega zakonika nu transkarput-sko Romunijo.
Omejitev pristojnosti vojaškega sodišča
Uradni list Kraljevine je objavil razglas Duceja z dne 12. t. in., s katerim se razveljavlja Ducejev razglas z dne 19. novembra 1042 in kateri taksativno določa kršitve naredb, izdanih od Visokega komisarja za našo pokrajino, glede katerih spada sojenje v pristojnost vojaškega vojnega sodišča.
Razveljavljeni Ducejev razglas z dne 10. novembra 1. 1. je določal, da spada vojaškemu vojnemu sodišču sojenje kaznivih dejanj, ki so predvidena v naredbah, izdanih od Visokega komisarja. Do sedaj je zato vse kršitve teh naredb, zlasti kršitve oskrbovalnih predpisov, kaznovalo vojaško vojno ^sodišče, v kolikor niso kvestura, oziroma na dežeil okrajni civilni komisar ali smatrali, da ne gre za težje slučaje, v katerih slučajih so smela navedena upravna oblastva v smislu naredbe Visokega komisarja z dne 20. januarja 1942, št. 8, sama izreči kazen do največ 2 mesecev zapora ali v denarju do največ 5000 lir.
Ker jo sedaj navedeni razglas razveljavljen, bo odslej pristojno vojaško vojno sodišče samo za one kršitvo naredb Visokega komisarja, ki so v novem razglasu taksativno naštele. Glede vseh drugih naredb pa bo nastopila pristojnost rednega (civilnega) sodšča. v kolikor v posameznih naredbah ni Izrecno kaj drugega določeno in v kolikor si ne bodo upravna oblastva prve stopnje pridržala pokaznilev posameznih slučajev v okviru njihove kaznovalne pravice (največ 2 meseca zapora, v denarju pa največ 5000 lir).
Prej omenjeni novi razglas z dne 12. t. m. določa, da ostane tukajšnje vojaško vojno sodišče od sedaj naprej pristojno za sojenje kaznivih dejanj, predvidenih od sledečih nnredb Visokega komisarja:
1.	za kršitve predpisov glede radijskih sprejemnih in oddajnih aparatov (naredba 5/7 1941, 6t. 04);
2.	za kršitve določb za prihaianje v Ljubljano ln za odhajanje iz iste (na. 0,3 1943, št. 41);
3.	za kršitve naredbe o uvedbi obvezne civilne službe (nar. 5/0 1942, št. 106);
4.	za dejanja zoper naredbo o neveljavnosti kakor koli prenarejenih (zaznamovanih) kovancev in bankovcev tn o obveznosti oddaje istih (nar. 19/6 1942, št. 119);
5.	zoper naredbo o omejitvi avtomobilskega prometa (z dne 20/6 1942. št. 120);
6.	zoper določbe glede neuslrezania oblastvenim nalogom (n. 17/6 1942, št. 146.) Ta naredba
določa stroge kazni zoper one, ki ne uetrežejo ukrepu ali nalogu, ki ga je zakonito izdalo civilno ali vojaško oblastvo iz razlogov javno varnosti ali javnega reda, kakor tudi zoper one, ki ob nemirih ali ob obči nevarnosti ali ob zalotitvi kakega kaznivega dejanja brez upravičenega vzroka odklonijo pomoč ali sodelovanje alf pojasnila, katere zahteva od njih javni uradnik ali oseba v javni službi;
7.	zoper predpise o rekviziciji nepremičnin v svrho uporabe za vojaške namene (n. 8/7 1942, št. 140);
8.	zoper določbe o obvezni oddaji smučI in k njim pripadajočega pribora (n. 19/7 1942, št. 151);
9.	zoper predpise o rabi zvonov (n. 11/8 1942. št. 158);
10.	zoper predpise o posedovanju, hranenju in prevažanju soli in tobaka (n. 29/9 1942, št. 181) Ta naredba določa, da mora imeti i>osel>no izkaznico vsakdo, ki je v posesti tobaka v množini nad 1 kg ali kuhinjske soli, v množni nad 5 kg);
11.	zoper določbe o zaplembi imovine upor-nkov (n. 6/11 1942. št. 201). Po tej naredbi se kaznujejo oni, ki ne prijavijo kake v pošlev prihajajočo imovine ali ki kljub prepovedi plačajo oziroma poravnajo obveznosti;
12.	zoper določbe člena 1, črke a), naredbe o povečanju kazni za zločinstva, izvršena ob izkoriščanju okolnostl, povzročenih po vojnem stanju. Navedena določba čl. t, črka a), našteva zločinstva: posiljenje, usmrtitev, omejitev osebne svobode, tatvine in vsa zločinstva, kazniva z dosmrtno ječo (n. 14/12 1942. št 226);
13.	zoper določbo členov 20 in 21 naredbe o nadzorovanju gibanja in bivanja tujcev (n. 11/12 1942. št. 228); Čl. 20 določa kazen za izgnanega tujca, ki se vrne brez dovoljenja v pokrajino, a Čl. 21 pa za onega, ki potuje s prisilno potovnico, a se oddalji od odkazane inu poli;
14.	zoper predpise glede poslušanja radia (N. 7/2 1943 št. 15.)
Nadalje ima razglas še to določbo:
V postopanjih, ki spadajo pred vojaško vojno sodišče, se premične stvari, ki so se ob priliki ugotavljanja kršitev predpisov o potrošnji zaplenile, smejo vrniti v svrho uporabe istih za iavno potrošnjo ali izročili ustanovam, ki jih določi Visoki komisar, — vse to pod pogoji, da je dotično blago last osumljenca, da ni neobhodno potrebno v kazenskem postopanju samem in da Je Visoki komisar zahteval vrnitev doličnega blaga. b.
Ducejeve nagrad« dvojčkom
Visoki komisar je iz Ducejevega 6klada podelil zakoncem Gole Karlu in Ani v Gorenji vasi ter Hočevar Baltazarju in Ivani v Višnji ob rojstvu dvojčkov nagradi v znesku po 000 lir.
Nastop šolske mladine v radiu
Vsako šolsko leto eo vrše v Italiji pevske tekme šolskih pevskih zborov, ki iinajo obvezni pevski pouk. Izvedba teh tekem je poverjena vsepovsod Zveznemu Poveljstvu G. I. L.-a. Že v prošlem šolskem letu so se pevske tekme uvedle tudi v naši pokrajini in Visoki komisar je" poveril izvedbo pevskega natečaja mladinskih pevskih zborov ljubljanskih osnovnih, meščanskih in srednjih 6ol Zveznemu Poveljstvu G. I. L. L.-a.
V prošlem šolskem letu so tekmovali posamezni mladinski zbori z ie v naprej določenim programom, v tekočem Šolskem lelu pa so pesmi zbrali voditelji mladinskih zliorov sami. Tako so izvajali poedini zbori dve do tri pesmi, ki so bilo po umetniški vrednosti uvrščene v tri kategorije.
Pevski natečaj se je vršil v mesecu maju pred ocenjevalno komisijo. Namen natečaja jo v glavnem, da so razvidi, na kakšni stopnji je pevski pouk na posameznih šolah in v koliki meri so mladinski zbori zmožni izvajati narodne in umetne pesmi in kolikšen je napredek poedinih šol v pevskem pouku od leta do lela, zato se ti pevski natečaji ne vrše pred javnostjo, temveč interno. Prvo ocenjeni pevski zbori in njih voditelji prejmejo nagrade. Vsak pevski zbor pa diplomo priznanja.
Da se pa vendar pokaže javnosti uspeh truda tn prizadevanja posameznih mladinskih zborov in njih voditeljev, so se odbrali nekateri zbori, ki so izvajali pri natečaju značilne narodne pesmi in so se posebno odlikovali, da bodo ponovili svoj nastop v petek, 25. t. m. ob 18 za radijski prenos.
Nastopili bodo mladinski zbori poedinih šol v sledečem redu:
1. Mladinski zbor 111. mešane ljudske šole — Moste z narodno: Lipa; Jest pa imam konjča belega. Vodi učit. Spazzapan. 2. Mladinski zbor II. deške ljudske šole — Graben z E. Adamič: Jurjevanje. Vodi učit. Pirnat. 3. Mladinski zbor 11. mešane ljudske šole — Zg. šiška z narodno: Kaj sem si prislužil. Vodi učit. Klenicnčič. 4. Mladinski zbor I. dekliške ljudske šole — Graben z narodno: Jutranja. Vodi učit, Schubert. 5. Mladinski zbor dekliške vadnicc državnega učiteljišča z Mav: Igra. Jurček zidar. Vodi učit. Vcncajz. b. Mladinski zbor I. mešane ljudske
Vremenska napoved. 21. junija (četrtek);
jasno in vroče, v popoldanskih urah krajevne nevihte.
25. junija (petek): isto.
šole — Vič z narodno: Spomladi vse se veseli. Vodi čit. Paternost 7. Mladinski zbor H. deške meščanske šole z narodnimi: Moj očka ima kon jča dva. Splavarska. Vodi učit. glasbe Laharnar. 8. Mladinski zbor II, dekliške meščanske šole z narodno: Jezusu pušeljček. Vodi učit. glasbe Laharnar; 9. Mlad. zbor mešč. šole Lichtcn-t b u rn ? M. Tomčcvim: šopkom narodnih pesmi-Vodi učit. s. Aljančič; 10. Mladinski zbor klasične gimnazije z Vodopivčevo: Ptici. Vodi učit. glasbe Cerar; U. Mladinski zbor škofijske gimnazije z narodno: Tri tičice. Vodi prof. Tome;
12.	Mladinski zbor Uršulinskc gimnazije s Pre-mrlovo: Jezus rože je sadil. Vodi M. Mancin:
13.	Mladinski zbor Ul. realne gimnazije z narodnimi: Tam gori za našo vasjo, Škrjanček. Vodi prof. Schvveiger; 14. Mladinski zbor I. ženske realne gimnazije z narodnimi: Ta tičica lepo poje, Zvonovi. Vodi prof. Novak: 15. Mladinski zbor I. moške realne gimnazije z Ger-bičevo: Pastirček. Vodi prof. Juvanc.
ŠPORT
Marsov mladinski turnir
SK Mars, Ljubljana, priredi pričenši v nedeljo, 27. junija, mladinski pokalni turnir po | točkah. Udeležba klubov odnosno sodelujočih ' je neomejena. V nedeljo, 27. junija, bodo igrali vse tekme tega turnirja na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno s pričetkom ob 9 dopoldne. Tvrdka »S|iectrumc, Ljubljana, je darovala za zmagovalca tega turnirja pokal, SK Mars pa je poskrbel za nagrado zu drugoplasi-rano moštvo. Če bo več udeležencev kot štiri moštva, dobi tret jeplasirani lično nlakcto. Nastopala bo izkljuČ- mladina do 14. leta starosti. Pozivajo se vsi klubi, ki sodelujejo na mladinskem pokalnem turnirju, da pošljejo svoje delegate v petek, 25. junija, ob 5 na sedež Nogometne zveze v svrho žrebanja in morebitne spremembe pri propozicijah tega tekmovanja. - Odbor SK Marsa.
Športni drobiž
Lahka atletika v Celju. Kaže, da je lelos v Celju precej zanimanja za lahkoatletiko. Zadnjič smo poročali o prvem velikem mitingu, zadnjo nedeljo pa so spet imeli prireditev, ki je dala naslednje izide: tek na 200 m Preinšak 25.5 sek., tek nu 800 m Goršek 2:03.8 min., tek na 5000 m Steiner 16:45.4 min., skok v daljino ilann 6.37 m, met kladiva Kodre 32.95 m, skok s palico Sudravec 2.30 m, met diska Kodre 31.62 m. Navedeni prvaki so dobili naslove prvakov celjskega okrožja in so jih odlikovali tudi z venci.
Celje : Trbovlje 4:2 (3:0). V Celju so gledali nogometno tekmo ined domačo enajstorico in med podjetnimi gosti iz Trbovelj. Trbovelj-čani so sicer podlegli, vendar poročajo, da bodo igrali v bodoče v štajerskem nogometnem razredu važno vlogo.
Nov sistem nogometnega prvenstva v Ita-črtoin za spremembo nacionalnega prvenstvn. liji? Italijanska nogometna zveza se bavi z na-Po novem predlogu naj bi igrola z.a prvenstvo najboljša moštva A, B in C razreda, podeljena v skupine po pokrajinah. Zmagovalci posameznih jiokrajin ni začeli potem s finalnim tekmovanjem. ' Ni izključeno, da bodo igruli po novem načinu že v začetku prihodnje jesenske sezone.
Z enomesečno prepovedjo igranja bodo kaznovali v bodoče na Madžarskem igralce, ki bi simulirali poškodbo, da bi izsilili od sodnika kazenski strel v korist svojega moštva. V primerih, ki so nesporni, bodo igralci takoj izključeni, v spornih primerih pa bo odločala zdravniška preiskava.
Tandberg : Musina 5. septembra. Tz Stock-holina poročajo, da je švedska boksarska zveza odredila, da se bosta borila evropski prvak težkega raz.redn Šved Tandberg in italijanski prvak Musina dne 5. septembra v Rasunda stadionu v Stockholmu. Kakor znano, si je priboril Tandberg naslov evronskesa prvaka šele nedavno, ko je premagal Belgijca Sysa.
Gospodarstvo
Letina pšenice v Italiji
Te dni je že v teku v vsej Italiji žetev pšenice. Letos se jo pričela žetev zaradi ugodnega vremena nekoliko prej in bo zaradi tega tudi omogočeno na žitnih poljih posejali tudi druge vrste hranilnih rastlin, kar se bo dobro poz.nalo pri preskrbi prebivalstva. V zadnjih letih je znašal letni pridelek pšenice v Italiji okoli 70 milij. met. slo-tov, lelos pa računajo, da bo žetev prilično dobro izpadla. Računajo pa celo, da bo letos pridelek večji, ker se je posejana površina povečala.
Za želev so bile izvršene velike priprave, ki bodo omogočalo preskrbo prebivalstva. Nova kolektivna pogodba je znatno izboljšala mezde delavstva, zaposlenega pri žetvi, ki znašajo sedaj 4—5 lir, poleg tega pa dobi delavec tudi posebne dodatke za prehrano. Tudi vojaki dobe za žetev dopuste kot so jih dobili prejšnja leta. Za skrajšanje dela je bilo poskrbljeno tudi z. racionalno razdelitvijo kosilnih in mlatihiih strojev.
Uradi za kontrolo kmetijske proizvodnje Imajo sedaj nalogo ugotovili natančno posejane površine, nadalje potek želve in rezultate želve na licu me-sla. Kmet si sme obdržati določeno količine za svojo porabo in za seme, vse oslalo pa gre v skladišča (ammassi). Tudi ne sme kmet več odproda-
jati one količine pridelka, ki si jo Je sicer smel pridržati za svoje potrebe, temveč mora vse odvečne količine oddali skladiščem. Za vnovčenje je poskrbljeno, ker lahko vsak kmet pri katerem koli denarnem zavodu dobi plačilo za oddune pridelke.
Cene so za pšenico letošnjega pridelka določene nekoliko više kot lani: znašajo v severni ler srednji Italiji za mehko pšenico 235 lir (lani 205 lir) v južni Italiji 280 (280) in na otokih 310 (230) lir za met. stol. Za trdo pšenico je bila zvišana eeua od 220 na 255, oz. od 245 na 300, oz. od 245 na 300 lir. Za koruzo je zvišana odkupna ccna od 146 na 100, za liž pa od 100 na 180 lir.
Mnogo 6krbi posvečajo tudi povečanju proizvodnjo riža. Za leto 1943 so bile določene posebne premije za ta namen. 1.7 milij. lir dobe občine, v katerih se nahaja najmanj 10 proizvajalcev riža, 3000 lir dobi proizvodnik, ki bo v letu 1943 pridelal največ pridelka, druga nagrada znaša 1.500, tretja pa 500 lir. 2 milij .lir se razdeli med pokrajine, katere bodo postopale takole: občine, kjer je najmanj 50 pridelovalcev riža, ki izkazujejo največjo proizvodnjo, razdele med te premije. Računajo, da bo znašala premija povprečno 12 lir za met. slot riža.
Andrej Anton;	»
Kaho postanem javen delavec
Kajpada je z objektivnega stališča njih početje nesmisel. Mnogo občudovano geslo >iskav-cev« resnice je neiskreno in vredno prav toliko, kakor če bi kdo postavil načelo, da je neprestana žeja boljša kakor napiti se iz studenca; neprestano zmrzovanje prijetnejše kakor ogreti se na toplih sončnih žarkih. Človeško življenje bi bilo v resnici bedno, ko bi celo izobraženci v glavnih vprašanjih življenja, od katerih vendar zavisi vse našo mišljenje in delovanje in končno tudi naš notranji mir, ne mogli priti do potrebne jasnosti in bi se morali prepričevati, da so dvomi o vsem šele znak »višje izobrazbe«:. Skeptiki in dvomljivci naj vedo, da Boga gledati iz obličja v obličje človek ni in ne bo mogel nikdar v pozemskem življenju. Edina pot, ki nnm ostane, je zato tista, ki nam je bila nakuz.ana v pridigi na gori (Mt 5, 8). Tistim pu, ki bi radi samo vedeli, pa si Božanstvo nikdar ne pusti s silo strgati zuvese, za katero se skriva našim očem.
Zadnji, ki predstavljajo v naši družbi še vedno večino, so pa tisti, ki streme po višjem življenju. Verujejo v Boga in zato tudi v objektivno resnico in pravico kakor tudi obstoj n ravnega reda v svetu.
Toda to stremljenje pri veliki večini^ ni premočrtno, tudi ne enako dosledno in uspešno. Boj s >starim človekom« in za oblikovanje »novega človeka« ostane življenjska naloga slehernega, še tako idealno usmerjenega smrtnika. Sploh si ne sme predstavljati tretje skupine, o kateri govorimo, kot prečiščene družbe samih popolnih idealistov. Nasprotno: večina tudi njih je prepričana, da »praktična življenjska modrost« in pa idealizem nista združljiva. Idealnih ciljev pa nikakor ne zameta jo, vendar so mnenja, da je treba na svetu živeti kakor se pač du in naravnost z obžalovanjem ugotavljajo, da jim stremljenje po višjih vrednotah tako innlo uspeva. Njihovo srce ni trda skala, nn katero bi seme dobre besede in zgleda padalo čisto zaman, ampak so le z goščavjein poraščena tla, na katerih marsikaj dobrega poganja, ue more pa rasti in se razvijati kakor bi bilo potrebno. Manjka jim poguma, da bi se dobrega oklenili s celim srcem; zelo velikokrat pa pogrešajo tur,i pobude in potrebnega vodstva.
Delo idealnega Javnega delavca vidimo v prvi vrsti v tem, da ljudi vodi v boju proti zlu, ki je v nas in v svetu, in pomaga k zmagi dobrega. To je življenjska naloga, ki je vredna tudi največjih žrtev. Seveda se voditeljsko delo more raztegovati nn najraznovrstnejša življenjska področja, od poučevanja v šoli, v cerkvi, v časopisju, v strokovnih glasilih, pa do političnega vodstva, boja v zakonodajnih zborih, javne uprave ali narodnega gospodarstva. Povsod je tren je med dobrim in zlom, med resnico in lažjo, med »starim« in »novim« človekom.
Povsod veliko zavisi od stališča, ki ga zavzemajo javni delavci in od zgleda, ki ga dajejo vodilne osebnosti. Vsuk javni delavec je svoji okolici v »padec in v vstajenje«. Vsaj do gotove mere velja to, velikokrat pa se izpolni v dobesednem poinenu.
Unamo tudi, da se bo bodoči rod, ki bo poznal slnbe izkušnje svojih prednikov, znal bolje vladati v svetu. Saj so mu doprinesli zgovoren dokaz, da zadovoljstvo in mirno zdravo delo ni mogoče brez verske podlage. Znto upR-mo, da se bo z veliko močjo vrnil k veri svojih davnih prednikov in bo z večjim poudarkom za nadnaravne vrednote skušal ozdraviti propadajoče človeštvo živčne bolezni, na kateri trpi sodobni človek zaradi samega blaznega sovraštva, zavisti in napuha. Upamo, da se bo s po-življeno ponižno vero v Boga, zopet_ vrnilo veselje do življenja, ki mti ga sedaj jemlje materialistično svetovno naziranje. Llpaino, da bo vera zopet zavzela v človeških srcih prvo mesto, ki ji pripada in bodo iz njenih večnih studencev pili vsi trudni in obteženi, ki danes v nadomestkih zaman iščejo resnice, zaman iščejo opore in smisla svojemu življenju.
Ne moremo si namreč misliti, da bi strašno trpljenje, skozi katero gredo narodi zemlje, nc rodilo tudi dobrih sadov za bodoče človeške rodove, Ze seda j pa je naloga vseh tistih, ki mislijo, da so na pravi poti do zveličanja in miru, da tolažijo svoje ljudstvo in ga vodijo v varna in mirna prebivališča. (Prim. lzaija 32, 18).
Ne prikrivamo iskrene želje, da bi usoda naroda ne bila v rokah ne nevernih materia-listov, ne skeptikov in cinikov, ampak idealnih mož z visoko nravnostjo, ki bodo ljudstvu pomagali premagovati zlo in mu z dolom in zgledom kazali pot kreposti in čednosti. Taki voditelji morejo svojemu ljudstvu neizmerno koristiti. blagoslovljeni sadovi njihovega dela ostanejo in še bodoči rodovi bodo iz njih črpali.
Zdi se, da so se res dogodili čudeži. Carica sama je trdila pozneje, da je videla neko deklico, ki je bila vsa sključena in ki so je nenadoma vzravnala. Neka mati je zatrjevala, da je njen slepi otrok spregledal. Navdušenje, ki je prevzelo množico, je potegnilo za seboj tudi carico. Njena želja, tla bi se v veri združila s pravim ruskim narodom, je bila končno uresničena. Niti malo ni dvomila, da bo njena najbolj goreča želja uslišana. Prosila je, da bi dobila sina z isto gorečo vero kakor kmetice, ki so klečale okrog nje in prosile za čudež. Bila jo uverjena, da ne prosi zaman. Neka starka ji je povedala, da jo bo Bog kmalu uslišal in tedaj ni dvomila več. Nidkar več ne bi iskala v okultnih vedah veselja, ki ga je zdaj našla v preprosti in čisti veri ruskega ljudstva. Še bolj se je utrdila v veri, da se je združila z ljudsko dušo, kakor so ni še nobena carica od časa Alekseja Presladkega ...
Po teh Čudovitih vtisili se ji je zimska sezlja zdela še bolj brezpomembna. A zdaj je bila carica popolnoma mirna in vesela. Pričakovala je, da bo zopet poslala mali in zdaj o tem ni nič več ' dvomila. Sveti Seraiin bo gotovo uslišal njene prošnje. Zopet sc^ je prepuščala lepim sanjam in zato se ni niti malo zmenila za težke dogodke, ki so se bližali.
fi. Uslišane želje Politično obzorje se je nenadoma stemnilo. V notranjosti dežele «e je revolucionarno gibanje eazalo s toliko nasilnostjo, kakor se ni pojavljajo še nikdar poprej. Na zunaj pa je počasna ruska ekspanzija naletela na grozečo oviro. Japonska, ki so jo do takrat vsi smatrali kot brezpomembno državo, se je nenadoma dvignila
in se kot odločen nasprolnik postavila po robu ruskemu orjaku. Malo je bilo v Petrogradu tistih, ki so se zavedali, kako velika je la nevarnost, vendar pa jo neka nejasna skrb težila vse, ki so zadnjikrat plesali v carski palači v mesecu januarju 1904. Vrata zimske palače so se odprla dne 28. januarja za svečanost, ki je ni bilo več od zadnje rusko-turške vojne lela 1877. Bil je to slovesni »izhode, ob kalerem je bil objavljen začetek vojne z Japonsko. Poleg tega pa so se izvršile obredne molitve, ki naj bi naklonile uspeh ruskemu orožju, Med odlično množico, kl se je zgrinjala okoli carske dvojice, ni bilo nikogar, ki bi ne bil prepričan o ztnagi. Nujbolj črnogledi so sklepali, da lo zmage ne bo mogoče doseči niti z lahkoto niti kmalu. Vendar pa tudi ti niso niti malo dvomili o njej. A še teh črnogledov je bilo zelo malo. Dvorjani so veselo kramljali in deiali razne opazke. Govorilo se je, da je veliki knez Nikolaj besen, ker ni dobil najvišjega jiovcljstva. Car v začetku ni bil voljan, da bi poveril poveljstvo Kuropatkinu, ker mu osebno ni bil naklonjen. Ker pa je la general bil silno priljubljen med vojaštvom, se Jc moral uklonili; to pa toliko bolj, ker bi imenovanje velikega kneza Nikolaja za vrhovnega poveljnika vzbudilo zavist pri ostalih veljakih. Govorilo se je, da je bila vsa carska rodbina silno nezadovoljna, ker je bilo treba poveriti to mesto preprostemu generalu plebejskega porekla, namesto da bi bila dana velikemu knez.u prilika, da se ovenča z zmago...
Carica je bila popolnoma mirna. Tudi ona ni dvomila o zmagi. Sreča, ki jo je občutila ob misli na bližnjo materinstvo, ji je pripomogla, da je ostala popolnoma mirna ob misli na vojno in na to, kar bo morala ona sama sloriti v zvezi z vojnim stanjem. Videli smo že, da je Rdeči križ imela v rokah tašča. Ali bi se dalo sloriti kaj drugega, kar bi bilo v korist vojskujočim se podanikom? Bojišče jc bilo tako zelo oddaljeno, da so vsa vprašanja zdravstva in oskrbe čet poslala silno važna. Carica je sklenila, da bo v carski palači pripravila nekako delavnico, kamor bi prihajale odlično gospe, da bi z njo pripravljale obveze, perilo in volnena oblačila za vojake,
Tn načrt je nemudoma uresničila, saj je bilo treba samo razširiti dobrodelno ustanovo, ki jo je carica skušala udejstvitl pred nekaj leti. Vedno je iskala prilike, kjer bi sc mogla udejstvovati
in se pokazati v pravi luči, zato je skušala pritegniti odlične gospe od pelrograjske družbe k delu za reveže. Vsaka goepa naj bi naredila po tri obleke na leto za petrograjske reveže. Ta njen predlog pa je visoka družba sprejela s posmehom. Vsi so se smejali carici, ki se je začela zanimali za ročna dela. Gospo so izjavile, da se hočejo otresli te dolžnosti s tcin, da plačajo odgovarjajočo vsoto v denarju. Visoka družba se je smejala na vse grlo, ko je neka dvorna dama pripovedovala, da jo je carica vprašala, če zna šivati. »Kaj neki jo to briga? Ko sem bila majhna, je to bila zadeva moje vzgojiteljice I< Zdaj pa je caričina zamisel našla drugačen odziv. Zimska sezija je zaradi izbruha vojne nenadoma prenehala in gospe so imele mnogo časa na razpolago. Saj je bilo prijetno pre-čiveti ta čas v carski palači v zabavnem kramljanju. Tudi carica je prihajala vsak dan k gospem in delala nekaj ur z njimi.«Naj bo kakor koli, šlevilo bolj ali manj marljivih delavk je bilo zelo veliko in »Skladišče Njenega Veličanstva za oblačila za bojevnike in ranjence« je bilo pravi uspeh, prvi, ki ga je carica dosegla, odkar je dospela v Rusijo. Razumljivo je, da je bila tega uspeha silno vesela in se je čutila srečno, da vodi ustanovo, ki je poslala tako važna in koristna in ki je zavzela tako velik obseg. Darovi v denarju so prihajali od vseh strani in dovoljevali nakup vsakovrstnih oblačil in blaga v veliki množini. Za carico je bila pri vsem najbolj prijetna zavest, da je lako prišla v neposreden stik z vojaštvom in si je mislila, da jo bodo vojaki, ki jih je sama naravnost oboževala, spoznali in vzljubili...
Medtem so prihajale novice z bojnega polja. Bile eo sicer neprijetne, a zdele so se kar nekam neresnične, ker eo prihajalo tako od daleč... Sicer pa je v srcih vseh živelo prepričanje o končni zmagi. Tudi carica je bila o tem trdno prepričana. Z vsem navdušenjem se je zanimala za svojo >Skladišče<, dokler ni morala iz zdravstvenih razlogov prepustiti vodstvo drugim. Prišli so lako zadnji dnevi mrzličnega pričakovanja in končno so Je carici izpolnila njena želja. Dne 30. julija (12. avgusla) 1904 se je rodil tako zaželeni sin, lep olrok, ki je dobil ime Aleksej, v spomin na priljubljenega prednika, carja Alekseja Presladkega. Carjev raz-1 glas Je oznanjal podanikom rojstvo carjcviča, ki so ga deset let J zaman pričakovali.
Ljubljanski škof vabi vse vernike k novi pobožnosti
S pobožnostjo peterih prvih sobot v častno zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu smo se pripravljali na slovesno posvetitev, ki se je po vsej škofiji izvršila z zgledno pobožnostjo in globoko resnostjo. Mariji smo slovesno izjavili, da hočemo v bodoče božje in cerkvene zapovedi zvesto izpolnjevati in se varovati zlasti tistih žalitev božjih, ki so zadnji vzrok gorja na svetu.
Da bomo mogli vztrajati v teh svojih sklepih, hočemo z mesecem julijem začeti novo vrsto peterih prvih sobot še z večjo vnemo, da pritegnemo tudi tiste, ki se doslej šc niso odločili pridružiti se tej zadostilni pobožnosti.
Poseben namen te naše skupne pobožnosti bodi: Prvič, da bi se vse slovenske družine še posebej posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Precejšno število družin se je že posvetilo, v nekaterih župnijah kar vse. drugod se še sploh niso začele. V teku bodočih petih mesecev nnj bi se kolikor mogoče vse, saj so vse družine prav posebno potrebne Marijinega varstva.
Drugič, da bi po Mariji sprosili grešnikom, zlasti brezbožnim, spreobrnjenje in Bogu dali vsaj nekaj zadoščenja za njihove grehe. Pomagati grešnikom, da se spreobrnejo, je prav odlično versko in narodno delo.
Če bomo z vso resnostjo in vestnostjo opravili lo poliožnost in bomo tako po vseh svojih močeh storili, kar Marija želi, potem Mali božja ne bo mogla biti nezvesta svoji obljubi, tako nam je sporočil sv. Oče, Kristusov namestnik na zemlji.
t GREGORIJ ROŽMAN škof.
Navodila škofijskega pripravljalnega odbora petih prvih sobot
Škof. pripravljalni odbor petih prvih sobot bo delal-tudi v bodoče. — Naslov odbora je: škofijski pripravljalni odbor 5. prvih sobot v Ljubljani Pred škofijo 1-1.
Na odbor se obračajte v vseh zadevah, tičo-čih se te pobožnosti v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu! — (Posvetilne in druge podobice, razne knjižice, brošure, pridige itd.).
Pridige bodo vsi župni in duhovnijski uradi sprejemali kakor doslej. Najlepše prosimo, da bi poslano tvarino povsod uporabili na za to določen dan — le če bo ista tvarina istočasno
povsod obdelovana, lahko pričakujemo večjih uspehov pri delu I —
Za nedeljo, 27. t m., to jc za nedeljo pred prvo soboto blagovolite uporabiti za cerkvene govore sporočilo našega iiadpnstirja o tej pobožnosti v zadnjem škofijskem listu.
V kratkem IhhIo sledila podrobna navodila za to novo pobožnost petih prvih sobot.
Organizirajte prodajo knjig — Skrivnostno razodetje sv. Janeza — delo škofa dr. Gregorija Rožmana. — škofijski pripravljalni odbor petih sobot v Ljubljuni.
Greh opustitve
Spokorne procesije na Dolenjskem
Dogodki zadnjih časov so na vso našo deželo vrgli čudno senco: ta senca je vse naše življenje in vse prebivalstvo kazala v čudni luči.
Zadnja sobota je z vso silo pokazala našo deželo kot jel Kako smo bili vsi veseli Ljubljane! Ljubljana je še bela Ljubljana, |e še naša! S solzami v očeh smo brali v listih poročila o procesiji, ki je nesla našo Kraljico iz stolnice na Rakovnik. Sam sem videl, kako so sivemu možu, ki je bral poročilo v Vašem listu tekle obile solze ganotja. »Še smo Marijini, nismo zavrženi!« je vzkliknil mož!
Tudi dežela se je pokazala. Imela je priliko — kjer je bila procesija mogoča — da je pokazala: kje je ljudstvo. Samo dve procisiji bi rad omenil. Ono iz Žužemberka, kjer je častitljivi starček dekan Gnidovec križ nosil bos, kjer so cclo odličniki in bogati po ostri ccsti bosi stopali in delali pokoro za svoje in drugih napake, Ginljiva procesija — nikdo je ne bo pozabili
Druga procesija pa v S t ič n I Od treh podružnic se je proti baziliki vila procesija kot še nikoli. Iz Drage je nosil križ sivolasi gospod opat, mož preskušen v težkem delu in trpljenju. Pot ga jc oblival, videlo se je, da mu roke omahujejo, I a do konca je prinesel križ. Več tisočglava procesija je napolnila veličastno baziliko do kotička, kar se redkokdaj zgodi. Na prižnico je stopil skrbni oče fare, g. bpat in očetovsko spregovoril, pokazal napake naše in nam v ganljivih besedah nakazal tisto edino pot, ki gre v našo srečo. Večer je žc
padal na polje, ko smo se vračali; utrujeni, vase zamišljeni, brez besed ..,
In nedelja! Stiška bazilika vsa v cvetju in vencih, v svežem zelenju, vsa ožarjena, je sprejemala posvetitve. Tisočglave množice po vsem Dolenjskem so se klanjale pred nebeško Materjo Naš narod je Tvoj in ostane Tvoj! Marija, ali moreš zdaj zavreči? Mati, Ti tega nc moreš, smo v rcsnici Tvoji...
nas ker
Matura trka na vrata 640 maturantom
Ljubljana, 23. junija.
Dobrih deset dni je, odkar smo videvali po ljubljanskih ulicah fante in dekleta, ki so s ponosom nosili rdeče ali bele nageljne. Vsakdo, ki jih je videl, je vedel: »To 60 pa letošnji maturantje!« Marsikomu je spomin poletel nazaj v tiste dni, ko je še sam prešerno in trdo stopal poslednjikrat v šolo, marsikdo se celo zavedel, da čas res beži in da matura ostaja vedno bolj iu bolj v daljavi.
Kakor je včasih 15. maj pomladil vso Ljubljano, prav tako je tudi letošnji 12. junij prinesel novega poleta v hladno kri Ljubljančanov. Saj že zlepa nismo videli toliko maturantov z. nageljni kot prav letos, .lasno je, da Iretješolei odnosno četrtošolci, ki oboji delajo letos malo
Novomašniki pri Mariji Pomagaj
Duhovniki in verniki tekmujejo, kako bi bolj počastili nebeško Oospo, ki sedaj kraljuje in deli milosti v ljubljanski stolnici. Od nekdaj so vsi dobri duhovniki častili Marijo, Kraljico duhovnikov. Od njih se je te ljubezni do Marije učilo naše ljudstvo.
Druga lela so se srečni novomašniki hodili zahvaljevat za milost poklira Mariji Pomagaj v njeno cerkev. Sedaj je pa Marija sama prišla k njim, saj je postala najbližja soseda semenišču.
Sedaj, ko se končujejo šole, večkrat prihajajo celi zavodi, da se pri Materi božji zahvalijo za dober uspeh. Tako so se novomašnikom pridružili tudi vsi njihovi tovariši-bogoslovci in se zahvalili pred Marijo, da so mogli brez kakih motenj letos študirati.
V torek ob petih popoldne je prišlo pred milostno podobo 20 letošnjih novomašnikov, ki se jim je pridružilo 80 ostalih bogoslovcev.
Kakor znano, verniki neprestauo __ prihajajo od zjutraj ol) petih pa do desete ure zvečer v stolnico. Vsak je obstal in prisluhnil toplim besedam semeniškega ravnatelja g. prošta Nadraha. Marsikdo je segel po robec, da si obriše solzo. Ganotje se je še stopnjevalo, ko je g. spiritual Truhlar ob asistenci bogoslovcev prenesel Najsvetejše k milostnemu oltarju in so mlada grla intonirala krasne Sicherlove litanije M. B., ki jih ljudstvo pozna pod imenom »semeniške litanije«.
Množica je takoj pritegnila pevcem, da je mogočna kupola odmevala od lepih akordov.
>V zakramentu« je pel bogoslovski zbor, ki ga dovršeno vodi g. Pogačar.
Na koncu je zaorila iz grl priljubljena pesem: Povsod Boga.
maturo, silno povečajo število srečnih nosilcev nageljnov. Zalo pa se človek tem bolj vprašuje, koliko je tistih, ki so z 12. junijem dali slovo šolskemu pouku. — Da ustrežemo mnogim, smo vprašali na pristojnem mestu, kjer so nam radi postregli z zaželenim, številke, ki so za nekatere gimnazije točne, za ostale pa približne, nam povedo, da imajo zavodi maturantov oz. maturantk:
klasična gimnazija........ , . 110
I. moška realna gimnazija (realka) . . . 130 II. moška realna gimnazija (lelos nima maturantov)
III.	moška realna gimnazija
IV.	moška realna gimnazija okrog . . , , L ženska realna gimnazija (poljanska) . .
II. ženska real. gimn. — naslednica mestne . ženske gimnazije — ki lelos prvič stopa
pred zeleno mizo.........
škofijska klasična gimnazija......
uršulinska ženska gimnazija — letos prvič ,
novomeška gimnazija . . .......
kočevska gimnazija ...•■••■•«
drž. učiteljišče (kandidatov)...... •
uršulinska učiteljska šola (pripravnic) . . Krekova višja gospodinjska šola (pripravnic)
47
60 100
60 11 21 HI 17 21 16 12
Slednji dve delata višji tečajni izpit vsako drugo leto.
Tako vidimo, da je vsega skupaj okrog 600 maturantov odnosno diplomantov, katerim bo z uspelo dovršenim višjim tečajnim izpitom, kakor pravijo danes veliki maturi, odprta pot naprej — bodisi v poklice — bodisi na vseučilišče.
V splošnem pristojni krogi letošnje maturante hvalijo, da so vse leto pridno delali in se pripravljali za zadnjo preizkušnjo. Zato jih je tudi mnogo, ki izpolnjujejo vse pogoje za oprostitev ustnega dela višjega tečajnega izpita. Predvidoma bo skoraj na vseh zavodih pismeni del 5., 6. ini 7. julija, ustni pa se bo začel 12. julija.
Veliko maturo so do zadnjih časov vsi kan-didatje zelo resno vzeli na znanje; zavedali so se, da je treba prvi kamen spotike brez oklevanja in cincanja prestopiti, kajti maluritetno spričevalo je edina listina, ki ostane za življenje, dokler si človek nc pridobi diplome na vseučilišču ali kaki drugi visoki oli. Zato pa je nujno, da se v delo za maturo vloži vse razpoložljive sile, ker vse drugače gledajo na človeka, ki pokaže lahko nekaj odličnih in prav dobrih redov, kakor pa če mrgoli cel trop trojk. Če tudi letošnji maturantje pojmujejo višji tečajni izpit pravilno, bodo pokazali šele končni izidi.
Razumljivo je, da jih vročina in večinoma lepo vreme v veliki meri odvračata od resnega dela; a vse zunanje mikavnosti tega sveta morajo stopiti v teh dneh ob stran in vse misli nio-
Janko Dolžan 60 letnik
Danes na praznik sv. Rešnjega Telesa in na kresni dan, ko sc je v tem 20. stoletju edinstveno primerilo, da Janez Kristusa nosi, goduje dobrosrčni in ljubeznivi Janko Dolžan, višji računski inšpektor in računsko-pravni referent pri zdravstvenem oddelku 1 Visokega komisariata in bo jutri 25 dopolnil 60. leto rojstva.
Janko Dolžan se je 25 junija rodil v idilični Zabrcznici na Gorenjskem. Lela 1903 je maturiral v Kranju, obhaja torej letos tudi 40-letnico mature. Po vojaški službi jc g. jubilant na Dunaju študiral pravo. Po 4 dovršenih semestrih pa je vstopil v službo takratnega deželnega odbora kranjskega, ki ga je, ko je napravil na graški univerzi 1. 1910 izpit iz državnega računovodstva, dodelil upravni službi deželne bolnišnice v Ljubljani. Tu je ostal do leta 1928, ko ga jc takratni oblastni odbor ljubljanske oblasti premestil v novoustanovljeni samoupravni zdravstveni oddelek. Po ukinitvi oblastnega odbora 1 1930 jc prešel k oddelku VI takratne banske uprave (zdravstveni oddelek), kjer še sedaj službuje kot računskopravni referent tega oddelka.
Razen v vsakdanji uradni službi jc g. jubilant deloval in šc deluje s prirojeno dobrotljivostjo, odkritosrčnostjo in požrtvovalnostjo pri raznih humanitarnih ustanovah in drugih društvih. Je že več let predsednik Podpornobolniškega društva javnih namcščcnccv in upokojencev, je dober in kolc-gialen stanovski tovariš, mož dejanja. Kot turist in ljubitelj gorenjskih planin je g. jubilant vnet tudi za razvoj turistike, je še izredno trdnega zdravja in krepak kot gorenjska korenina. V krogu svoje dobre ge. soproge Ivanke roj. Bidovec iz Žirovnice, obeh sinov knjigarnarja Janka in diplomiranega pravnika Branka in hčerke Marije por. Kalin naj g. jubilant preživi še mnoga srečna in zdrava leta, kar mu tudi mi želimo!
Iz hrvatskega gospodarstva. — V Zagrebu je bila vpisana nova tekstilna trgovina z. glavnico 5 milij. kun. — Prva dalmatinska trgovinska družba z oz. zavezo v Dubrovniku zvišuje glavnico od 2 na 4 milij. kun. — Anilokemika. Zagreb izkazuje za lansko leto pri glavnici 2 milij. kun čistega dobička 831.265 kun. — Ilovac, opekarniška d.d. v Zagrebu, izkazuje za lansko leto dobička 5:17.608 kun. dočim je za 1041 znašala izguba 108.111 kun. — Zagrebška pivovarna: glavnica 20, čisti dobiček 5.5 milij. kun.
rajo biti usmerjeno v en sam cilj: narediti ma-l':ro. in še več, narediti jo, čim bolje. Svet in vseučilišče ne potrebujeta polovičarjev, piležev in povprečnežev, pač pa ljudi, ki na pridobljenem znanju znajo samostojno in pravilno •mislili in delati. Res je, da spričevalo da svojemu lastniku pravico do nadaljevanja študij, a marsikdo, ki hoče operirali samo s spričevalom, bo videl in ugotovil, koliko vrzeli je v njegovem pomanjkljivem znanju. Bili povsod doma, predvsem pa v predmetu, ki je mlademu maturantu najljubši, bi moralo biti načeto slehernega, ki bo jeseni prestopil prag našega vseučilišča.
Maturantom želimo čim več sreče in prodornih uspehov pri njihovi prvi življenjski preizkušnji.
(»d časa do časa sklepa gospodar račune, ali kakor pravimo v poslovnem svetu, dela bilauio svojega gospodarstva. Moderni podjetnik, ki vedno bolj »popoln ju je svoje delovne metode, u porablja ie razne znanstveno preizkušene načine sntnouad-zorstva, ki mu takoj pokažejo ne samo usprlie in neuspehe v njegovem poslovnem prizadevanju, temveč razkrijejo ludi njih vzroke. Tako jc možno odkrili napake, ki so povzročilo neuspeli, ugotoviti pu tudi vsa tisla dejanja, ki so do uspeha v vzročnem razmerju. 1'spošno delo jo namreč tisto, ki dosega v naprej mišljeno in liotone učiu-ko. Ti haloni učinki so mnogokrat drugim ljudem nepoznani, so pa vodno navzoči v duhu zusiiovalca, ki jo vsa sredstva vzporodil tako, da oh koncu roilo zaželeni uspeh. Lčinek jo toroj vodno prvi v duhu zasnovalca. a zadnji v izvedbi rololno vrsto dejani, ki vodijo do učinka io ki jih imenujemo sredstva. Odtod jo razumljivo, da čo so opusti v vrsti sredstev ono sumo dojnnjo, ki jo z učinkom bistveno vzročno povezano, učinek izostane; todaj pravimo, da dolo ni uspešno. Neuspeha navadno niso krivo napako, ki jih zagrešimo z nepravilno iz»rsoniuii dejanji, temveč večinoma dejanja, ki njih izostanek r-olrga vzročno zvezo mod sredstvi in hotenim učinkom.
Ta važnn ugotovitev no volja samo za poslovno življenje, temveč so mora uporabljati tudi povsod talil, kamor seže človeško delovanje na splošno, Povsod veljajo isti zakoni dola. ki vodijo do uspeha, čo vsebuje vso svojo sestavno elemente, do neuspeha, čo pogreša kak bistven člon v verigi sredstev. To razlikovanje jo dobro znano tudi na moralnem področju, kier poznamo zla dejanju, ki jih ljudje povzročijo s lom. dn izvrso kako prepovedano dejanje, poznamo pn tudi opustitev dobrih, a dolžnih dejanj. ki so tudi obremenjena s krivdo. Tudi tu knžo življenjska praksa, dn ljudje vrč greše z opustitvijo dolžnih ilojanj kakor pn s storitvijo prepovedanih.
To suhoparno razglabljanje o delovnih zakonih tor o vlogi opustitve dojanj jo polrobuo. čo hočemo kol vestni upravljalo! dediščino svojih prodnikov tehtati preteklost z namenom, du izboljšamo sedanjost. Ne samo, »da jo zgodovina učiteljica življenja«: objektivna zgodovina odkriva napako in opustitve, ki so povzročilo neuspeh pri važnih dejanjih tor s toni vplivalo na potok nn-daljnoga razvoja: stvarno in pravilno razglabljanje preteklosti pomeni žo nokak uspeli t sedanjosti, kajti pri človeku, ki imu rosno voljo, jo spoznanje zlu žo začetek dobrega, izsleditev napako pa toliko kot upostavitev pravilnosti.
Gotovo jo t protokli in pnlprrtckli dobi napor kntoliskoga gibanju na Slovenskem delni nupnko, ki so ]inč pri vsukom gibanju neizbežne in so v človeškem elementu noknko nujno. Zgodovina ii 1» bo iiioglu sčasoma mištoli in prikazali. A objektivna zgodovina bo prav tako mogla ugotovili, dn so lo nupnko, ludi čo so bilo številno, nnvndno nebistveno ipliiule un rnzvnj celotnega katoliškega gibanja, v kolikor so bilo nepravilno zasnovana dejnnjn. V večini primerov jo nn začetku neuspeha izostanek kakega važnega dojanja. kuko važno nalogo. Celo čo so zamislimo v sodunjo preizkušnje, ki so jih katoličani do/iveli zaradi nastopa komunistično revolucijo, bi liroz tozav mogli na •I ii ii odkriti vrsto nad vso »azilih, a opuščenih dojanj, ki jo v njih opustitev omogočila komunistično piistošonjo. ki pu bi njih naštevanje bilo šo prezgodnjo in bi marsikoga prizadelo. Zdi so, da nas jo v trm oziru prežela kar nokaka miselnost, češ da so moremo pregrešili lo s storitvijo zloga ilojania. no pa tudi z opustitvijo dolžnega dobrega. Tako so včasih odlogujo volika večina katoličanov dejanjem, ki njih opustitev povzroča v razvoju katoliškega gibanja težko posledico, no da bi si pri tem najmanj očitali. Ta miselnost jo toliko bolj notRrnn za uspešno dolo, v kolikor resnejših časih inmaniljn katoličane.
Morda najbolj šolski primer za to miselnost opuščanja, in to no samo pri nas. temveč ludi po drugih deželah, jo prav primer Katoliško nkoije. Katoliško akcijo jo žo papež 1'ii XI. postavil kot nujno sredstvo zn dosego kntoliškoga ii-peha. Z drugo besedo hi so to reklo: čo lo sredstvo opustimo, uspeh izostane. In vendar... Vsi dobro vemo, kako smo ga mnogokio opuščali, in kako so jo polom to opuščanje maščevalo zlasti ob prs-izkušnjnh. ki nnm jih jo prinesel komunizem. Kor jo v vrsti dejanj, ki jih jo bilo treba postavili kot sredstvo za dosego določrurga ličinka, bilo mnogokio opuščeno dojnnjo, ki je kol sredstvo vzročno in bistveno povezano s hotenim učinkom, jo znto mnogokjo znžoloni učinek izostal.
A to jo lo on primer »greha opustitve«, ki ie sicer tnko pogost pojav v našem nhčostvonem življenju. Preprečila ga bo večja odločnost in duh večje požrtvovalnosti v prizadevanju za zmago luči.	v.
Ku njte izvirni slovenski roman
»ARG0NAVTI«
dvlo pisatelja Radislava Rudana. Knjiga je ušla v »Slovenčevi knjižnici«
KULTURNI OBZORNIK
Članek o slovenskih mitoloških starinah v italijanski reviji
Muzejski glasnik je 1. 1940 prinesel dr. Malovo razpravo »Slovenske mitološke starine«, ki je že tedaj ob izidu vzbudila med nami živahno zanimanje. Prav tako pa tudi v svetu. Tako je bil ravnatelj dr. Mal povabljen, naj jo priredi za znano italijansko revijo Studi e Materiali di Storia delle Religioni, ki jo izdaja založba Nicoa Zanichelli v Bologni pod uredništvom znanega R. Petazzonija. Ta založba je prevzela nalogo, izdajati knjige o raznih verah, starih in modernih, tu so izšle na pr, Petazzonijeve knjige o Zarathustri, o grški antični mitologiji do Aleksandra, o antičnih verah Amerike, Japonske, Kitajske in Indije, Sirije in drugih vzhodnih narodov (Asircev, Helitov, Arabcev itd.), pa tudi Briicknerjeva Slovanska mitologija (Mito-logia slava). Poleg teh posameznih monografij izdaja omenjeni raziskovalec starih verstev tudi zbirko tekstov in dokumentov za zgodovino verstev ter posebno revijo, ki smo jo imenovali zgoraj. In v lej reviji je izšla sedaj — pa tudi separatno (str. 16) omenjena dr. Malova razprava o Slovenskih mitoloških starinah pod naslovom Contributo alla mitologia slovena (Donesek k slovenski mitologiji), ki pa ni dosloven prevod teksta, kakor je izšel v Muzejskem Glasniku, temveč na novo prirejen ter dopolnjen z novimi podatki in novo literaturo. Dr. Mal se je tu oziral predvsem na odmeve v kritiki svoje razprave ter na nove najdbe v strokovni literaturi, mnogo tudi na podatke dr. Strmška, zlasli pa je sedaj našel priliko, da je popravil svoje preveliko zanašanje se na Ver-kovičevo knjigo Veda Slovena (iz 1. 1867), ki se je izkazala za mistifikacijo, Ta popravljena in do-
polnjena mesta tudi posebej dokumentira z znanstveno literaturo, dočim po drugo uporabljeno literaturo navaja bralca k slovenski izdaji. Tako bo tudi v zunanjem svetu laže dostopna ta zanimiva razprava o ostankih poganstva med Slovenci, ki je dvakrat zanimiva zato, ker jo piše — zgodovinar, ki je po zgodovinskem gradivu prišel do mitoloških ostankov poganskega verovanja med Slovenci. Tu se tako omenja prepletanje poganskih in krščanskih elementov pri nas še v XI. st., kar pričajo ostanki Triglavovih kamnov, zapisana mesta o raznih češčenjih dreves in naravnih božanstev, potem pa tudi običaji, iz katerih se da sklepati na duhovni sestav poganskih Slovencev. Tako dr. Mal dokumentira staroslovensko mitologijo, ki je obstajala v češčenju takih bogov, kakor Triglav, Perun itd., gozdov in dreves, v kultu Sonca (kresni običaji itd.), svetih semen, domačih bogov (ščur), bogov plodnosti (polevoj) itd., itd. Ni sicer podal strnjenje slovenske mitologije, temveč samo svoj prispevek kot zgodovinar k tej staroslovenski religiozni usmerjenosti v prvih s toletjih bivanja na naši zemlji. Ne spušča se v notranjo razlago teh verstev in njih odnosov do drugih poganskih mitoloških in etnoloških sestavin, temveč samo dokumentira verstvo Slovencev teh vekov ter rahlo tudi njihovo zvezo s Slovani (predvsem Rusi), kar vodi nazaj v skupno praslovansko dobo. Ne načenja pa vprašanja avtohtonosti tc praslovanske mitologije ne v njeni zvezi z ostalimi etnološkimi kulturami, kajti to ne spada več v področje zgodovinarja, temveč že etnologa. Ob izdaji te prireditve imamo zopet priliko, da poudarimo važnost te razprave ter opozorimo naše bralce na slovenski izvirni tekst v Glasniku 1. 1940, obenem pa na dopolnila v tej italijanski najnovejši prireditvi. Svojim znamenitim razpravam iz prvotne slovenske zgodovine je dr. Mal dodal tako tudi svoj donesek k verstvu Slovcnov ob naselitvi na sedanje ozemlje, ki bo imel trajno vrednost.	td *
Novi skladbi. V Akademski založbi sta izšli dve skladbi mladega slovenskega skladaielja Primoža Ramovša, in sicer Scherzo za klavir ter Suito za klavir. — Primož Ramovš je zaključil pred dvema letoma študij kompozicije v ljubljanski glasbeni akademiji kot učenec pokojnega Slavka Osterca. Izpopolnjeval se je nato v Rimu kot osebni učenec mojstrov Alfreda Caselle in Gollreda Petrassija, ki sta oba sodila, da so njegove skladbe izvirne, tehnično dovršene ter polne muzikalnc invencije. — Pred slovensko javnost stopa Primož Ramovš zdaj prvič s svojimi zrelimi deli. Resnost njegovih skladb zasluži nedvomno pozornost našega glasbenega sveta, zato bomo o delih prinesli še strokovno oceno.
»Slovaška kri.« — Nedavno je v Bratislavi izšla knjiga, ki nosi naslov: »Slovenska kry« (str. 570, cena Ks 270), ki jo je spisal Erce, to je: Celo Radvanyj. Je to zanimiva knjiga, kakršno bi potrebovali tudi že zdavnaj ini Slovenci. Pisatelj si je namreč dal nalogo, da poišče vsa znana imena v svetu in kulturno politični zgodovini raznih narodov, v kolikor so morda slovaškega pokolenja ali pa so celo bili izraziti Slovaki, pa so sc mogli uveljaviti šele v svetu pod drugim imenom in v drugem jeziku. Slovaška je sedaj čutila narodno dolžnost, da zbere svoj obolos svetovni zgodovini in kulturi in prikaže slovaško kri v inozemstvu. Mnogi izmed njih so bili v inozemstvu nosilci idej in tokov, katerih niso mogli doma izpovedovati in katere so Slovaki v državah, njim neprijaznih, morali v sebi zatiruti. Celo Rndvanyj, sestavljalec prvega slovaškega Leksikona, si je dal to nalogo in jo je tudi, kakor pravijo ocene, odlično rešil. Če človek lista po tem velikem leksikonu Slovakov, v tujini stavljenih in priznanih, vidimo, du jc bil Slovak Gallus, prvi poljski kronikar iz XII. stol.; prvi poveljnik stare ogrske mornarice iz časa kralja Bela IV. je bil po rodu iz Turca slovaškega; pisatelj
prve knjige o deželi Peru jezuit F. R. Edcr; Baludunskv, organizator in prvi lektor univerze v Peterburgu; oče poljske opere Matej Ka-mcuicky-Kainicnski; Palma, tvorec madžarske narodne glasbe (iz Ružontberka); izumitelj XVIII. stol. Josip lell itd. lo jc samo nekaj imen Slovakov, ki so se uveljavili v svetu ter pri drugih narodih. Slovaka sta bila n. pr. zagrebška škofa kardinal llaiilik in Moyscs itd. lako je Erce zbral skoraj 3000 imen v svojem leksikonu. Slovaška javnost jc knjigo sprejela z navdušenjem in priznanjem. Zdi se, da bi tudi Slovenci morali že misliti na tuko zbirko in videli bi, da je slovenska kri pruv tako bogatila svetovno kulturo v preteklosti bolj v tujini kakor doma. Je to pač bila usoda mulih nurodov.
Neznani hrvatski klasik v Bologni XV. stol.
V 1 urinu je izšla posebna monografija Cesara Gnudijn o velikem in slabo poznanem dalmatinskem kiparju, ki je svoja najlepša dela kiparske umetnosti zapustil v mestu Bologni ter do zdaj niti ni znan po imenu. Tako so tlela tega kiparja grobnica sv. Dominika v dominikanskem samostanu ter Pieta v cerkvi Sunta Mnria della Vitla. Ker se grobnico imenuje italijansko A rta. so doslej imenovali tega kiparja »Nicolo dclPArca«. Sodobniki so imenovali njegov talent »fantastičen in barbarski«, bil pa je le jtižnjaški dalmatinski temperament, kajti rodil se je nekaj let pred I. 1430 verjetno v Dubrovniku, kiparstva se je izučil v Bariju, delal pa v Bologni. k jer je umrl I. 1492. Teda j je prišel 17 letni Michelangelo iz Firenze, da dokonča nekatera njegova dela. Verjetno je, da jc ta Dalmatinec napravil nanj velik vtis. Tn monografija o njeni je izšla leta 1942. v Turinu kot drugi zvezek Biblioteia dartc z naslovom »Nicolo deM Arca« (sir. 93, 64 strani reprodukcij). Hrvatska publicistika, ki poroča o tem delu, imenuje umetnika kratko »Nikolo Dalmatinec«.
novice
Koledar
Četrtek, 24. rožnika: Sv. Rešnje Telo; Rojstvo Janeza Krstnika.
Petek, 25. rožnika: Henrik Zdik, ffltof; Viljem Vel., opat in ustanovitelj reda; Prosper, škof.
Sobota, 26. rožnika: Jane* ln Pavel, mučen-ca; Pereeveranda, devica; Salvij, škof in mučenec.
Zgodovinski paberkl
24. rožnika:
1. 1850., je umrl v Ljubljani vzgojitelj Janez Kersnik, rojen 28. marca 17S3. lela v Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem, kot sin imovitcga kmeta, mlinarja in Žagarja. V Ljubljani je dovršil latinske šole in licej, nakar je leta 1804. nastopil službo učitelja na ljubljanski normalki.
Leta 1808. pa jo postal redni profesor fi-zikf na lice ju, lam jo ostal do svoio smrti. Kot mlad profesor jo navdušil za slovenščino svojega rojaka Matijo Čopa, učil je tudi Franceta Prešerna in za njim še celo vrsto naših kulturnih delavcev iz srede preteklega stoletja. Pri dijakili je užival velik ugled, posebno slovesno so slavili njegov god o kresu, ohranjenih imamo več voščil in pesmi, ki hvalijo tega vzornega vzgojitelja. Ko je leta !S4y. dobila slovenščina nekaj več veljave v šoli in javnosti, je bil Kersnik prvi, ki je učil na liceju predavati za širšo javnost v slovenščini.
I. 185!)., so združeni Francozi in Piemontezi
pod vrhovnim poveljstvom cesarja Napoleona III. premagali Avstrijce pri Solferinu. Na|>oleon III. se je že ob nastopu vlade izrekel za načelo narodnega združevanja. Camilo Cavour ga je opozarjal na italijansko vprašanje, ker pa je neodločni cesar le odlašal, ga je na njegove obljube oi>ozoril z bombnim napadom Italijan Orsiui. Francozi in Sardinri so sklenili zvezo, napetost v Italiji je naraščala, v avstrijskem predelu so se vršili atentati na razne politične osebnosti. Nič ni pomagalo, da je cesar Franc Joief s svojo mlado soprogo Elizabeto potoval v I/ombardijo in proglasil amnestijo za politične zločince, narodna zavest ltaljanov in želja po zedinjeuju sta bili premočni. Avstrija je uvidela položaj in je hotela nasprotnika prehiteli, toda porazi pri Ma-genti iu Solferinu so pokazali, da avstrijska vojska ni dorasla združenim Italijanom in Francozom, zalo je Franc Jožef sklenil mir in odstopil Napoleonu Lombardijo, ta i>a jo je izročil Viktorju Emanuelu —
1. 1872., je umrl Dimitrije Demeter. rojen v Zagrebu 1811. I. v grški trgovski rodbini dovršil je medicinski študij, pa se nalo posvetil organizaciji hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu in poslal njegov prvi umetniški vodja. Pisal je izvirna drame (Ljubav i dužnost, Krvna osvela, Teuta) in libreta za opere Lisinskega. Najbolj znano njegovo delo je zgodovinska tragedija Teuta, zajeta iz ilirske zgodovine; v tej drami j9 razvil svoj ilirski program. Drugo znano delo je epska pesem »Grobničko polje«, v kateri slavi zmago Hrvatov nad Tatari; v tej pesnitvi je tudi znamenita pesem »Prosto zrakom ptica leti«, ki je postala ilirska budnica.
25. rožnika:
" I. 841.. sta mlajša sinova T.ndorika Pohoine-ga, Ludovik Nemški in Karel Plešasti premagala svojega starejšega brata Lotarja, ki se je z mladostno vnemo in vztrajnostjo boril za enotnost frankovske države, v bitki pri Fonteuove. Kljub težkemu porazu pa Lotar ni obupal, pri njegovih naporih ga je podpiral zlasti visoki kler in deloma tudi podložniki. Po daljših pogajanjih so si nasprotniki v Verduuu lela 843. razdelili očelovo dediščino —
1. 1530.. je angleški kralj Henrik VIII. (1500
„NAŠA KNJIGA", LETO IV., ZV. 3
Novost!
Roman sodobnega srbskega pisatelja, avtorja Pokošenega polja
BRANIMIRA ČOSIČA
Dva svetova
(predgovor Milan V. Bogdanovič)
Prevedel profesor Francč Jesenovec Opremil arch. V. Gajšek — 336 strani. Cena vezani knjigi L 65.—
ZALOŽBA „ N A S A KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5

do 1547) prekinil vse zveze i Rimom in papežem.
Henrik je bil v bogoslovnih vedah zelo izobražen mož, toda nasilen in okruten. Proti Luthru in njegovim naukom je nastopal s posebnim spisom, z.a kar ga je papež odlikoval s častnim naslovom branilec vere« (delensor fidei). Ko pa se je hotel ločili od 'svoje ženo Katarine Aragonske, da bi so poročil z. Ano Uoleyn in papež v to lii privolil, se je Henrik samovoljno ločil od Katarine in se poročil z Ano, nato pa so ločil tudi od katoliške cerkve. V letih 1531. do 1582. je pokorni parlament, da se »pomnoži bogoljubnost na Angleškem«, izročil kralju kot »pokrovitelju in edinemu glavarju cerkve na Angleškem« vrhovno cerkveno oblast (supreinat). Nato so odpravili samostane in razdelili cerkveno premoženje med plemstvo in krono. Dogme in uredbo katoliško cerkve je kralj pridržal.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v ponedeljek", 21. t. pi-mirno v Gos|>odu zaspal g. Alojzij Demšar, svoječasni lastnik usnjarne v Železnikih. Zadnjo desetletje je z družino skromno preživel v Ljubljani. Bolehal je dolgo časa. Smrt ga je na dan njegovega godu v 56. letu starosti položila na mrtvaški oder. Pogreb je bil v sredo, 23. t. ni., I>ol 4 z Zal na pokopališče pri Sv. Križu.
+ Pri Sv. Florljanu pri Rogatcu je umrla Marija Stefanciosa roj. Marine p. d. Kranjčeva mama, ki je rodila 9 sinov. Maša zadušnica se bo brala v petek, 25. t. m., ob pol 7 v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani.
Naj rajnima sveti rečna lnfj Vsem, ki žalujejo za njima, našo iskreno sožalje!
Osebne novice
—	Iz škofijske kronike. Imenovana sla bila: g. Jožef Cuderman, župnik v Zapogah, ki je na lo župnijo resigniral. za upravitelja župnije Toplice pri Novem mestu, in g. Jožef • Gliebe, župnik v (ioteniri z.a soupravitelja župnije Kočevska Reka. Premeščen je bil g. Franc Čampa, kaplan v Mengšu, za kaplana v Kočevsko Reko. Nameščena sta bila kot kaplana duhovnika: g. Viktor Vitigoj v Kočevju in g. p. Rogdan Markelj O. F. M. v Loškem potoku. Iz dušnopastirske službe je izstopil g. Leopold Puhar, kaplan v Loškem potoku. Konkurzni izpit je opravil g. Jože Snoj, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Suspendiran je j a divinis duhovnik Metod Mikuž.
—	Na teološki fakulteti ljubljanske nnlverze so bili diplomirani gg.: Gole Jože iz Zagorice pri Dobrniču, Golob Peter iz Polic pri Naklem, Kmet Janez iz Sel pri Šumberku, Lavrič Ciril iz Ljubljane (rojen v Zabnici), Ostronič Janez iz Vinicc, Polda Anton iz Krnice pri Gorjah pri Bledu, Slap-
Otroci, ki so zapustili mesta zaradi letalskih napadov, se učijo v naravi ter morejo s tem uživati
sveži zrak poletja.
šak Božidar iz Ljubljane (rojen r Radlovljici), Kern Franc iz Praprotne Police pri Velesovem, Lokar Franc iz Polja pri Višnji gori, Perčiž Jože iz Pa-radišča pri Šmarju pod Ljubljano, Perčič Stanislav iz Zelimelj, Povše Leopold iz Novega mesta (rojen v Zuženberku), Skoda Melhijor iz Čateža pod Za-plazom, Brgant Valentin iz Zminca pri Skofji Loki, Fcrdin Janez iz Dorfarjcv pri Stari Loki, Kastelic Franc iz Martinje vasi pri St. Lovrencu, Seljak Vojnomir iz Zirov, Sega Vincencij iz Grahovega pri Cerknici, Šink Matija iz Brcznice pri Skofji Loki in Zorman Viktor iz Vclesovega. Iskreno častitamo!
— Poročila sla se v cerkvi Sv. Družine v Mostah g. Josip Feuče in gdč. Toldka Čcrin. Obilo sreče!
—	Fotografije spokorne procesije na Rakovnik dne 20. maja so na ogled v Mladinski založbi, Sturi trg, 30. Sprejemajo se tudi naročila za nje.
—	Najprimernejše darilo za dobre uspehe v šoli, za srečen izid mature, z.a god, za rojstni dan. za novomašnike, in za vsako drugo priliko je bibliofilska izdaja Levstikovega Martina Krpana s Perkovimi ilustracijami.
—	Najlepši spomin — fotografska povečala, tudi po vsaki stari sliki »FOTO BKM«, Ljubljana, Wolfova 6.
—	Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Kar-lovska 8. Lastnik: Lojze Jcrančič mlajši.
Iz dela in življenja - od iu in tam
Z Gorenjskega
Ilitler je odlikoval več sodelavcev v priznanje zvestega sodelovanja pri obnovi Gorenjskega. Odlikovanje je razdelil radovljiški okrožni vodja dr. Hochsteiner. Ob tej priliki je poročala mladinska voditeljica radovljiškega okrožja, deželni svetnik dr. Hinteregger pa je opozoril na nekatera narodnostna vprašanja. Okrožni vodja dr. Hochsteiner je oh zaključku ugotovil, da je delo na Gorenjskem že dobršen del uspelo.
Okrožna knjižnica v Kamniku. Te dni je bila v Kamniku odprta okrožna knjižnica ob navzočnosti okrožnega vodje Tilla in okrožnega vodje Pilza kakor tudi zastopnikov stranke in države. Deželni svetnik dr. Dotijak je podal pregled o ležkočah pri ustanovitvi knjižnice. Okrožna knjižnica je sedaj vsem na razpolago. Tudi posamezne občine kamniškega okrožja si bodo lahko i z pogojevale knjige tako da bodo tudi oddaljene občine imele korist od te knjižnice.
Enotni zemljevid za ljudske šole je i/dal državni urad z.a šolske učne knjige. Ta zemljevid bo uveden tudi na Gorenjskem in Spodnjem štajerskem. ,
Nadomestni pokrajinski vodja Thiemel je obiskat Radovljico. Ob tej priliki je bil svečan zbor, na katerem je krajevni skupinski vodja Pe-tutschnig poročal o razvoju in delu stranke, kakor tudi o nalogah in delu nemških prebivalcev na Gorenjskem. Politično in gospodarsko obnovo delo se l>o nemoteno nadaeljevalo. Okrožni vodja dr. Hochsteiner se je zahvalil nadomestnemu pokrajinskemu vodji za nove smernice.
S Spodnjega Štajerskega
Žetev smrti. V Maribom so umrli: 681etjia rentnica Jožefa Fras, 76 letni upokojenec Jožef Drofenik in 241ptna delavčeva žena Alojzija Kai-ser roj. Koch, čije truplo so prepeljali v Ribnico na Poiiorju. V Račici v Savinjski dolini je umrla 80 letna goslilničarka Antonija Steblovnik roj. Pirtošek. V Poljčanah je umrla 58 letna zasebnica Jožefa Golob, v Ljubečnem pri Celju pa bivša gostilničarka Ana Ropan roj. Planinšek.
Slovo deželnega svetnika Kerscha od Ptuja. Dne 18. junija so se zbrali v Ptuju vsi sodelavci
šolskega urada, voditelji ptuiskh ljudskih ln glavnih šol kakor tudi voditelji nemške mladine, da se poslove od deželnega svetnika Helmuta Kerscha, ki odhaja na fronto. Okrožni vodja Fritz Bauer je imel poslovilni govor, v katerem je stavil uspešno delovanje odhajajočega deželnega svetnika. Govorilo je še več drugih govornikov, nakar se je deželni svetnik Kersch zahvalil.
Učiteljsko zborovanje v Slovenski Bistriei Je bilo te dni za učiteljstvo okraja Slovenska Bistrica. Najprej so učitelji prisostvovali vzornemu pouku o političnih dogodkih, sledila je živahna raz prava o raznih vprašanjih poučevanja. Po končanem zborovanju so si učitelji ogledali nanovo opremljeno šolsko poslopje.
Če so otroci brez nadzorstva. Medtem ko «o bili odrasli pri košnji sena, sta se hudo ranila s koso 10letni Anton TurV in 6letna Silva Čadej iz Liho j. Triletna Frančiška Dolšak iz Vetemika pri Kozjem je hotela pred kosilom sama vzeti s štedilnika lonec z juho. Pri tem se ji je juha zlila po životu in io hudo opekla. Vse te poškodovance so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Na sprehodu se je ponesrečil. 75 letni posestnik Franc Goznik iz Trnovelj v celjskem okraju se je sprehajal po travniku. V mokri travi mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da ei je pretresel možgane.
Po napačni strani reste je vozila. Rozalija Stojan iz št. Jurja ob južni železnici se je s kolesom peljala proti Paridolu ko je na nekem ovinku privoz.il nasproti avtomobil. Ker se je Sto-janova peljala po napačni strani ceste, je v zadnjem hipu zavozila na desno in pri tem prišla pod avtomobil. Bila je po škodovana na glavi in nogah. Prepeljali so jo v celjsko okrož. bolnišnico.
Z voza je padla. Ana Bedenik iz Št. Lovrenca pri Preboldu se je peljala na vozu. Nenadoma so se s plaši I i konji in prevrnili voz. Rcdenikova je tako nesrečno padla z voza, da si je nalomila hrbtenico.
Iz Hrvaške
Zakonska odredba o izdajanju šolskih Izpričeval. Hrvaška vlada je izdala zakonsko naredbo o izdajanju šolskih izpričeval učencem srednjih strokovnih šol, kateri so bili poklicani na odslu-ženje kaderskega roka. Po tej naredbi morajo šolska vodstva izdati šolska izpričevala o položenem izpitu vsem učencem četrtega razreda trgovskih akademij, srednjih tehničnih šol in pomorsko trgovskih akademij, zatem učenccm tretjega razreda deških obrtnih šol in učencem drugega razreda dvo-razrednih trgovskih šol, ki so imeli v šolskem letu 1941—42 popravljalni izpit, pa ga niso mogli polagati zaradi vpoklica v vojsko.
Graditev ljudskih šol v Južni Hrvatski. Hrvaška prosvetna uprava posveča posebno pozornost razvoju ljudskega šolstva v vseh hrvaških pokrajinah in krajih, posebno pa v tistih predelih hrvaškega državnega področja, kjer je odstotek nepismenosti še vedno precej velik. Med te spadajo posebno nekateri kraji v Južni Hrvaški. Zaradi zboljšanja razmer v teh krajih, je hrvaška prosvetna uprava že v letu 1941 odobrila kredit tri in pol milijona kun za popravilo starih šolskih poslopij in za zidanje nekaterih novih šol. Kredit se je v glavnem uporabil za potrebe ljudskega šolstva v mostarskem, čapljinskem, stolačkem in ijubuškem okraju. Z razpoložljivimi sredstvi so v teh okrajih postavili 13 novih šol, devet starih so pa popravili in obnovili. V naslednjem proračunskem letu je hrvaška prosvetna uprava znatno zvišala postavko za zidanje in popravila šolskih poslopij. Za celo državno področje ji je vlada v ta namen odobrila postavko 36 milijonov kun. Od tega zneska je za južne hrvaške kraje, t. j. za področja velikih žup Celina, Dubrava, Hum, Usora, Soli odpadlo okoli 4,500.000 kun. V proračunu za leto 1943-44 je za iste svrhe določena postavka 15 milijonov kun, ki se bo porabila samo za potrebe ljudskega šolstva, ker so za potrebe ostalega šolstva določene posebne postavke. Ta kredit se bo v glavnem porabil zopet samo za zidanje novih šol v krajih, kjer jih doslej sploh še ni bilo in v katerih se jc odstotek nepismenosti dvigal celo na 75—90%. Zaradi pomanjkanja šol otroci v teh krajih navadno sploh niso obiskovali šol, ker pride navadno šola šele na 4 do 5000 prebivalcev. Taki okraji so: Bugojno, Prozor, Travnik, Timislavgrad, Livno, Konjic, Lju-buški, Stolac in še več drugih. Vsi ti kraji so seveda mnogo trpeli tudi zaradi partizanskih nastopov in je večina šolskih poslopij potrebna temeljitega popravila.
Iz Srbije
Skupina srbskih rudarjev na potovanju v
Nemčijo. Po poročilu beograjske »Donau Zeitung« potuje te dni v Nemčijo skupina srbskih rudarjev, ki bo radi specializacije zaposlena v nemških rudnikih. S pridobljeno prakso in znanjem se bodo nalo srbski rudarji vrnili domov ter bodo pomagali modernizirali domače rudarstvo.
Zanimanje za filmsko industrijo med Srhi. Aleksičev film »Nedolžnost brez varstva«, ki so ga pred časom predvajali v Beogradu in katerega je gledalo nad 70.(XX) ljudi, je nekaterim dal pobude, da so se pričeli ukvarjati z mislijo, kako lii v Beogradu ustanovili družbo, ki hi se bavila z izdelovanjem dobrih srbskih filmov. Prvi se je lotil tes;a dela neki Miškovič. ki je pri prvem Aleksičevein filmu dobro uspel ter ima danes v Beogradu že svoj atelje. Pri njem so se kmalu pričeli oglašati tudi ljudje, ki razpolagajo s potrebnim kapitalom in ki bi bili pripravljeni financirati ludi večje filmsko delo. Nova družba se je dela takoj lolila ter sedaj že pripravlja filma-nje najpopularnejše in najbolj igrane srbske narodne igre »Djido« iu še nekaterih drugih komadov.
ARG0NAVTI!
Izvirno slovensko delo! Spisal Radislav Rudan!
ARG0NAVTI!
Drobna ljubljanska kronika
fa Telovn bo r cerkvi «r. Jakobu slovesna maša ob S. nato blagoslov pri štirih oltarjih v cerkvi. Procesije po cerkvi so udeleže članice obeh Marijinih družb in otroci Marijinih vrtcev. Darovanje sveč odpade, pač pa bo pri vseli opravilih darovanje za električno razsvetljavo. Po končani slovesnosti ho okrog pol 11 še ena sv. maša.
Prt oltarju Marije Pomagaj v stolnici bomo imele služkinjo in hišne pomočnice sv. mašo v nedeljo, 27. t. m., oh 6 zjutraj. ]'opoldne ob 5 sv. rožni venec in peto litanije Malere božje. Dekletu, udeležite so vse in pridite pred Marijin oltar.
Za »tare onemogle Ljubljančan« t mestnem zavetišču na Japljevi cesti je podaril g. inž. Boris CrnlgoJ 101» lir. Dobrotniku izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo za. hvalo tudi v imenu podpirRnih.
Zadnje cepljenje proti davici ho v petek. 25. t. m., popoldne ob 16 v mestnem fizikatu v Mestnem domu.
Tretja sklepna produkcij« Glasbene akademije iina na sporedu noleg tujili skladb tudi dela domačih skladateljev: Deva in Bravničarja. Nastopita »lušateljlcl Glasbene akademije Stanič, Jelka (violina) in Strilar Nada (knlorntnrni sopan). prva iz šolo priznanega goslač« in pedagoga Jann Slnisa. druga učenkn mojstra J uli in Betelta. Obe goienki se odlikujeta po pristni muzikal-nošti. odličnem tchalčnem znanju ln visok glasbeni kulturi. Nastop se bo vršil v veliki unionski dvorani 25. t. m. ,oh 19. Prodaja sporedov v Matični knjigarni (.1 in 1 L),
Četrta sklepna produkcija Glasbene ak«-binšek. Aboncnte icUa četrtek opozarjamo, da
ob 19 v veliki nnionski dvorani. Na sporedu so petje, orkestralni instrumenti, klavir in komorna glasba. Prodaja sporedov v knjigarni Glasbene Matiee po običajnih cenah.
Obvezno cepljenje proti tifusu vseh ljubljanskih peric ter lastnikov in uslužbencev obratovalnic z živili jc končano in so so ca res pripadniki teh poklicev udeležili v prav velikem številu. Vsi. ki iz kakršnega koli vzroka niso prišli k cepljenju z zaščitnimi tabletami zoper tifus, bodo pa morali svo.i izostanek opravičiti. Kakor prejšnja leta je pn tudi leto« prostovoljno prišlo prav mnogo liitdi po zaščitne tablete, da se zavarujejo pred to nevarno boleznijo. Tudi lelos vsakdo lahko dobi zaščitno tablete ter jih mestni fizikat začne 28. t. m. brezplačno ileliti strankam Mestni fizikat bo zaščitne tablete od 28. t. m. dalje delil vsak dan od 8 do 9 v svoji ambulanet v pritličju Mahiove hiše.
Cerkvena glasba
T »tolnlcl na praznik St. Re«. Telesa
ob S: Brosig: Miss« In h. Grieshae.her: Ora-dual In sekvenen. Mozart: Ave verum! Foor-ster: V zakramentu. Premrl: Kristus Kralj. Med procesijo ljudsko petje.
Gledališče
O p e r a i
Četrtek, ti. jnnUa ob 17: »Martam* natter-
fly«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 15. junija: Zaprto. Sobot«, 2«. junij« oh 18: »Zemlja smehljaja«.
Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
OdpoTedana je predstava Massenetnve »Tlials«. Zarndi nenadne obolelosti Valerije Heybalove so današnja predstava »Thnig« ne more vršiti. Namesto te opere bodo peli Puecinijevo »Mndame Butterfly«.
Danes Pucelnl jeva »Madanie Butterflv« z Ivanko Ribičevo v naslovni partiji. V da. našnjl predstavi bo pela Cho-eho-sano Ribičeva, tokrat prvič skupaj z Lipuščkom kot Pinkertonom. Oslabi zasedba je sledeča: Suzuki — Karlovčeva. Knto — Stritarjeva B., Sharples - Popov, Goro — Rus, Vaina-ilorl — Dolnič.ar. bonec -- Lupša, komisar — Gregorin, uradnik — Skabar, mali — Skr-jančeva. Dirigent: D. 7,ebre, režiser: C. De-bevee, zborovodja: II. Simoniti, scenograf: A. Foriga.
Za »Tlials« kupljene vstopnice TClJaJo za današnjo predstavo »Madame Buttcrfly«.
Drama:
Četrtek, 24. InnlJ« ob 18.30: »Stari ln mladi«. Red Četrtek. Petek. 25. Junija: Zaprto. Sobot«, :«. Junij« ob 18: »Jorljcva hči«.
Red B.
A. Medved: »St«rl In mladi«. Igra v treh dejanjih. To delo jo drama prevžitkarja in otroške nehvaležnostl. V dejanje, ki se godi na kmetih, je vpleten tudi motiv ponarejanja denarj« in moralna propast ljudi, ki se odtujujejo rodni grudi in kmečkemu življenju in slreine po udobnem življenju, brez dela in trudn. Osebe: Jainnik — Lipah, njegovi otroci: France — Presetnik. Mlca — Starčeva, Meta — Simčičeva; fit-par — Galo, Tine — Vordonik, A len a — Gabri jelčlčeva, Krngelt — Košuta. Rlužo — Gorlnšek. orož-nika: Henedičič. Blnž. Režiser: Milan Skr-binJek. Abonenlc red četrtek opozarjamo, da
bodo Imeli to predstavo Izjemoma t četrtek, na praznik, zaradi bližnjega sklepa dramske sezone.
Naznanila
RADIO. Četrtek, 24. junij«. — 8 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 10.30 Prenos pete maše iz baziliko sv. Pavla v Rimu — 12.2(1 Plošče — 12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.111 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.23 Prenos i/. Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.lu Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Si-jnnec. I.alika glasba — 15 Poročila v sloven. ščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Nove plošče »Cetra« — 18 Janežič Franc: Zatiranje bolezni in živalskih zajedatcev na krompirju. Predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 20.40 lz znanih oper: Donizeltl: »Don l'asqua-let — 21.10 Operetno glasbo vodi dirigent Gallino — 21.40 Predavanje v slovenščini — 21.50 Koncert, vodi dirigent Doinenico De Paoli - 22.45 Poročila v italijanščini.
Petek, 25. junija. 7.30 Operna glasba — 8 Napoved časn. Poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasb« — 13 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v sloven. ščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.25 Radijske pesmi. Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini 14. Poročila v Italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftljancc,. Pisana glasba — 13 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 17.15 Koneert Ada-
mičevega orkestra — 17.45 Komorna glasba
—	19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 lladio zn družino — 21.03 Orkester »Arinonla«, vodi dirigent Seguritfi
—	21.40 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent 1). M. Sijanee. Sodeluje »opranlntka Ksenija Vidali. Operna glasba — 22.10 Koncert violinistke Pine Carminelli — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 0. mr. Ramor, Miklošičev« c, 20 in mr. Muriu«ycr, Sv. 1'elra e. 78. — V petek imajo nočno službo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5, mr. Dcu-Klnnjšček, Cesta Arielle Rea 10 in mr. Bohinc ded., Cesla 29. oktobra 31.
PRAZNIČNO ZDRAVNIŠKO DEZPRNO SLUŽBO ho opravljal od srede od 20 do potka do 8 zjutraj meslni zdravnik dr. Logar Ivan, Ljubljana, Cesta 20. oktobra 7.
Poizvedovanja
Ohročkan kanarček, ki se jo pred dobrim tednom zaletel v mestni tehnični oddelek v kresiji na Nabrežju 20. septembra, še vedno čaka svojega gospodarja v sobi 6t. 33 v II. nadstropju.
Izgubil »em službeno legitimne!jo, glaseče se na Ime: Klemenčič Ivan, preglednik finančne kontrole, glavni oddelek finančne kontrole Ljubljana mesto. Najditelja nn-proSam, da jo odda na irlavni oddelek finančno kontrole Ljubljana mesto — Breg.
Najden« je bila v Dalmatinovi ulici zlata verižica s križcem. Dobi se v naši upravi.
Naloge prevoznega letalstva zdaj in poslej
V angleški spodnji zbornici (piše vojaški strokovnjak glasila madžarskega zunanjega ministrstva »Pester Lloyda<) je nedavno angleški letalski minister naznanit uvedbo posebnega prevoznega poveljstva v angleškem letalstvu. Ni šo dolgo tega, ko so prerešetavali vprašanje letalskega prevoza v času po vojni s posebnim ozirom na stališče Anglije spričo Združenih ameriških držav.
Strokovnjaki teh ameriških držav so dognali, da je Anglija na področju gradnje prevoznih letal zaradi velikih vojnih nalog v zastanku, ker se angleška letalska industrija ni mogla tako posvetiti trgovski proizvodnji, kot se je to zgodilo v USA. Dognano je tudi, da obstoji tretjina ameriško proizvodnje iz veČmotornih prevoznih letal, da so Združeno države edine dobaviteljice takih letal za zaveznike in bodo to ostale ves vojni čus. Amoričanl trdijo, da je treba že zdaj doseči temeljo za tozadevni sporazum, pri katerem je zainteresirana zlasti Anglija zaradi svojih prometnih žil po vsem svetu. Anglija ima torej mnogo vzroka, da se oprimo pogajanj v tem smislu z največjimi zveznimi silami, v prvi vrsti seveda z ameriškimi Združenimi državami
Amerika nad Anglijo.
Ce si to zadevo natančneje ogledamo, lahko doženemo: da se nova posebna skupina angleškega bojnega letalstva ne razlikuje bistveno od prejšnjih organizacij tovornih prevozov. Sele v liodočnosti se bo moglo udejstvovali emotno vrhovno poveljstvo in bo šele potem možno bolj organsko delovanje. A to, kar si je želelo angleško občinstvo, ne bo niti uresničeno niti ni v načrtu. Na tem področju bodo Američani slej ko prej v premoči in novi ukrepi ne bodo take vrste, da bi bila povečana angleška proizvodnja za civilno letalstvo, kar bi moral bili prvi cilj povojnih problemov.
Pred to vojno je imela vsaka država na svetu več ali manj razširjene in važne letalske progo. A samo nemško in italijansko letalstvo sta predvidevali posebno uporabo civilnih letal z.a bojna prevozna letala. Nemško letalo Ju 52 in italijan sko S 82 nam najbolje pokažeta odlike, ki se izražajo v gradnji teh letal, uporabljivih z.a prevoz moštva in materiala. Dovolj je, če pomislimo na vsakovrstno bojno uporabnost letal S 82 za bombardiranje otokov v Perzijskem zalivu in Gibraltarju in za prevoz popolnih lovskih letal z odstranjenimi krili v Vzhodno Afriko, kakor tudi za prevoz težkih topov, letalskih motorjev in oboroženega moštva v Severno Afriko.
Pri razvoju civilnega letalstva v Angliji in USA pa niso pomislili na kako uporabnost lelal v vojni. Predvsem je vojaško letalstvo zanemarjalo gradnjo letal velikega obsega, ki bi bila primerna za prevoz, vojnih potrebščin. Tudi države osi niso v mirnih časih zgradile nobenih tozadevnih posebnosti, vendar so računale s potrebo in uporabo za vojni čas.
Prednost italijanskih prevoznih letal.
Ko je, na primer, ustanovila Italija ob	izbruhu te vojne SAS (Servizi Aerei Speciali —
posebna letalska služba) poveljstvo prevoznih	Io-
Jutri bo izšla
nova knjiga
Slovenčeve knjižnice
Pustolovka
J A C K LONDON
V tem delu ta znameniti pisatelj popisuje življenie divjakov bušmanov na otoku Uuadalkanarju v Salaruonskem oločiu. — Med divjake zaide mlada bela pustolovka, ki si prizadeva dvigniti bušmane na višjo kulturno in civilizacijsko stopnjo. — Kniiua zasluži res naslov »Pustolovka«. Napeta vsebina pritegne bralca z nenavadno silo nase!
Nasiednii teden bodo izšli
„BOBRI" II. del
tal, jo to obsegalo vojna letala, ki jim je dodelilo civilna letala z vsem strežniškim moštvom, s tehniki iii strokovnjaki.
Delovanje SAS v dobi 30 vojnih mesecev je najboljši dokaz natančno priprave, ki jo je italijansko letalsko orožje posvetilo temu področju. Doseženi uspehi pričajo o važnosti prevoznega letalstva. Bojišča, kjer se je Italija doslej udej-stvovala, so jako oddaljena od domovine in niso zvezana s suhozeinskimi prometnimi žilami, kot na primer Severna Afrika in vzhodno albansko področje. Nekaj številk, ki so bile objavljene v »L'Ala dTtaliat, nam pokaže delovanje posebne italijanske letalske službe v dveh letih vojne: Od ll. junija 1940 do 10. junija 1942 je opravilo fašistično prevozno letalstvo 25.114 voženj, in to z 96.473.08 letalskimi urami ter je pri tem prevozilo 24,454.991 km, pri čemer je preneslo 336.904 vojake, 17,8-13.318 kg raznega materiala in 4,323.289 kg pošte. To delo je bilo moči obvladati samo na podlagi skrbne priprave.
Dolga obramba Severne AIrike in Tunizije je bila možna samo zaradi številnega prevoznega letalstva.
Človeške Irtve ln izgube materiala, ki so jih Angleži od 8. novembra 1042 dalje utrpeli, jo treba prištevati večidel na rovaš delovanja prevoznega letalstva, ki je oskrbovalo čete in material na strateško važnih točkah v odseku Tu-uisa in Uizerte.
Skrb Anglije.
Povsem opravičeno je zanimanje, ki ga gojita angleško in ameriško ljudstvo za ta problem. Če mislimo na probleme trgovine po končani vojni, si je treba le jasno in natančno predstavljati tozadevno vprašanja, ki so v zvezi s sedanjim položajem.
Samo po sebi umevna je skrb Angležev spričo ameriških uspehov na vseh področjih, zlasti šo glede na prevozno letalstvo. Nasprotno pa ni nobenih spornih točk med Italijo iu Nemčijo o vprašanju prevoznega letalstva. Oho državi posedujeta tovrstno letalstvo in 6ta pospeševali njegov razvoj, in uspehi so znani vsemu svetu, saj so se prevozna letala večkrat udejstvovala tudi na slra-teško-vojaškili področjih. Nalogo vojaško-prevoz-nega letalstva so natančno določene in skrbi za čase po vojni se tičejo drugačnih vprašanj, kot so tista, ki si z njimi beli glavo angleško poveljstvo prevoznega lctulatva zu bližnjo bodočnost.
livniftTi*1 ijisSsi
Zaušnice in druge surovosti pri nogometu.
Po daljšem času ste bili spet na nogometni tekmi, vendar ste bili hudo razočarani. Vtis ste dobili, da igrajo nekateri preveč surovo in da je disciplina zelo zrahljana. Menda ni gledalca, ki ga ne bi neprijetno prizadelo, če vidi, da se posamezniki tako daleč spozabijo, du enostavno nupndejo nasprotnega igralca ali celo sodnika, 'lo so seveda zelo hudi prestopki, ki ne mečejo slabo luč sumo na človeka, ki je kaj takega storil, temveč tudi na klub, ki ima dolžnost, da bdi nad športno moralo svojega članstva. Klubska vodstva bi morala poznati i značaje posameznih fantov in bi morala igral- J ce, ki se v navalu razburjenosti ne morejo obvladati, izločiti iz tekmovalnega športa. Tako bi imeli nogometni sodniki lažje naloge, gledalci pa bi gledali dober šport brez surovosti in ,ihte'. V ostalem pa so vedno ponavljajoči se prestopki proti pravilom igre značilni za zučetniškn in za šibka moštva, medtem ko igrajo dobri klubi korekten nogomet. Tudi o domačih razmerah lahko rečemo, do je cnajsto-rica Ljubljane razmeroma precej disciplinirana in na kolikor tolikšni športni višini. To je kapital, nu katerem bo moralo klubsko vodstvo graditi naprej in skrbno paziti, da sc naš prvak ne bo naleze! .kužne bolezni' šibkejših moštev. Nevarnost z.n to vseknkor obstoja, snj smo tudi zadnjo nedeljo videli, dn so igralci Ljubljane prav tako ugovarjali odločitvam sodnika kot igralci Herinesa. V tcin je že nrvi znak po-manjkunja discipline. — In nazacinjc še o udar-cu z roko. Kazen, ki jo bo dobil nn nedeljski tekmi izključeni igralec, bo odvisna od sodnikovega poročila, po katerem bo kazenski odbor N. Z- ugotovil, ali gre za udarec z roko ali za kaj drugega. O udarjanju z roko pravi razlaga nogometnih pravil naslednje: Igralec, ki udari nasprotnika z roko, ga torej dejansko napade, ali pa se s sličnim prestopkom pregreši proti sodniku ali mejnemu sodniku, nc spada več na igrišče. Sodnik ga izključi brez opomina. (B. S.)
Najhitrejši tekači na 100 m. Podatki, ki ste mi jih posluli, niso povsem točni in jih moram delno izpopolniti. V letošnjem letu so bili najhitrejši v teku na 100 m Nizozemci. Med moškimi vodi Osendurp z 10-h sek., sledijo pa mu trije tekači z izidom 10.7 sek. To sta Nizozemca Bcrger in Zvvuun ter Madžar Csany. Tudi v ženski atletiki je na prvem mestu med Evropejkomi Nizozemka Blankcrsova. Nedavno sem oral, da je dosegla v skoku v višino neverjetno znamko 1.71 m, zdnj pa poročajo, da se je tudi v teku nn 11 KI m povzpela na prvo mesto s časom 12 sek. V tekih na 100 m imajo torej letos prvenstvo predstavniki Nizozemske.
- (P. J.)
Tandberg je boksar velikega kovn. V zvezi s tekmo za evropsko prvenstvo poklicnih boksarjev težkega razreda smo čitali različna poročila, ki so govorila v njegov prid ali pa so skušala zatemniti njegovo slavo. Po moji sodbi pa gre za boksarja velikega kovu, ki je vreden naslednik Maksa Schmclingu. Najprej je treba pomisliti na to, da je Tandberg še razmeroma mlad, rodil se je 12. oktobra 1918.


Mogočni grad nn sivi skali se zavija v temo. Noč prihaja. A po gradu begajo luči sem in tja. Princeske ni nikjer, ne v gradu
Kot amater je tekmoval tookrat in je zmagal 94 krat. Dvakrat je dosegel tudi amatersko prvenstvo Evrope. Potem ko je prešel med poklicne boksarje, je nastopil 9 krat. Podlegel je samo dvakrat in sicer lansko leto proti Neu-selu (Nemčija) in proti Musini (Italija). Ilo pu vsekakor zanimivo, če bo prišlo do srečanja med Musino in Tandbergom. Lansko leto sta se Tandberg in Musina dvakrat spoprijela: v C.ii-teborgu je zmagal Šved, v Rimu pa Musina.
(S. T.)
Kdaj bo finalna tekma za nemško prvenstvo? Hnulua tekma za nemško nogometno prvenstvo bo v Berlinu 27. t. in. Naslopiln bosta Dresdner SC iu F. C. Snurbriicken. (Z. L.)
Prsno plavanje nli cravvl? Rudi bi vedeli, če obstoja nučin, po katerem bi si* dulo ugotoviti, ali ste sposobnejši za prsno plavanje ali za cravvl. Brez trenerja bo teže rešiti to vprašanje povsem zanesljivo. Svetujem pn, da preplavale na čas 100 m zdaj v crnvvlu, zdaj v prsnem plavanju, in tako boste ugotovili, kn-ieri izid bo boljši. Razen tega je potrebno, dn vas tovariš, ki ima izšolano oko za tehniko plavanja, opazuje, če ne delale morda pri prsnem plnvunju hudih napak glede simetrije gibov in glede pravilnega ležanja v vodi. Takšne napake so pogosto tako zakoreninjene, da jih odpravimo le s težavo in da sp že znradi njih lotimo rajši tako imenovanega prostega sloga (eravv-In), pri katerem ne pridejo v poštev stilne napake, temveč samo hitrost. (D. N.)
Tekmovalci muslimanske vere in športna prehrana. Vprašujete, če mi je znano, uli se držijo muslimanski olimpijski tekmovalci tudi na olimpijskih igrali svojih verskih predpisov glede prehrane. Za vaše vprašanje sem bil v zadregi, nazadnje pa sem sc spomnil nn poročilo o olimpijski kuhinji zadnje oiimpijude. Tam čitnm, da so se hranili Turki na olimpijskih igrah v Berlinu takole: Nikoli niso jedli svinjskega tncsn in tudi niso uporabljali svinjske masti. Nekateri tekmovalci so zjutraj jedli jajca, drugi pa so jih odklanjali in so naročili rajši več sadja. Mesna jedila so pražili nn olju, pa tudi zelenjave so belili z oljem. V splošnem niso použili večje količine mesa. Cenili pa so jagnjetino in perutnino, pečeno na žaru. Očividno je tudi bilo. da so jim pri joie drobne turške slaščice in kot posebnost velja še omeniti, da so uživali cvrtje z zelenjavami ter precej zelene paprike in čebule. (S, D.)
Lepil nogomet obetajo
Zanimiva nogometna tekma med starimi
in novimi Ljubljančani.
Danes popoldne ob 18 bodo igrali nn igrišču Ljubljane zanimivo prijateljsko nogometno tekmo. Nastopili bosta moštvi, od katerih prvo bo sestavljeno iz najboljših igralcev Ljubljane in Ilermesa, v nasprotnem pu bodo fantje, ki so prišli v Ljubljano šele v teku zadnjih let in ki so prej nastopali z.a burve ruznili klubov bivše banovine.
Reprezentanca ,stare' Ljubljane bo sestavljena takole: Rožič — llassl, Gomezelj — Per-
ne v parku. Kje je Marjetica? Priticeskin očo v skrbeli pošilja služabnike in viteze na vse strani deklico iskal. Tudi vite/. Marko jo odjahai na svojem belcu.
V Jyt '-C,
%>r - -1
rž (fS
•-•V-/ r

Odjezdili so služabniki. Morda so iskali deklico, morda so počivali v senci. A nekdo jo je res iskal. In to jo bil vitez Marko.
harič. ^ercer, Volavšek — Kroupn. l ah, llncler (vsi člniii SK Ljubljana), Aljančič in Eržen (oba Hermes). Dejansko bo torej nastopila Ljubljana, okrepljena z. dvema Hcrntcžunoma v nupadti-
V kombinirani ennjstorici pa bodo igrnli naslednji: Rogel — Antonič, Obersnel — Ac-cetlo, \arl, Pelicon — Bačnik, Vodeb, Vesna-vor. Bertoncelj, Obersnel I. Ker se ne bodo borili zu točke, upamo, da bomo videli tokrat res prijateljsko tekmo, lepo športno igro brez nevšeenih prizorov, katere izkupiček jc namenjen zn dobrodelne namene. Uvodna tekma bo prvenstvena rezervna lekinn med Marsom in llermesom. Začela sc bo ob lfi.30, glavna tekma pa ob 18.
SK Zabjak. V četrtek. 26. junija, igra ob in dopoldne prvo in rezervno moštvo med seboj trening tekmo na igrišču Hermesa. — Istotam igrajo juniorji z juniorji Hermesa (mladino) ob 9 trening tekmo. — V petek, 23. junija, bo ob 19.30 obvezen sestanek prvega moštva in rezerve v klubski sobi. Zaradi nedeljskih tekem se vabijo vsi, da se gu sigurno udeleže. Ovsenik, Zadel in drugi sigurno. — Načelnik.
Sapo} mi pfičica glasno...
Prave pomladi nam ne pričara samo sonce s cvetlicami in pisanimi metuljčki, marveč tudi ptico s svojimi lahkotnimi krili in zvonkim žvrgole-njem. Zato ni čudno, če najdejo poleg pestrih cvetk zatočišče v stanovunjih tudi drobne pevke, da jih ima tnko človek vedno v neposredni bližini, ga kratkočasijo z lepimi napevi, razveseljujejo in vzbujajo upe na boljše čase. Koliko razvedrila nudijo človeku krj-latci, ve snmo tisti, ki jih je imel priliko pobliže spoznati in tu gotovo ne bo več mogel živeti brez njih.
Med živalmi so ptiči najboljši pevci
Po zvonkosti in pestrosti glasov zavzemajo v živalskem svetu brez dvoma prvo mesto ptice. Kako različnih oglašanj se poslužujejo pevke za razkrivanje svojih mnogovrstnih občutkov, katerim bi lahko brez pretiravanja pripisovali pomen besed! Knko lepo se medsebojno s klici sporazumevajo ptice, ki žive zadružno! Pa ne santo to; duška dajejo svojim prekipevajočim srčecem v žalosti in veselju; na kako lep način razkrivajo samci naklonjenost ilo nežnega spola! Izzivajo sc pa tudi junaško na boj, a v nevarnosti pozivajo nn skupno in enotno obrambo, svorljo pred nevarnostmi in si sporočajo vsakovrstne vesti.
Izraziti pevci so samo samci
Tetje je prcdpravica moškega spola, kajti samica more Ie redko zapeti nekaj vrstic. Pri vseh boljših pevcih so mišice na spodnjem grgavcu, ki leži v onem delu sapnika, kjer prehaja v dušnika, bistveno enako razvite,' a kljub temu je njihova spretnost v petju zelo različna. Pri »nmcih jc tovrstna naprava bolj zamotana. Ne-
kateri prirodoslovci so mislili, da sc jc
glasovni organ pri sumcili razvil z zavestnim izbiranjem samic. Samica si je izbrala vedno najliolj nadurjenega pevca, kar pa ne drži. Pri osvajanju samic je sicer petje zelo važno, vendarle pa ne edino sredstvo. Ni potreba, da je zmagovalec zmeraj mojster v pevski umetnosti. V poštev pride tudi podjetnost, hrabrost, postavnost, lepota petja itd. Med pticami je mnogo takih, ki se le malo razumejo nn tovrstno umetnost.
Petje je tesno povezano z ženito-vanjem. Vsem je znHno, da ptiči najslajše pojejo spomladi, to je v času ljubezni. Najvažnejša mesecu zu ptičje koncerte sta inarcc iu maj. Da je petje res važno v življenju ptičev, vidimo iz tega, ker ga cela vrsta ptic, ki jim narava ni dtila pristnega glasu, nadomesti z instrumentalno glasbo. Samec štorkl je izraža različne občutke s klo-liotanjem kljuna in zna to čudno napravo prav sprelno rabiti, tako nn svojstven način v veselju, drugače v jezi, spet različno, krtdar razkriva svoji družici ljubezen. Prav tnko dopoveduje s klopotanjem mladičem, kako se morajo vesti. Čudnega jeziku se mladi naitče, ^še preden dorastejo.
Zaljubljeni samci med žolnami hitro potrkavajo po drevju, da odmeva dnleč naokoli. S tem vabijo in razveseljujejo samice. Včasih ptt prileti na ljubeznivo vabilo srdit tekmec in treba se je boriti, da pisano perje kar odletava. Kdor zna posnemati klice in bobnanje, jih z lahkoto privabi. Pri tem sedejo včasih v veliko bližino na vcj.e in se jezno ogledujejo zn ljubav-nim tekmecem. Zelena žolna se glnsi i dnleč odmevajočim: »glih-glili-glih«. Včasih doni to klicanje kot konjsko
rezgetanjc, po drevesih pa le redko potrkava. Veliki detel se navadno oglasa: »ki-ki-ki-ki-kiks«. Spomladi pn, ko si je treba i/lirati družico, se šele izkaže, kakšen mojster jc nn ksilofonu. Vsako jutro bobna na silili bukovi veji in naglo potrkava, tla odmeva po gozdu: »ererererrrrerrrrrrr« in to vedno hitreje in bolj divje. Kasneje pride do svatovanja, ki ga spremlja mnogo krika in vikn. Srednji detel ponavlja ostro, odsekano, hitro in večkrat zapovrstjo: »ki k, kik«. Sjiomladi, v ljubezenski razburjenosti, samci hripnvo kvakajo. Od daleč je glas podoben klicanju napol zadavljenega človeka v smrtnem strahu. V tem času samec tudi pritrkava po suhih vejah, kar dela sicer redko. Mali detel dosti kriči, posebno v mesecu maju, ko se ženi, »kik, kik«. Tedaj tudi hitro potrkava, 14 do 13 krat v minuti. Samcz kožice, ki živi |k> močvirnih krajih, povzroča med poletom s peresi meketajoč glas in to samo ob času, ko si išče družico. Nekatere ptice imnjo sicer slabo razvit spodnji grgavec, a imajo podaljšan in razširjen sapnik, da se lahko krepko oglašajo, kot n. pr. žerjavi. Na ta način dobi glas čisto svojsko resonanco. Mnoge ptice opozarjajo nase s tem, da pojejo nn vrhovih dreves ali knkem drugem vzvišenem mestu. S tem gotovo hočejo obrniti nase pozornost, zlasti pa omamiti in zvabiti samico. Mnogo pevcev se vrne spomladi pred samicami, se nnscli v svojih krajih in vabi tjn, družice. Znano je, da tačns n. pr. slnvčki, prepevajo skoraj vsi čez noč, da bi privabili samicc, ki se vračajo kasneje.
Dostikrat samice na vabljive klice odgovarjajo
Lepo klicanje in odzivanje čujemo zlasti pri penicah. Pisana penica se oglaša podobno kot srakoper »ček, ček, ček«, da se človek nehote ozre zu njo. Vrtna penita pa vabi in kliče
»tek, tek«, a v strahu se oglaša s kvn-kajočim glasom. Tudi samice drugih ptic se spodobno odzovejo vabljivim glasom svojih »slabših« rebrne. Tnko odgovarja samcu kukavico, ki jo snubi s kukanjem, z odrezanim »kik, kik«. Njen glas ima na snmca čudovito moč. Na mali vzleti z veje in prične razburjeno klicati »gugugii«, včasih »kvukva-kva«, nakar se prične divje zasledovanje. Samica zleti nnglo med vejevje in vzpodbuja čestilce s ponovnim klicanjem. Razdraženi samci ne pazijo pri tem na okolico in so zanjo gluhi in slepi. Nnjspretnejši in najbojevi-tejši si hitro prisvoji samico.
Petje se podeduje iz roda v rod
Mladiči, ki žive ločeno od svojih roditeljev in starejših ptic svoje vrste, zmorejo že zapeti pesmico, ki je značilna z.a njihovo vrsto. Vendur sc pa pevci lahko izpopolnijo z vežbonjem iu posnemanjem dobrih pevcev. V začetku spomladi pojejo ptiči manj po-|>olno kot kasjieje. Opužnmo cclo, dn se kakovost petja spreminja po različnih pokrajinah. O tem nam pričajo zlasti ščinkavci, ki ne pojejo v vseli krajih enako. Mladiči se iinuče lin zboljšujejo petje s posnemunjem staršev. Tudi dobri pevci, kot n. pr. kanarčki, prevzemajo v ujetništvu nu-peve svojih gospodarjev, ki so jim jih večkrat odžvižgali. Oponašajo celo druge co/.dne ptice, ako se te rnude v njih bližini. Dolga starost, ki jo nekatere pevke dosežejo, nudi mnogim izmed njih priliko, dn se marsičesa nnuče, primerno izpo|>o!nijo. u dnna jim je hkrati možnost, da vplivajo na svojo bližino. Dobri pevci običajno nimajo lepo barvaneja perja. Slavček imn prnv skromno oblačilo, a prav razkošno ima obenem zoprn glns. Vidimo, da je prirndn skrajno štcdljivn in du vsakemu le pripadajoči delež. V tro-pičnih krajih, kjer pride zaradi prevladujočega soncu lepo do izraza pe-
strost barv, srečamo živo barvane ptice, a dobri pevci dotuujejo predvsem v zmernejših iu hladnejših krajih.
Ptice — posnemnlke človečkih glasov
Med ptiči, ki bivajo dostikrat s človekom pod skupnim krovom, naj omenimo zlasti one, ki imajo posebne sposobnosti v oponašanju n jegovih glasov. Nekateri imajo mesnat jezik in podobno zgrajen grgavec kot on in zato prav lahko ponavljajo za njim besede. Tovrstne hvaležne ptice so zlasti razne papige, škorci, krokarji, šoje in drozgi. Najbistrejša papiga, ki so jo kazali kot posebnost na jezikovnem področju, jc obvladala "00 besed, število, ki predstavlja najnujnejši zaklad kakega jezika. To pa nikakor ni ptičja govorica, ampak predstavlja le sad občudovanju vredne potrpežljivosti. Papige spadajo gotovo med zelo bistre živali. Imajo močan, vreščeč, pretežno neprijeten, n gibčen in spremenljiv glas. Odvratno je vreščanje, kadar se glnsi vsa druščina. Papiga laja kot pes, renči, žvižga, kvaka, |x>kn s kljunom, du sre skozi ušesa. Imn pa močno prirojen nagon zn oponašanje vsakršnih glasov. Zn človekom izgovarja besede tako izrazito in jasno, ilu se z njo ne more merili nobena druga žival. Seveda ne razume pomena besed in tudi ne zna samostojno tvoriti stavkov. Zapomni si pu okoliščine, v katerih sn jo naučili besede in stavke, kar porabi ob podobni priliki. Govoreče papige «o bile nekoč celo dražje kot sužnji.
Knko pestra je ptičja govorica, naj nam pove slnvčkov ljubavni spev, ki vsebuje 20—24 različnih kitic. Njegovo gostolenje je tako prikupno in osvajajoče, rla sj slajših napevov ne moremo misljti. Človek se boji, da mu ne_ bi počilo njegovo prekipevajoče srčece. ki mu je sladko petje tako veren tolmač, du ialiko izrazi najrazličnejše odtenke svojega ua.-trojcnia
J. Oliver Curwood
Nekaj trenutkov sta se moža tnolČe gledala, kakor cla bi bilo med njima nekaj vznemirljivega in grozečega. Nato je oče Layonne zaprl vrata in mirno stopil naprej.
Kent je globoko vzdihnil in se skušal nasmehniti.
»Zbudili sle me iz sna« — je rekel — »iz sna, ki sem ga sanjal z odprtimi očmi in pri belem dnevu. Imel sem ljubezniv obisk«
»Seveda, to mi je že nekdo povedal, Jimmy« — je odgovoril misijonar in se prisiljeno nasmehnil.
»Morda Mercer?«
»Da; prav zaupno je o tem govoril z menoj Ubogi fant se je menda kar zaljubil v tisto gospodično.«
»Tudi jaz sem se, mon pfre, in ni me sram to priznati. No. tako je tudi bolj prav. če hi me doktor Cardigan ne priglasil za plen smrti ...«
».limmy,< — ga je precej nevljudno prekinil misijonar — »ali ste kdaj pomislili na motnost, da se je Cardigan zmotil?«
Vzel je Kenlove roke med svojo In jih vedno bolj stiskal, da je Kenta kar zabolelo. Kent mu je gledal v oči in je naenkrat spoznal resniro. tako. kakor svetloba bliska razsvetli temno sobo. 1'rebledel je. kakor da bi mu slednja kaplja krvi izginila iz lic.
»Toda... saj vendar nočete reči... da...
da,. .<
»Da. to hočem reči, sinko, to hočem reči« _
je izpregovoril misijonar s tako izpremenjenitn glasom, da se je njemu samemu zdel popolnoma tuj. — »No. Jimmy. ne boste utnrli, nasprotno, živeli bo?to. živeli!«
»Živel bom I« — je zajecljal Kent in padel nazaj na blazine. — »Živel botnl«
Za trenutek je zaprl oči in zdelo se mu je. da je ves svet okrog njeaa začel goreti. Zdelo se je. da neprenehoma ponavlja slednji dve besedi in da jih njegove ustnice niso mogle glasno izgovarjati Vsa soba se je sukala okrog nJega Zopet je odprl oči: tam. kier se mu prej nudil tako lep razgled, drag njegovemu srcu. je videl sedaj samo nekakšen zelenkast oblak. Slišal je glas očeta Layonnea: jasen je bi Ita glas. toda zdelo se mu ie. da prihaia iz velike daljave: »Doktor Cardigan je napravil napako, zmotil se je. Sedaj je radi lo napake, ki ie prav tako velika kakor je razumljiva in opravičljiva. Cardigan ves iz sebe. kakor če bi mu potegnili srce iz telesa . Ko hi imel takrat na razpolago radio-skopičen aparat... toda tega ni bito . Cardigan je postavil diagnozo, kakršno bi postavilo od desetih zdravnikov devet .. To. kar je imel on za oteklino na žili, je bilo razširjenje srca; občutek pritiska v prsih pa ie bil povzročen po prevelikem vdihavanju nočnega zraka. Seveda, to ie huda napaka, toda Kent ne sme grajati ubogega Cardigana . .<
»Ne sme eraiatt ubogega Cardigana.« — Te besede so še ostale v Kentovem spominu in zdelo se niti |e. da mu še vedno odmevajo v ušesih. Ne smo grajati ubogega Cardigana! In napadel
ga je smeh, krčevit smeh, v katerem so se mu sprostili in umirili živci in v katerem 6e utu je svet prikazal v popolnoma uov| luči. Končno se Je sam zavedel, da se neprenehoma smeje. Ne smo... grajali... ubogega... Cardigana! Kak Sen imeniten, sijejen nesmisel Je povedal oče La-yonnel Grajal naj bi Cardigana. ki mu ie zopet odprl vrata v življenja! Grajal na) bi ga. ker ..
Počasi, počasi se mti |e odkrivala resničnost in so se mu bistrile misli Zopet je zagledal očeta Layonnea. njegov bledi in resni obraz, njegove oči. ki so Sp vedno izražale tisto grozo, ki jo je Kent takoj opazil, ko je misijonar prestopil prag niegovp sobe. Zavedel se je vsega.
»Razumem« — je rekel. — »Vi in Cardigan morda mislite, da bi zame bilo bolje, če bi umrl!«
Misijonar je šo vedno držal Kentove roke.
»Ne vem. Jimmy, ne vem. To, kar se je zgodilo. je strašno.«
»Toda ni tako strašno kot smrt!« — (e vzkliknil Kent in se razburjeno premetaval po postelji — »Moj Bog. živeti hočem, živeti!«
Iztrgal je eno roko Iz misi jonarievega prijema in jo stegnil proti odprtemu oknu.
»Poglejtel Poglejte ta svet, ki je sedai zopet moj! Moj svet! Rad bi se vrnil v ta moj svet. ker ml je sedaj desetkrat dražji. Zakaj nal bi grajat Cardigana? Oče. oče. poslušajte met Sedal vam morem povedati vse. ker imam pravico to storiti I Lagal som! Jaz nisem ubil Johna Barklova!«
Bolesten vzklik je ušel z ustnic očeta Layon-
nea:
»Jimmy!c
»Da. prisegam vam. da tega nisem storili MoJ Bog, oče. ali mi ne verjamete?«
Misijonar se je dvignil V njegovih očeh in v obrazu je odseval izraz groze, začudenja in nevernosti. Gledal je Kenta. kakor da hi ga še nikdar doslej no videl Nalo se je brž obvladal in položil roko na Kentovo glavo.
»Bog vam odpusti. Jimmy! Bog vam pomagaj!«
V prvem trenutku je Kent začutil, da mu jo neizmerno veselje napolnilu srce, sedaj pa mu je kakor leden obroč stisnil srce. ko je spoznal pomen izraza v glasu in obrazu očeta Layonnea. Ni bila nevernost: bilo |e nekaj hujšega, nekaj, na kar s,? niti pomisliti ni drznil.
»Sama moja vera ml ukazuje, da vam moram verovati. Jimmy« — je odvrnil oče Layonne s pri-
»Ne verujete mi!« — ie ponovil Kent. srčnim glasom; polagoma ie zopet dobil oblast nad samim seboj. — »Moram vam verjeti in ho^ čem vam verjeli, zaradi • s samih Toda sedaj, moj sinko, sedaj ne gre več za čustva, seda) gre za zakon! Mojp srce utegne krvaveti zaradi vas, ne da hi vam mogel storiti kakšno uslugo...«
Obotavljal se je. kakor da ne more najti pravih besed, toda Kent ie sedaj popolnoma jasno videl svoj položaj in zavedal se je vseh fiosle-dic svojega ravnanja.
Smrt se |e odmaknila od njega, toda samo zato. da so mu približa z druge strani Vendar.. sedaj je še živeli Ta misel si je prldohila nadmoČ nad ostalimi Bog ve. kal se mu utegne pripetiti v mesecu dni. v dveh ali treh mesecih .. . toda ta čas bo on živel in se bo trdo boril za svoje življenje, za katero je že mislil, da je izgubljeno. Bil je borbenega duha in sedaj je bolet napeti vse svojp sile. da dobi igro na življenje in smrt. ki k> ie prostovoljno začel igrati.
Letalska vojna, kakor so si jo zamislili Angleži
»Hudo so se vrezali, če mislijo, da bodo omajali moralo nemškega naroda«
Madžarski vojaški strokovnjak je te dni napisal v »Pester L!oydu« poučen članek pod naslovom »Angleška letalska vojna«. Iz njega povzemamo naslednje:
Angleška letalska vojna je zavzela naj-ostrejšo obliko. Z načrtno vztrajnostjo napadajo angleška in ameriška letala nemška mesta in naselja in dostikrat se zgodi, da ne delajo nobene razlike med vojaško res važnimi cilji in področjem, kjer živi civilno prebivalstvo.
Naslaja zdaj vprašanje, kako vprav Velika Britanija pride do takšne vrste letalske vojne in kaj si prav za prnv iz tega obeta. Pri odgovoru na to vprašanje jc treba imeli pred očmi predvsem tole: V Angliji so po prejšnji svetovni vojni s posebnim poudarkom govorili, da lwi bodoča vojna |x>teknla v znamenju letalstva. Ali bo letalstvo tudi v ImhIočc nastopalo lc v okviru omejitev, ki so v prejšnji svetovni vojni iz različnih vzrokov obstajale, uli pa naj ima prnv Douhet. kt letalstvu pripisuje odločilno vlogo? Za Anglijo je bilo pri tem očividno Še posebno mnogo na kocki. Čc bi bilo res, da bo v taktiko in strategijo bodočih vojn letalstvo prineslo revolucijo, potem bi bilo to zn njene dosedanje vojaške |x)jmc uekaj novega in nc rqvno nenevarnega.
Rokavski preliv — nič več ščit za Anglijo
Letalstvo jc orožje, ki potrebuje prostora, orožje, spričo katerega jc Bokavski preliv, ki je stoletja in stoletja tnko uspešno varoval Anglijo pred evro|>sko celino, postal naravnost nekaj brezpomembnega. Če naj letulstvo v l>o-doče res igra odločujočo vlogo v vojni, ima to za Anglijo lahko tudi slabo stran. Čez Bokavski preliv je mogoče uprizarjati letalske napade v obeli smereh, na Anglijo in na Nemčijo. Močno lclastvo je orožje, s katerim je mogoče na|iasti najpomembnejša sovražnikova gosjio-darska središča, recimo važna industrijska mesta. Spričo tega je nastopanje velikih kopenskih vojska, ki dosti stanejo, odveč. Na ta način se vojna tako rekoč lahko skrajša in poceni, če naj bi bil tak način vojskovanja možen in uspešen, potem se vojna ne bi več odločala ha bojiščih, pač pa na polju sovražnikovega gospodarstva, socialne ureditve in morale.
Različne vloge, ki jih igra letalstvo
Zdi se morda, da je za takšno »gospotlar-sko-moralno« vojskovanje letalstvo posebnega pomena. Sovražnika ne oziraje sc na vojaške nastope na kopenskih bojiščih lahko udari na njegovih gospodarskih napravah in nn civilnem prebivalstvu, ne cla bi pri tem tvegalo kakšno nevarnost, razen seveda nevarnosti, cla bo nasprotnik z enakim j>ovrnil. Tudi glede na gospodarsko zaporo je letulstvo lahko dvorezen meč. Celinsko zaporo lahko razširi in poostri, na drugi strani pa Angležem sovražno letalstvo lahko temeljiteje nadzoruje angleške pomorske prevoze iu pristanišča. Dalje pa jc letalstvo
tudi učinkovito sredstvo za razširjanje raznovrstne propagande, saj lahko trosi med prebivalstvo sovražne države vse mogoče letake. Angleži so se pri svoji teoriji o letalski vojni že davno pred začetkom sedanje vojne odločili zu brezobzirne letalske napade nn civilno prebivalstvo, na gospodarsko važne cilje in na prometna sredstva. Spričo tega sc zdi, cla se je Anglija vneto pripravljala na letalsko vojno proti nemškemu zaledju. V Angliji so se za »sodelujoče letalstvo«, to se pravi za letalstvo, ki bi sodelovalo s stihozemsko vojsko, odločili šele po padcu Francije. Angleži tudi niso nič skrivali bornih začetkov svoje letalske vojne proti Nemčiji. V nekem poročilu letalskega poveljstva stoji: Iz skromnih začetkov se je ofenziva na industrijsko Nemčijo dvigala vedno više.« Anglija sama priznava, da je do junija 1941 s šestih in več letališč izvedla 1006 letalskih napadov na nemško ozemlje.
Štiri obdobja angleške letalske vojne
Prvo obdobje angleške letalske vojne, t. j tisto obdobje, v katerem se je Anglija z ozirom na Francijo morala držati nazaj, se je končalo 10. maja 1940. Potem pa se je začelo drugo obdobje. Angleško letalstvo je začelo po angleški zamisli letalskega vojskovanja napadati nemška mesta, pri čemer so Angleži seveda vedno zatrjevali, da jim gre le za to, cla zadenejo vojaško važne cilje. Prizadeto pa jc bilo vselej nemško civilno prebivalstvo in nemški kulturni spomeniki, kakor nn primer Bismar-rkov grob v Friedrichsruhe, Gothejeva hiša v \Veimarju, cerkve in spomeniki v Kiilnii in llei-tlelbergti. grad v Mannhcituu itd. V tem času je Nemčija nastopala s svojim Ictastvom le v zvezi z vojaškimi nastopi na ko|)nem ter napadala angleško vojno in trgovsko mornarico. Šele 4. septembra 1940 je bilo oznanjeno, da bo Nemčija začela s povračilnimi napadi, še prej pa je dvakrat opozorila Anglijo, naj neha s svojimi letalskimi napadi na civino prebivalstvo. Nekaj dni pozneje sc je začela doba nemških povračilnih napadov, ki so dosfegli svoj višek v napadih nn London 29. dcc. 1940., 17. aprila in 11. maja 1941. Po preteku te dobe sc jc Nemčija spet odločila za letalske napade zgolj na pomorsko in vojaške cilje v Angliji, predvsem na angleška pristanišča.
Tretje obdobje angleške letalske vojne se ie začelo tedaj, ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Anglija si je mislila. da spričo dejstva, da je Nemčija zajx>sle-na na vzhodu, lahko to priliko izrabi in obnovi svoje letalske napade nn nemško ozemlje. Napovedala je tako imenovano »Non-stop ofenzivo«, ofenzivo brez oddiha. Končala se je v začetku oktobra 1941 in je Anglijo stala t400 letal, j>oleg tega pa jc bilo v tem času ujetih "I" angleških Ictalccv. 1280 pa ubitih. Pozimi leta 1941-42 se je angleško letalstvo držulo spet bolj nazaj.
Naslednje, četrto obdobje angleške letalske vojne, obdobje, ki traja še zdaj, se je začelo spotnludi 1942., ko so Sovjeti začeli vedno bolj
pritiskati nn Angleže, naj vzpostavijo v Evropi drugo bojišče. Sovjetska veleposlanika. Litvi-nov v \Vashingtonu in Majskv v Londonu, sta bila tista, ki sta prevzela vlogo priganjačev k tej ofenzivi, ki so jo zato v Nemčiji, imenovali »Majskvjevo ofenzivo.«
Jeseni in pozimi 1942-43 so se angleški letalski napadi nadaljevali. Angleži so bombardirali Koln, Liibeck, Hamburg. Diisseldorf, Es-sen, Munchen, Niirnberg, Berlin itd. Anglija je uprizorila te napade kljub temu. čeprav je opustila misel, dn bi letalstvo lahko prineslo odločitev v sedanji vojni. V nekem članku pod naslovom »Air |io\ver« je »Time«« pisal 30. okt. 1942, cla so uspehi bombnih napadov ucdoločui in nepopolni.
Nemci so jim temeljito vrnili
Povračilni nemški letalski napadi, ki so se 70 čel i v septembru 1940, so Anglijo hudo zadeli. Sredi novembra 1942 je sporočil angleški minister za ljudsko zdravje Erncst Bro\vn, cla je bilo po letalskih na|iadih v Angliji in NValesu poškodovanih 2,7501)00 hiš, pri čemer pa razbite ši|>e niti upoštevane niso. To se pravi, cla v Angliji in v \Valesu skoro vsaka četrta hiša nosi sledove nemškega povračila. Pri tem pn trgovske hiše in tovarne tudi niso vštete. 250.000 hiš je bilo povsem razdejanih. Kršitev vojnih določb, ki so priznane na evropski celini, in ki pravijo, da je dovoljeno napadati le vojaške cilje, civilnemu prebivalstvu pn da je treba prizanašati, se je maščevala z vso neizprosnostjo nnd Anglijo samo. Če je Nemčija spričo svojih velikih nalog, ki jih rešuje v vzhodnem l>ojišču in jih jc do pred kratkim reševala tudi v Afriki, vihtela svoj meč povračila nad Anglijo samo z levo roko. so njeni udarci, ki jili zadaja nasprotniku pri svojih sedanjih nupudih, šc učinkovitejši.
Računi brez krčmarja
Sedanji angleški letalski napadi so namenjeni v prvi vrsti morali nemškega ljudstva. Tudi
Pošiljke iz Italije
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitteje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MARCHESB LOMBARDA S. A.
MILANO - VIA AKNALDO DA BltESCIA 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana
Strokovna carinska služIta na \seh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani:
RAJK0 TURK, Vilharjeva cesta 33
COIL1 IIM PASTA ItSICN KLEI
por C f flot corcan*! ovun- 7. a n r h d p — i m" p m o one 1'nnprnneiitunti tn- povsod zastopnike. ki trodottl cnrtolerie.	obiskujejo papirnice.
Beri vere:	P i i i*t 11
Cosson 10 n 1'ninnc PuhliUfllft iioilnnn. Ocno»a
na tn cilj «o Angleži mislili že pred vojno. General Fuller, znani angleški vojni pisec, se je o namenu te vrste letalske vojne i/rnzil takole: Njen cilj je v izključitvi ideje in v tetn, da se zbudi instinkt. Ideja je v volji, sovražnika premagati. Instinkt pa je misel na samoohranitev ...«
Umrla nam je naša predraga t cla, gospa
Antonija kregar roj. Zakotnik
poscstnica
Pogreb drage pokojnice ho v petek, dne 25. junija 1943. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Vodnikova cesta št. 66. na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, dne 23. junija 1943. Žalujoči: Zakotnik Lcopoldina, nečakinja, in ostalo sorodstvo.

Domačija v cvetju
Tomaž Poklukar
14



Nikomur ni storil krivice; pač, grdo je bilo, ko je klel vsako jesen, ko je hodil skozi l.okavec in napravil dolg ovinek ob hiši, pri kateri so ga tako krivično obsodili. Ne, zdaj ne bo več klel, nikoli več ne bo preklinjal; luč njegovega življenja ugaša, čeprav je danes še enkrat vzplapo!al plamen spominov.
Danes mu je spet lepo. Nič manj lepo kakor takrat, ko je dobil lajno. Župnik v šmarjeti jo je hranil zanj, ko je pokopal berača in ni bilo dediča, ki bi jo zahteval zase.
Jernač jo je stisnil k sebi, jo navil in sprožil. Potem je prislonil uho ter poslušal. Zaprl jc oči, da ne bi bilo ničesar, kar bi gn motilo. O, še poje, sladko, sladko poje! — — — V duhu je zagledal malo Ajtko, ki je pasla ovce prnv pod tisto hruško, kjer mti je nekoč skrivaj prinesla skodelico goveje juhe. — — — Ajtka, ljuba Ajtka, verjemi mi, da nisem kradel...! Ajtka jc prišla k njemu in ga s svojo toplo roko pobožala po sivih laseh. Potem gn je z mehkim glasom .prosila, naj ji odpusti in mu povedala, cla zdaj že vsi vedo. kdo jc ukradel ovco. Sam oglar je prišel povedat, ko jc prišel čas velikonočne spovedi.

Lajna je utihnila. Jernač se je naslonil na lipo in solze so mu lile po licih. V tem je zadremal in spet »e je pogovarjal z Ajtko. Pripovedoval ji je, kako mu je sedaj dobro, ko ni več huda nanj. In o dobrih ljudeh ji je pravil, ki mu dajejo kruha in strehe. Odkar ima la jno, ni več sam na svetu; ljudje na kmetih mu bolj radi odpirajo vrata. Mater in očeta obiskuje — zdaj gre k očetu — *in tako bo hodil vse dni, dokler ju ne bo zagledal sedeti v nebeškem kraljestvu, sedeča med gruntarji, med ljudmi zdravih rok in zdravih nog. Takrat bo tudi njegova levica oživela, noga bo spet ravna in krepka; Jernač bo človek, kakor vsi drugi.
Ah, A jtka, draga Ajtka, samo o sebi govorim in se ti hvalim; skoraj sein te pozabil vprašati, kako je s teboj: si zdrava, si se poročila, imaš otroke?
Sonce se je že davno pogreznilo v daljni svet onkraj gora; na dolino jc legal večerni mrak, pri Andraževih v rebri pa je bilo še vedro. Na modrem nebu je zablestela zvezda večcrnica. Prijeten mir pomladnega večera je pretrgalo Perunovo lajanje.
Jernač se je zdramil. Začuden sc je oziral po okolici,
»O, ti moj Bog, takole dremljem. za dobre ljudi pa šc rožnega venca nisem zinolil!«
Ko se je Matevž vrnil, je že izgovarjal svete besede iu prebiral črne lesene jagode na oguljeni vrvici. Kdaj pa kdaj se je zaustavil in napenjal možgane; lovil je s|>omine, ki so se mu obudili v sanjah ter si prizadeval, da jih ne bi pozabil. Na Ajtko je mislil, ki je bila danes tako dobra z njim. pa na grajsko gospodično, ki ga je osrečila z darom.
Če bi Matevž slišal njeno pripove-nad sv Lovrencem prijaznejše, vedno
Naslednjega dne je Jernač spet odšel v svet kakor je bil prišel. Hvaležno se je oziral na/aj proti domovanju dobrih ljudih. Tudi Majda je bila že doma in je pripovedovala materi, kuko so jo sprejeli pri Andraževih, lz njenega srca je vela sveža sapa, kakor da se je vrnila z lepega majskega izleta.
Prvič je videla ozko dolino, z gorami obdano, po kateri se preliva globoka, zelenkasta reka. Po reki so plavali velikanski slogi belega in rumenega lesa. Trije možje so veslali spredaj in trije zadaj, fe se prnv spominja. Tudi o bogatem kosilu je pravila, ki gn je pripravila Mutevževa mati za njun obisk.
O zemlji je vedela povedati samo to, da je bila vsa v cvetju. »O, lepo je bilol« je ponavljala in mislila pri tem na fanta, na njegove tople oči. na njegovo živo besetlo, na krepke roke in na zdrave ustnice.
»O, zelo lepo je bilo...!«
dovutije, bi ji rekel takole: »Pripove d u i. dekle, naprej, nisi še vsega povedala!« To, česar bi pogrešal, bi bile hvalnice njivam pa dobra beseda o gozdu in živini. Mar ji ni pokazal poln Ii lev, sedemnajst glav lepo vzrejene živine? Mar ji ni razkazal sadovnjaka, polja in gozdov? Ali je bila slepa, da je na vse to po7abila?
V pismu, ki je prišlo potom iz Ljubljane, mu je še enkrat obudila s|)omine na vesel je, s katerim jo je nagradil ob prvem srečanju na domačiji. Zdaj se je šele Matevž spomnil, da je bil to dogodek, ki ga je vredno zapisati v debelo, v usnje vezano knjigo s tremi belimi zvezdami nn platnicah. S pičlimi besedami je zapisal v rodovniško knjigo tale dva stavka:
»14 maja I. 1933. je prišla Majda Vorinova, zaročenka Matevža Andraža, s svojim očetom Petrom prvič na obisk. Sklenjeno je bilo, da bo [»oroka konec julija istega leto po žetvi «
Več ni zapisal. In se tudi ne bi spodobilo. zakaj knjiga je bila določena samo za važne beležke, o življenju rodu Andraževih. Samo za dejstva, ki jih bo bral nekoč ttidi njegov sin, vnuk, pravnuk in tako dalje, ne pa z.a čustva. Težko se je premagal, da ni zaupal papirju vsega tistega, kar pišejo ljudje v navadne dnevnike, ki jih po neknj letih spet zažgejo ter začnejo z novim, bolj stvarnim zapiso-,n jem.
Z vsakim dnem se mu je zdelo nebo
bolj odprto je bilo njegovo srce za zemeljsko skorjo, ki je dihala v čudežnem življenju zgodnjega poletja. Zemlja se mu je zdela kakor pra«lara knjiga, ki jo je napisala satna roka Stvarnikova v potrdilo vere in upanja, v dokaz ljubezni in zaradi lepote same.
Kakšno revščino pomenijo Človeški možgani nasproti vsemu, kar snuje narava, si je mislil nekoč, ko je držal žitni klas v rokah Ves svet obljubi kemiku, da bi ti ustvaril eno samo žitno zrno; smejal se ti bo, dejal ti bo, da si norec — in bo hodil naprej po svetu z zavezanimi očmi. V smrdečem laboratoriju bo iskal resnice, za čudeže na zemeljski skorji pa bo ostal slep. Slep kakor konj, ki nosi ob očeh ščitnike, da vidi pred seboj samo prašno cesto.
Ljudje plavajo v teorijah in se izgubljajo v praznih besedah, kakor da bi se bali pogledati v lice skrivnosti, ki se razodeva v eni sami mravlji, v enem samem cvetu. O dolgočasju in puščobi življenja tožijo ter v dolgoveznih romanih iščejo duhovnega leKa; ne pride jim na misel, do bi vprašali čebelico, kdo jo je ustvaril, kdo navdahnil s pridnostjo, kdo z nagoni, ki že mejijo na pamet
Ne. za knjige Matevž ni imel več časa: je bilo pod vedrini nebom preveč lepote in preveč pobude za premišljevanje Drugo leto je že bil pri zemlji; v njenem snovanju ie razerinial vedno nove zakone.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodla
Urednik: Viktor Cenfcii