KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 17 GOSPODARSKE IN SOCIALNE RAZMERE NA IMENJU GOLNIK (GALLENFELS) SREDI 18. STOLETJA DUŠAN KOS — MARIJA PERKO Ozemlje med Savo in Kokro, kjer je v 16. stoletju nastalo gospostvo Križe (Kreutz) kot predhodnik imen j a Golnik (Gallenfels), so naselili Slovenci že v najstarejši in starejši dobi. Na to opozarjajo tako poljska razdeli- tev, poreklo imen krajev kot tudi ostanki koseščine na vsem področju levega brega Sa- ve še v 15. stoletju. Starejša kolonizacija (do 13. stoletja) je zajela večino vasi na omenje- nem prostoru, z izjemo Malega Nakla, Sred- nje vasi, Zaloga, Novak, Gozda in Nove vasi pri Preddvoru, ki so nastale med 13. in 15. stoletjem. Fevdalna doba je prinesla v ta prostor ne- katere novosti. Za 11., 12. in 13. stoletje je značilno večje število ministerialov in vite- zov, naseljenih na Kranjski ravnini.^ Ti so bili v oporo takratnim močnim Andeškim gospodom, ki so imeli to področje kot krajiš- niški fevd. Andeški so obvladovali svojo po- sest tod vse do leta 1228, ko je umrl Henrik IV. Andechs.2 Sredi 13. stoletja se pojavi na Gorenjskem izrazita dvojnost fevdalnih ze- mljiških gospostev. Ozemlje na desnem bregu Save je bilo že v 11. stoletju razdeljeno med dve cerkveni gospostvi: loško in blejsko. Na levem bregu pa je prevladovala številnejša razdrobljena posest, predvsem na področju Kranjske ravnine. Do konca srednjega veka je skoraj vsa razdrobljena posest manjših vitezov in ministerialov prešla v roke večjih posvetnih in cerkvenih gospodov. Omenimo le posamezna gospostva in urade samostanov v Velesovem in Vetrinju, celjsko gospostvo Smlednik in del gospostva Novi grad ter do leta 1418 ortenburška nato pa do leta 1456 celjska urada Naklo in Primskovo. Po pro- padu Celjanov leta 1456 se je ta posest zdru- 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Žila z deželnoknežjim kriškim uradom (bivši fevd deželnih grofov). To posest je cesar Fri- derik III. dajal v zakup po posameznih ura- dih. Ni pa izginila drobna, večinoma raztre- sena posest, ki se je v naslednjih stoletjih pojavljala vse pogosteje. Tako je bilo tudi v novem veku »ozemlje na levi strani Save glede na posestno stanje temeljito različno od tistega na drugi strani Save, ki je spadalo v sklop v veliki meri strnjenega loškega go- spostva«.' Večje razlike med obema tipoma so se kazale še sredi 18. stoletja v obliki raz- ličnih podložniških obveznosti in socialnih razmerah. Sredi 18. stoletja je imelo v okolici Kranja posest okoli 30 različnih zemljiških gospodov po številnih med seboj raztresenih vaseh. Le redke vasi so v celoti spadale pod enega zem- ljiškega gospoda (npr. Preddvor, Nova vas. Srednja Bela, Potoče itd.).* Med številnimi manjšimi gospostvi je najkasneje do srede 16. stoletja nastalo tudi gospostvo Križe. Prvič se omenja leta 1566, ko je lastnik Jurij Kreutzer izgubil zastavljeni kriški urad.' Omenja ga tudi Valvasor, ki domneva, da se je grad (in posestvo) preimenovalo v Gallen- fels ali Golnik potem, ko ga je prevzela dru- žina Gallenfels.' Utemeljitelj plemiške družine Gallenfels je bil Janez Jakob pl. Gallenfels, ki je umrl leta 1668. Za njim je prevzel posest do leta 1692 Janez Andrej, nato pa Janez Danijel do leta 1726,' ki je bil vsaj med leti 1696 in 1699 tudi zakupnik gospostva Bled,^ od leta 1721 pa lastnik imenja Podvin.' Janez Danijel je pred letom 1726 pridobil še imenje Zagorice.^" Do konca 18. stoletja so si kot lastniki imenj Golnik in Podvin sledili še: Andrej Evzebij do leta 1748, Agnes Rebeka (skrbnica svojih otrok)," Ignacij od 1748 do 1776 (polovica imenja Golnik in celo imenje Podvin), od 1776 do 1798 pa le Golnik v celoti." Gospodarske in posestne razmere na ime- nju do srede 18. stoletja niso znane, ker za dobo do izdelave terezijanskega katastra" ne obstaja niti en urbar. Prvič lahko ugotavlja- mo stanje na imenju šele za čas med leti 1749 in 1756. Pri tem nam poleg katastra slu- žijo v oporo popisi prebivalstva po župnijah iz leta 1754," kjer je imenje imelo podložni- ke. Popisi pa se delno ne ujemajo s popisom v Bekantniss Tabellen ali pa so podatki ne- popolni, o čemer bo beseda tekla kasneje. Sredi 18. stoletja je bila sedež imenja gra- ščina na Golniku z bližnjo pristavo (Mayer- hof). Po rektificiranem obrazcu A je bilo leta 1750 v sklopu dominikalne zemlje 22 njiv. 11 travnikov, pašniki, gozdovi, trije mlini, žaga in pet ribnikov. Dominikaina posest je bila enaka trem ali štirim povprečnim celim hubam, in je obse- gala okoli 8«/o vse obdelane in neobdelane zemlje, ki je pripadala imenju. Dominikalne njive so bile sodeč po ledinskih imenih raz- tresene po bližnji in daljni okolici gradu in pristave. Naj jih naštejemo nekaj: pod gra- dom, nad metnikom, za vidmom, pod Kovo- rjem, pod mlinom, v Brezju, na hribu, za bukovjem itd. Raztresenost obdelovalne zemlje si lahko razlagamo s težnjami imenja po čim večji razširitvi dominikalne zemlje. Zato je imenje izkoristilo vsako priložnost za njeno razširitev. Velikost njiv je bila iz- ražena v mernikih rži, ki so bUi potrebni za posevek vsake njive. Za najmanjšo njivo je bila napoved 1/2 mernika rži, za največjo pa 5 1/2 mernika. Povprečno je zna- šala napoved 2,37 mernika ali 66 litrov rži. Napoved velikosti, dominikalne obdelovalne zemlje, ki jo je navedlo imenje v RDA, se je bistveno ločila od stanja, ki ga je našla ko- misija pri pregledu celotnega imenja. Napo- ved za vse njive je znašala 36 3/4 mernika rži, komisija pa je ocenila obseg dominikalne obdelovalne površine na 46 3/4 mernika rži. Nasploh moramo imeti pri rektifikaciji pred očmi težnje zemljiških gospodov in in- dividualnih proizvajalcev, da se njihova po- sest oceni kot čim bolj skromna in slabo do- nosna. Zato so kljub popravku napovedi še vedno nerealne. Na dominikalnih njivah je bilo leta 1752 posejanih 18 mernikov pšenice, 6 mernikov mešanega žita, 1/2 mernika prosa, 5 mernikov ječmena, 22 mernikov ajde, 6 mernikov ovsa, 3 merniki lanu in 1/4 mernika detelje.^' Pri tem naj bi bil napovedan donos od enega posejanega mernika pšenice in žita 3 1/2 mernika, ječmena 3, ovsa 4, ajde 2, prosa 20 in lanu 2 mernika. Od 1/16 mernika posejane detelje pa je donos znašal 5 centov sena.*' Količniki so podobni tistim, ki jih je izraču- nal Blaznik na podlagi jožefinskega katastra za Spodnje Bitnje^' ter precej večji kot tisti, do katerih je prišel pri preračunavanju do- nosnosti v terezijanskem katastru (2—3).*^ Denarna vrednost za mernik pšenice je zna- šala 51 krc, za žito 34 krc, za proso 30 krc, za ječmen 24 krc, za ajdo 20 krc. in za oves 14 krc ... Funt detelje je veljal 5 krc. Relui- rana vrednost vsega pridelka na dominikalni obdelovalni zemlji je tako znašala 92 gld. in 43 krc ... KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 19 O načinu obdelave kataster molči. Gotovo je temeljil na kolobarjenju s praho, vendar pa so si imenje in kmetje prizadevali za opu- stitev prahe, saj so na neobdelanem zemljišču že sejali deteljo in lan. V obravnavanem ob- dobju je potekal tudi obrat ekstenzivne pašne živinoreje k hlevski. Na pristavi je bilo leta 1752 12 krav, 9 eno-, dve- in tri-letnih teličkov en vol, 6 prašičev in 4 vprežni konji.'' Za pre- skrbovanje živine je imelo imenje 11 travni- kov, od katerih je po cenitvi komisije dobilo letno 300 centov sena. Ti travniki so bili raz- treseni po okolici, delno v nižinskem, delno pa v višje ležečem področju, na kar opozarja- jo ledLnska imena: kokrca, metnik, loka, ve- lika senožet. Zavoljo boljšega načina živinoreje in težnje po večanju dohodkov, se je imenje odpove- dalo pravicam do uporabe nekaterih domini- kalnih pašnikov ter jih šest prepustilo v iz- koriščanje kmetom, enega z imenom Golniška gora pa prepustilo za odškodnino 14 gld. 7 krc. zakupnikom.^" Kljub temu je imenje pošiljalo živino na pašo na gmajnske pašnike. Ti so bili na splošno v zelo slabem stanju. Imenje se je pritoževalo, da je zaradi malo- številnih in slabih skupnih pašnikov vzreja živine slaba. Od ene glave rogate živine ni moglo dobiti več kot 3 krc. za uporabo za tistih šest pašnikov, ki so bili v obliki ser- vitutov prepuščeni podložnikom.^i V nepo- sredni bližini graščine je imelo imenje 1,10 ha gozda,^2 od koder so letno pridobili 50 cen- tov lesa izključno za kurjavo, 20 centov pa za ogrevanje. Z ogradami so namreč zaščitili obdelane površine pred divjadjo. Nadaljnjih 2250 centov lesa za gradnjo, kurjavo in ogre- vanje je imenje dobilo še iz vojvodinskega gozda (Uden boršt) in iz drugih gozdov, kjer je imelo imenje pravico do lesa za gradnjo itd.23 Imenje ni izkoriščalo mlinov v lastni režiji Od dveh mlinov na Krničici in Kokri ni pre- jemalo nobenih dohodkov. Le od mlina z žago, ki je ležal pod raspom in ga je imel v zakupu Jurij Ferlec, je prejemalo letno 15 gld. V bližini graščine je ležalo pet manjših ribnikov. Imenje je uživalo le enega, ki se je imenoval »kuhinjski«, dva sta bila opušče- na, dva pa sta bila dana v najem za letno zakupnino 13 1/2 gld..^* Leta 1755 se je Agnes Rebeka v. Gallenfels pritožila zaradi dela ko- misije ter ji oporekala setvene tabele, raz- širjenost žitaric na imenju in donosnost ter zahtevala popravek velikosti rente od mli- na na 12 gld., povesem prediva pa na 4 krc. Pripominjala je še, da nima nobenih koristi od ribnikov, ter naj komisija to upošteva.^* Ta pritožba se ni upoštevala in napovedi so ostale nespremenjene. Leta 1754 so v graščini na Golniku živeli poleg sedmih članov družine Gallenfels in duhovnika še štirje posli; na pristavi pa je bilo osem poslov. Le-ti so poleg hrane in obleke dobivali še plačilo v denarju: pisar 60 gld., oskrbnik pristave 30 gld., veliki hla- pec 15 gld., hišni sluga 20 gld., hlapec na pristavi 15 gld., grajski vratar 10 gld., koči- jaž 10 gld., svinjski hlapec 10 gld. in živinski hlapec 15 gld. Skupaj je imenje izdalo za plačilo poslov 185 gld. Poleg poslov je ime- nje plačevalo še mežnarju v Krizah en mer- nik pšenice, župniku v Krizah pet mernikov pšenice, pet sirov in 2 1/2 centa sena. Me- žnarju v Seničnem pa pet mernikov ajde ter komendi nemškega viteškega reda v Ljub- ljani kot imetniku bivše deželno-glavarske posesti letno pet piščancev kot »vogtey«. Precejšen delež pri dohodku imen j a je imela desetina. Pri tej je v obrazcu D iz leta 1749 ločena desetina v živinskem prirastku in desetina od snopov žita. Obe vrsti desetine je prejemalo imenje od 17 1/2 hübe v Senič- nem, Golniku, Ješencah in Novakah, ki pa je bila reluirana v denar po 1 1/2 gld. od hübe. Skupaj je znesla 26 gld. in 15 krc. Poleg tega je imenje dobilo še 14 1/2 piščancev v vrednosti po 3 krc. in 21 3/4 čehulje (6,09 kg) prediva. Večina teh hub je pripadala imenju Golnik. Razen desetine od svoje posesti sta pripadali imenju še dve tretjini desetine, re- luirane v denar še od ene hübe v Hrašah (1 1/2 gld.), 20 gld. je dobilo imenje na Tr- steniku, 14 1/2 gld. na Vetrnem in 30 gld. v Tenetišah in na Letencah. Desetino od pri- rastka in od snopov je dajalo 15 hub v Že- jah, Sivilah in Podreči skupaj 90 gld. in v Beli 60 gld. Tod je imenje dobilo še 13 pi- ščancev v vrednosti po 7 krc. in 36,4 kg pre- diva. Poseben vir dohodka je bila mrtvaščina (sterbrecht). Prvotno napoved 40 gld. in in 16 krc. na leto je rektifikacijska komisija popravUa na 54 gld., 13 krc. in 2 pf. V desetih letih je imenje prejelo 30 gld. kot odkupnino za izstop iz podložnosti ob za- pustitvi kmetije (abkaufgeld), 15 gld. za pi- sarniške takse in 60 gld. za primščino ob pri- dobitvi pravice do uživanja kmetije (lavde- mij).28 Razbitost posesti imenja se najbolj opazi pri rustikalnih napovedih posesti." Leta 1749 jo je sestavljalo 34 celih, 13 polovičnih, ena četrtinska huba in 29 kajž v 19 vaseh. V skupnem seštevku 77 domačij je bilo 62,34 "/o 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 kmetij, 37,66«/o pa je bilo kajž. Kar 44,16«/o vseh domačij je bilo kmetij v velikosti cele hübe. Stanje je odsev manjše deljivosti kme- tij na tem območju zaradi slabših možnosti produkcije in teženj imenja, ki ni podpiralo razkroja hubne posesti. Drobljenje hub je opazno le v vaseh starejše kolonizacije do 13. stoletja (Senično, Veterno, Golnik in Stra- hinj). Hube starejše kolonizacije so se na- splošno lažje delile kot mlajše, zaradi boljše kvalitete zemlje, ki je v skladu z razvitejšo obdelovalno tehniko omogočala večje mož-- nosti za zadovoljevanje potreb družine. Bolj izrazit je na imenju pojav kajžarstva, ki se v Bekantnuss Tabellen označuje z izrazom Untersassen. Vsak lastnik ima v posesti kajžo (Kaüsel), vendar pa so znotraj tega socialnega razreda razlike, ki temeljijo na obsegu pose- sti in daj atvenih obveznostih. Medtem ko ponekod pomeni izraz kaj žar le lastnika hiše ali bajte brez zemlje (npr. Matija Ark- tel v Seničnem), imajo nekateri poleg vrta in njive tudi gozd (npr. Martin Ušlakar na Golniku). Nekateri kajžarji so s kultivira- njem gmajn prišli do manjšega kosa obdelo- valne zemlje. Nekaj kajžarjev je bilo ob de- litvah deležno sorazmernega dela gozda. J. Zontar meni, da je do razlikovanja med obema oblikama prišlo ob rektifikaciji leta 1754, zaradi določanja stopnje obdavčitve. Kajže z zemljo naj bi obravnavali kot tre- tjinske hübe, tiste brez pa kot bajte.*^ Vendar pa za imenje Golnik te ugotovitve ne veljajo. V rektificiranem registru vseh podložnikov imenja iz leta 1757^' je razvidno, da so pojmi kajže z zemljo in kajže brez nje pri obdav- čitvi pomešani med seboj. V Seničnem je imel fcajžar Anton Jazbec hišo z vrtom, obravnavan pa je bil kot lastnik 1/3 hübe (2 gld. kontribucije). Enako posest je imel Marko Ahačič, ki je bil na splošno neprimerno manj obremenjen (10 krc. in 3 pf. kontribucije). Podoben primer je bil v Veternem, kjer je kajžar Luka Zaplotnik imel le hišo, obdavčen pa je bil kot lastnik 1/3 hübe (2 gld. kontribucije). Nasprotno je obdavčitev Gašperja Sarfa kljub imetju hiše in vrta dosegala le 16 krc. kontribucije. Pri tem nismo upoštevali drugih dajatev, o ka- terih bomo spregovorili kasneje. Na podlagi teh in podobnih primerov ugotavljamo, da je bilo razlikovanje kajžarjev na imenju povsem idividualno in neodvisno od velikosti imetja. Razlikovanje v obdavčitvi kajžarjev je morda slonelo na podlagi starosti in različnega na- stanka kajž; kultivirani zemlji ali na krče- vinah. Pretežni del kajžarjev se je ukvarjal z delom na kmetijah, redki obrtniki med njimi so zadovoljevali le najosnovnejše potrebe po neagrarnih storitvah. Pri navedbah poklica v Bekantnuss Tabellen so se kajžarji ozna- čevali z dninarji ali hlapci, z izjerao po ene- ga tkalca, krošnarja in zidarja v Seničnem, kovača v Bistrici, krojača v Zalogu, tesarja v Srednji vasi in zidarja v Naklem. Splošno sliko prebivalstva na imenju nam dajejo popisi, sestavljeni leta 1754.'« Iz tabele prebivalstva je razvidna izrazito agrarna struktura prebivalstva. Popis je zajel le gra- ščino s pristavo in 58 od skupno 77 hiš, ki so pripadale imenju ter 395 prebivalcev vključ- no s sedmimi člani družine Gallenfels in du- hovnikom Matijo Kunsterlom. Daleč nad ostalimi kategorijami prevladu- jejo kmetje z 61,8 */o, sledijo kajžarji z 19,5 Vo, posli z 9,1 "/o, gostači z 7,3 "/o in ostali, ki jih je 2,3 "/o. V zadnjo kategorijo sodijo omenjeni stanovalci in berač s pristave. Pod »nelokalizirano« razumemo prebivalstvo, ki je bilo zajeto v popisu, vendar pa po osebnih imenih in krajih ni identično z onimi v Be- kantnuss Tabellen in obeh urbarialnih regi- stih leta 1755 in 1757. Primerjava prebival- stva po stanovski strukturi s stanjem na šir- šem kranjskem območju opozarja na večje razlike.'* Opazne so v skoraj 19 "/o večjem odstotku kmetov na imenju na račun manj- šega odstotka kajžarjev (za ö^/o), gostačev (za 10 o/o), poslov (za 2 »/o) in ostalih (za 1 "/o). Razmerje med kategorijami na Kranjski rav- nini je bilo odvisno od večje ali manjše od- daljenosti od Kranja, kot centra neagrarne proizvodnje. Razmerje kajžarjev in kmetov v našem primeru ni bilo odv-sno od važne cestne povezave Kranjske s Koroško preko Ljubelja in doline Kokre. Kajžarstvo na imenju namreč ni bilo odsev ukvarjanja z ne- agrarnimi panogami. Edini sposobni ukva- rjanja s tovarništvom so bili kmetje, ki so si s tem popravljali slab dohodek od poljedel- stva.äia Po izračunih znaša količnik povprečnega števila oseb na hišo 6,7. Ob upoštevanju ta- kega zasilnega količnika za preostalih 19 ne- popisanih hiš bi bilo skupno število prebival- cev na imenju okoli 522, od tega 514 podlož- nikov. Količnik 6,7 je precej manjši od ti- stega, ki ga je izračunal Blaznik za loško go- spostvo (7,64).ä2 Razlika je posledica manjših potreb po delovni sili ter s tem manjšega števila otrok in poslov na družino. Loško gc^ spostvo pa je ležalo na hribovitejšem in manj obljudenem svetu, kjer je ob velikih samotnih kmetijah prišla bolj do izraza šte- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 21 vilčnost družin. Nižjo nataliteto je povzročala tudi skromna deljivost kmetij in kot posle- dica tega manjša možnost po osnovanju last- nih družin, kar je pogojevalo rast prebival- stva.'' Nekoliko se je prebivalstvo povečalo s kajžarstvom. Povprečna kajžarska družina je štela okoli 4,55 članov. Nič izjemnega niso med kajžarji družine s 6 ali celo 8 člani. Kmečke družine so nekoliko večje. Povpreč- na družina brez poslov in goslačev je štela 6,1 člana. Z upoštevanjem poslov znaša ko- ličnik kmečke družine 7. Največ gostaških družin je štelo okoli 3 do 4 člane. Velikost kmečkih gospodinjstev je zelo variirala: od 4 do 12 oseb, v povprečju pa je skupaj z go- stači in posli obsegalo 7,72 oseb. Oglejmo si še jedrno družino, »ki nam bo pomenila le skupnost enega ali obeh staršev in pri njih živečih lastnih otrok«.'* Pri tem moramo upo- števati, da so družine v širše vzeto sestavljali še stari starši in sorodniki — od tod tudi ko- ličnik 5,52 člana na povprečno družino na imenju ne glede na socialne kategorije. Maj- hno število v družini rojenih otrok nas ne sme zavesti, saj pri tem niso upoštevani otro- ci, ki niso živeli v domačih družinah. Količ- nik 2,8 pa je še vedno večji od tistega, ki ga je izračunal M. Stuhec za Kranj (l,?!).'^ Raz- lika je posledica specifične neagrarne funk- cije mestnega gospodinjstva in manjših po- treb po fizični sili v procesu produkcije. Prisotnost sorodnikov v gospodinjstvih je pogost pojav. V družini so ostajali neporo- čeni bratje in sestre, tete in strici, ženini starši itd. Prihajalo je do odhoda otrok k so- rodnikom, da bi se priučili kmečkih del ne samo doma, ampak tudi pri tujih ljudeh. Na drugi strani pa so ti sorodniki zamenjevali posle pri proizvodnji kmečkega gospodinj- stva. Starost mlajših, v popisih navedenih kot sestrične in bratranci, ne presega 20 do 25 let. Največ jih je od doma v starosti od 10 do 14 let. V starejših letih pa se deloma za- čno vračati domov. M. Štuhec ugotavlja, da so bile razlike v notranjih odnosih v druži- ni med temi in domačimi otroci verjetno manjše, kot si danes mislimo.'' Večje razlike so bile v primerjavi s posli, kljub temu, da so oboji opravljali enako delo. Medtem ko so se prvi označevali po sorodstvu, so se posli po svoji ekonomski funkciji (npr. hlapec, de- kla, pastir, pestunja, itd.). Prav to pa je po drugi strani uvrščalo posle v širšo družino ali gospodinjstvo, kar izpričuje izpuščanje pri- imkov v popisih. Posle so zaposlovali večino- ma kmetje. Le v enem primeru je imel kajžar v Seničnem 13-letnega hlapca. Številčnost in spol poslov sta bila odvisna od starosti in števila moških in žensk v družinah ter od velikosti kmetije. Tam, kjer so bili poleg staršev v družini le sinovi, je skoraj vedno bila tudi dekla (npr. na kmetiji Martina Ušla- karja na Golniku) in obratno. Več poslov je bilo v družinah z majhnimi otroki (npr. v družini Jožefa Ribnikarja v Seničnem), manj pa tam, kjer so poleg otrok in staršev živeli še stari starši in drugi sorodniki ali celo go- slači. Starostna struktura ter število poslov in mlajših sorodnikov (mišljeni so tete, strici, svaki in svakinje, bratranci in sestrične, itd.) po gospodinjstvih je razvidna v pripadajoči tabeli. Največ moških poslov je starih od 25 do 34 let in od 10 do 18 let, ženskih pa od 15 do 19 let (dekle in služkinje). Posli med 5. in 10. letom starosti so redki. »Glavni pomen po- slov v otroški dobi verjetno ni bil v njihovem delu, temveč v zagotovitvi delovne sile za čas, ko bodo odrasli«'^ in odsev večjega šte- vila otrok tam, kjer jih niso mogli preživljati doma. Tu mislimo predvsem na kajžarske in gostaške družine. Na večje težave naletimo, kadar hočemo razmejiti gospodinjstva, kjer živijo tudi go- stači. Večinoma nimajo lastnih družin, kar pa ni pravilno. Goslači so bili pomožna de- lovna sila na kmetijah — torej podobno kot pri poslih odloča o pripadnosti k družini in gospodinjstvu njihova funkcija. Pojmi so zelo nejasni v gostaških družinah s tremi ali več člani. Teh je bilo leta 1754 sedem. Večina otrok je živela na domu. Največja fluktua- cija se pri dečkih pojavi med 10. in 14. letom (posli itd.), pri dekletih pa od 15. do 19. ter od 20. do 24. leta. V tej starosti se je poroča- la večina žensk ter zapuščala dom. Poročenih žensk, ki bi bile stare manj kot 17 let, ne za- sledimo. Moški so se poročali še starejši — nič nenavadnega ni starost komaj poročenega za- konca 30 in več let. Pri preučevanju starosti celih družin ugc^ tavljamo večjo starost kmečkih in manjšo pri kajžarskih in gostaških družinah, kar je odsev majhnih možnosti preživljanja jedrne družine, kaj šele sorodnikov in starih staršev. Sredi 18. stoletja so vsi lastniki na imenju uživali kmetije in kajže po zakupnem pravu (miethweiss),'8 vendar pa je bila dednost že praktično uveljavljena povsod in je dosmrtni užitek veljal le teoretično. Velikost kmetij je variirala ne le med vasmi, ampak tudi v ok- viru ene vasi. Število njiv na kmetiji, ki je veljala za celo hubo, se je gibalo od 4 v Se- benjah. Srednji vasi in Gradišču, do 12 na Golniku. Največ podložnikov s celo hubo pa 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 je hasnovalo od 7 do 9 njiv. Število je bilo odvisno od velikosti njiv, kvalitete zemlje in oblike terena. Kmetije mlajše kolonizacije so imele več njiv, ki so bile manjše z manj kvalitetno zemljo (Zalog, Srednja vas. Laze). Ledinska imena njiv pričajo o razgibani konfiguraciji obdelovalnih površin. Njive v višjih legah se označujejo: v gorici, na hribu, nad vasjo, v zgornjem brdu, na plazu, v bre- gu, itd. Tiste, ki ležijo ob vodah, se imenu- jejo: pri vodi, v suhem potoku, m mlinom, na grabnu, na logu, itd. Za nekaj let opušče- ne njive najdemo pod imeni ledine, medtem ko se na novo izkrčene imenujejo novine ali laze. Velikost in oblika njiv se včasih kaže z imeni dolga njiva, kratka njiva, srednja nji- va. Nekatere njive so nastale na bivših paš- nikih. Te se pojavljajo z imeni senožet. Iz zgoraj napisanega je razvidna velika razkosanost obdelovalnih površin, ki je veči- noma posledica starejše poselitve in razde- litve polj na grude. Vsak posestnik je imel spočetka svojo zemljo razkosano po grudah na različno kvalitetni zemlji. Razkosanost se je stopnjevala ob delitvah kmetij, ker je vsa- kemu delu pripadel sorazmeren kos zemljišča na vseh prvotnih grudah ali delcih (npr. po- lovični hubi Tomaža Pogaoarja in Pavla Per- ka v Zalogu). Vsaki kmetiji sta pripadala še zelenjavni vrt in sadovnjak, ki sta ležala v neposredni bližini hiš. Nekateri kajžarji so s krčenjem pridobili še njivo, na kar opozarjajo imena: na novini, senožeti, košence (kultiviran travnik). Večina je imela poleg hiše zgolj sadovnjak ali zelnik. Nekaj kajžarjev pa je bilo, kot smo omenili, povsem brez zemlje." Prevladujoča kultura je bila ajda. Leta 1752 so jo na rustikalnem delu imenja posejali 198 1/2 mernikov. S sejanjem ajde, ki se je uve- ljavila kot strniščni posevek, se je začel spre- minjati sistem triletnega kolobarjenja. Za- radi kratke vegetacijske dobe je dobro uspe- vala v višje ležečih predelih. V različnih ob- likah so jo uporabljali za hrano, kot kruh ali kašo. V istem letu je bilo posejano 138 1/2 mernikov pšenice, ki je bila poleg ajde naj- bolj razširjena kultura. Sledilo je mešano žito s 100 1/2 merniki, oves s 89, ječmen s 57, lan z 39 3/4, fižol z 20 1/2, proso s 16 in detelja z 2 1/2 mernika.« Po izračunih so kmetje na imenju v enem letu pridelali 448,2 mernikov pšenice, 314 žita, 400 prosa, 219,3 ječmena, 686,8 ajde, 405,5 ovsa 225,4 lanu, 62,7 mernikov fižola in 200 centov detelje. Kljub popravkom so bile napovedi prav tako kot na dominikalni po- sesti še vedno pod realnimi.** Kmetje so morali od 8 mernikov prosa iz- ločiti za seme 1 mernik, od 1 mernika lanu 1/2 mernika, od 2 mernikov fižola 1 mernik in od 2 mernikov detelje 1/16 mernika. Denarne vrednosti pridelka so bile iden- tične tistim, ki smo jih navedli pri domi- nikalnih napovedih. Velikost vseh njiv, ki so pripadale eni kmetiji, lahko približno izračunamo s prera- čunavanjem količnikov donosnosti in set-' venimi napovedmi. Pri tem upoštevamo, da je na tem območju treba posejati 10 merni- kov zrnja na en hektar. Z upoštevanjem približno 1/3 vseh njiv, ki so bile v prahi ali posejane z deteljo in lanom, dobimo na- slednje rezultate. V vaseh kasnejše koloniza- cije od 13. do 15. stoletja naj bi vse njive ene kmetije v velikosti ene hübe merile od 3 do 3,8 hektarov (Zalog, Srednja vas. Laze). Enaka velikost je veljala tudi v vaseh Ve- terno in Letence. Od 2 do 2,9 hektara njiv so imele kmetije v Seničnem, na Golniku, Stra- hinju. Dupljah, Naklem, Gradišču in Žejah. J. Zontar je za čas okoli leta 1830 izraču- nal velikost kmetij.*^ Kmetija v velikosti cele hübe (njive, vrtovi, travniki, gozd,...) naj bi v Zalogu in Srednji vasi merila od 7,5 do 10,3 ha, v Naklem od 9,1 do 13,8 ha, v Le- tencah od 10,3 do 13,8 ha in v Hrašah od 11,5 do 18,4 ha. Upoštevati moramo, da so bile sredi 18. stoletja kmetije nekoliko manjše, ker se gmajne in gozdovi še niso v večji meri razdelili na individualne lastnike. Tako bi naši izračuni bili z veliko rezervo upravičeni. Pomemben del vsake kmetije so bili trav- niki. Število teh se je gibalo od 2 do 5 na celo hubo. Največ obratov je imelo 2 do 3 trav- nike. Na njih so pridelali do 28 centov sena. Dominikalni travniki so bili bistveno večji od rustikalnih in, sodeč po imenih, ločeni od njih. V Bekantnuss Tabellen se je seno oz- načevalo kot kislo ali sladko ter otava tam, kjer ,se je kosilo dvakrat! letno. Razlike v kvaliteti so najbolj opazne v denarni reluiciji sena, pri čemer je 2 1/2 centa kvalitetnega sena, otave ali detelje veljalo 51 krc, enaka količina kislega sena pa 34 krc.*' Travniki, ki so ležali v višjih legah, se označujejo kot senožet, laze, plaz, gorica, v brdu, v rebrih. Na teh se je kosilo le enkrat letno. Tisti, ki so ležali ob vodah, se imenu- jejo lokovce, zavoke, mlaka, suhi potok, na otočku. Seno, ki so ga tukaj kosili, je bilo kislo. Travniki, ki so ležali rja opuščenih njivah in tiste njive, ki so bile za nekaj let v prahi, se označujejo kot ledine. Ena in ista imena travnikov v okviru vasi pričajo, da so bili za travnike odrejeni do- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 23 ločeni deli zemljišča za celotno vas. To je posledica starejšega in slabšega načina ob- delovanja, kjer se je moral posameznik po- drejati celi soseski in so bUi vsi travniki v enem kosu. Sodeč po imenih, so se podobno kot njive ob delitvah kmetij delili sorazmer- no tudi travniki (npr. polovici Pavla Perka in Tomaža Pogačarja v Zalogu sta si identični). Z izjemo dveh kajžarjev, ki sta imela košček travnika, so bili ostali brez njih. Po rektifikacijskih predpisih so računali, da kmet za vola potrebuje čez zimo 6 voz sena, za kravo 3 in za jalovo živino 2 voza. (po 4 cente).** Leta 1752 je bilo na rustikal- nem delu imenja 56 krav, 26 bikov, 66 telič- kov, 22 volov, 36 prašičev in 25 konj. Vsi kajžarji na imenju so bili brez živine. Kme- tje so imeli povprečno 1 do 2 krave, 1 do 3 teličke, 1 vola, 1 do 2 prašiča, 1 konja, pone- kod pa tudi bika, le 2 kmeta sta imela po 6 oziroma 8 ovac. Medtem ko so redili krave in teličke na vseh kmetijah, pa so konje na- domeščali voli in obratno. Število glav živine je občutno premajhno. Pri tem moramo upo- števati, da so bili v popis zajeti le vprežni konji. Zaradi majhnih gruntarskih deležev na gmajnskih pašnikih je bila delovna živina pretežni del leta v hlevih. Podložniki niso imeli lastnih pašnikov, temveč je imela vsaka soseska svojo gmajno, kjer so poleti pasli živino. Pašne servitutne pravice »ius pascen- di« smo omenili že pri opisu dominikalnega dela imenja. Kajžarji so bili odrinjeni od uporabe srenjske zemlje. Soseska v Seničnem je pasla »na zgornji in spodnji gmajni«. Vasi Veterno je pripadala gmajna »pod Kriško goro«, Golničani so pasli »za krajem«, vašča- ni Ješeno »pod goro«, Založani »v starem doro«. Srednja vas je imela v lasti gmajno »za senožetjo«, Letence »v marastigah« in z dovoljenjem še v Uden borštu. Vaščani 2ej, Bistrice in Dupelj so pasli »v dobravi«, Na- kelčani z dovoljenjem v Uden borštu. Laze in Kovor v »hujšencah«, Novake in Gradišče v Uden borštu, razen od sv. Mihaela do sv. Martina. Hraše so imele gmajno »v veliki gmajni«, Ribnica »pod goro« in Sebenje »v deleh«. Iz imen gmajn je razvidna lega in starost gmajn. Večinoma so ležale v nižinah (Uden boršt), nekaj pa jih je bilo v hribovi- tejšem svetu (za senožetjo, pod Kriško goro). Mlajšega izvora je bila gmajna »dobrava«, starejšega pa zaloška gmajna »v starem doro«.*^ V nasprotju z dvojnostjo v pašnih pravi- cah so bili gozdovi izkoriščani večinoma v obliki servitutov. Vse kmetje so imeli pra- vico od dveh do treh, včasih tudi več delov gozda, ki so merili do 56 arov. Povprečno je vsaka kmetija imela pravico od okoli 15 do 20 arov gozda. Tod so lahko pridobivali le les za kurjavo in ograjevanje, medtem ko so morali gradbeni les kupovati v graščinskih gozdovih, auersperškem Uden borštu in dru- god.*« Iz dominikalnih gozdov pa so podlož- niki z dovoljenjem gospoda lahko odnesli le suhljad (Hand holz). Gmajnski gozdovi so bili maloštevilni in slabi (npr. »v lesu« — Zalog in Srednja vas).*' Za uporabo gozdnih servitutov so kmetje morali dajati njihove- mu lastniku posebno letno pristojbino (Vorst- recht, Forstrechtgebühr), ki pa ni, bila enot- na. Vsi so plačevali v denarju od 51 krc. v Gradišču do 23 gld. 30 krc. v Seničnem. Od skupno 29 kajžarjev sta dva plačevala za Servitut po 2 gld. in 2 gld. in 20 krc, štirje pa so imeli brezplačne pravice v gmajni. Po- leg tega pa je 14 kmetov dajalo še dajatve v naturi: 10 jajc ali 3 krc, po 12 krc, 10 jajc in 1 kokoš za celo hubo. Razlike so posledica raz- ličnega nastanka služnostnih pravic (neka- tere gmajne ali graščinski gozdovi so bili spremenjeni v Servitute) ter velikosti in kva- litete (ki je bila zelo nizka) posameznih de- ležev. Ugodne razmere v gozdnih pravicah, ki naj bi bile po Bekantnuss Tabellen, je imenje želelo spremeniti v svojo korist. Tako je rektifikacijska komisija ob izdelavi setvenih in gozdnih individualnih napovedi leta 1752 naletela na bistveno drugačno stanje. Po njenem mnenju so imeli pravice do gozdnih servitutov le podložniki v Seničnem, kjer so letno lahko skupno pridobili 27 voz lesa za ogrevanje in 69 za kurjavo, v Veternem je razmerje 12:36, na Golndiku 13:32, na Ješen- cah 7:34, v Zalogu 2:8, Srednji vasi 16:52, Latencah 3:8, Žejah in Bistrici ter Sebenjah pa 2:6. V ostalih sedmih vaseh naj bi bili podložniki glede lesa odvisni le od gmajnskih gozdov.*8 Seveda pa se podložniki teh vasi niso dali motiti in so še naprej sekali tam, kjer so po lastnih trditvah imeli pravico do servitutov. Povprečno so kmetje iz služnost- nih gozdov izsekali letno po 10,5 voz lesa za kurjavo in 3,2 voza lesa za ogrevanje. Podložniške obveznosti so se delile v tri osnovne skupine: deželni davki, denarne in blagovne dajatve zemljiškemu gospodu, in obveznosti do cerkve. V Bekantnuss Tabe- llen se vse denarne dajatve označujejo s skupnim izrazom davek (steuer). Natančneje je ta obveznost razčlenjena šele v obeh ur- barialnih popisih iz let 1755 in 1757, ki se skoraj povsem ujemata med seboj. Bistvena 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 razlika je le v tem, da so leta 1757 združili v eno rubriko činž in pisarniške takse, v drugo davek, hubni denar in novo naklado, v tre- tjo pa robotnino namesto tovorne tlake, tlake pri mlačvi in predenja lanu. S činžem so po- nekod združili tudi različne pristojbine in posebne urbarialne dajatve. Največjo obremenitev so predstavljale ob- veznosti do dežele. Kontribucija je bila v tem času že ustalje- na. Od cele hübe je znašala 6 gld., kajžarji so plačevali od 24 krc. (Vetemo) do 2 gld. (v ve- čini primerov). Prav tako sta bila ustaljena huhni denar in nova naklada, prvi po 1 gld. za celo hubo, kajžarji ga v večini primerov niso dajali, sicer pa se je pri njih gibal od 10 do 20 krc. (Strahinj in Zalog). Nova na- klada je veljala celo hubo 45 krc, kajžarji je v glavnem niso bili dolžni plačevati, le redki so jo dajali do višine 15 krc. (Zalog in Senično). Povsem individualno porazdeljen je bil davek, ki se je gibal med 1 gld. 8 krc. in 3 pf. (Novake) in 6 gld. (Kovor) za celo hu- bo in od 10 krc. (Senično) do 40 krc. 2 pf. (Letence) za kajžarje. Nekateri kajžarji v Seničnem, Veternem, Srednji vasi, Naklem in Dupljah davka niso plačevali. Cinz so plačevali vsi podložniki. Višina je nihala med 40 krc. (Novake) in 8 gld. 6 krc. (Duplje) za celo hubo. Kajžarji so plačevali od 2 krc. 2 pf. do 2 gld. (Naklo). Nekateri kmetje so plačevali še po 2 pf. za pisarniške takse. Pri tistih podložnikih, kjer je bila vso- ta vseh naštetih dajatev majhna, se je poja- vila še posebna urbarialna obremenitev. Gi- bala se je od 30 krc. do 3 gld. 16 krc. S to obveznostjo si je imenje zviševalo rento od manjših gospodarskih obratov, saj se pojav- lja skoraj izključno le pri kajžah ali polo- vičnih kmetijah. Dajatve od zakupa posamič- nih neodvisnih njiv ali vrtov so spadale v rubriko različne pristojbine. Ta, sicer redka dajatev v zvezi z menjavo lastnika na kme- tiji, se je gibala od 6 krc. do 7 gld. 13 krc. in 2 pf. Služnostne dajatve za pašnike in trav- nike smo obravnavali že zgoraj. Največji pritisk na podložnike v zvezi z večanjem rente so predstavljale tlaške obve- znosti. Dnevno tlako je bilo dolžno opravljati 17 kmetij (35 »/o) v velikosti 13 3/4 hübe. Ti so morali biti na razpolago 362 dni v letu za celo hubo, sicer pa sorazmerno na velikost kmetije. Imenje jih je plačevalo s kosom kruha, 2 mernikoma žita in ajde na teden od sv. Jurija (23. april) do sv. Mihaela (29. sep- tember) in po 1 1/2 mernika žita in ajde na teden od sv. Mihaela do sv. Jurija, kadar so opravljali tlako na dominikalni zemlji. Ven- dar je bilo to zgolj teoretično in odvisno od potreb imenja. Pri razporeditvi dnevne tlake so se kmetje menjavali vsako leto tako, da je vsak kmet prišel na vrsto enkrat na tri leta. Ostali kmetje in kajžarji, ki niso opra- vljali dnevne tlake, so bili dolžni opravljati ročno tlako: 12 dni za celo hubo, kajžarji pa od 3 do 7 dni. Kajžarji brez zemlje so bili te obveznosti oproščeni. Poleg tega so morali zadnji opravljati še posebno tlako (extra or- dine Robath) za popravila gradu, kajžarji pa so morali služiti kot sli. Robotnine so bili oproščeni tisti kmetje, ki so opravljali dnev- no tlako in kajžarji, vsi ostali pa so morali plačevati od 4 gld. 34 krc (v Ribnici) do 9 gld. 34 krc. (večina) namesto tovorne tla- ke in mlačve žita. Posebno obliko tlake je predstavljalo predenje lanu. Po podatkih v Bekantnuss Tabellen in registru iz leta 1755 so bili dolžni presti po 12 funtov prediva le tisti kmetje s celo hubo, ki so že sicer oprav- ljali dnevno tlako. Ostali kmetje so namesto tega dajali po 30 krc. Podložniki so predli lan, ki ga je imenje prejelo za urbarialio od podložnikov, oziroma ga je imenje pridelalo na lastni zemlji. Gojenje lanu je imelo velik pomen na obravnavanem območju, česar se je zavedal baron Ignac Gallenfels, ki je leta 1767 ustanovil na svojem imenju enoletno tkalsko šolo. Iz registra leta 1757 je razvidno, da je bila dolžnost predenja lanu že povsem reluirana v enotno denarno dajatev po 30 krc. za celo hubo. Pravdno žito je oddajalo le 11 kmetov (23 "/o). Obseg je bil relativno nizek in v vsoti vseh obveznosti ni predstavljal bistvene obremenitve. Največ so oddajali do 9 merni- kov ovsa, po 4 1/2 mernika pšenice in meša- nega žita ter do 1/2 mernika prosa in ajde. Tako velike kot male pravde niso dajali pod- ložniki, ki so opravljali dnevno tlako in predli lan ter kajžarji. Na eni strani imamo precejšnjo tlačno in manjšo blagovno ob- veznost, na drugi pa je slika ravno obratna. Mala pravda je bila enotna: po 6 piščancev, 25 jajc, 1 kos skute in 30 čehulj prediva za celo hubo in sorazmerno manj za manjše kmetije. RazMke v obremenitvi kmetij in kajž v okviru istega gospostva ali celo vasi so bile splet več soodvisnih dejavnikov: starosti in velikosti obratov, različnega izvora delov imenja, kvalitete zemlje in različnega služ- nostnega razmerja podložnikov do zemljiške- ga gospoda. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1983 25 Leta 1755 je imenje v celoti prejelo za urbarialio: činž 105 gld. 45 krc. 1 pf. pisarniška taksa 2 gld. 25 krc. 2 pf. posebna urbarialna 38 gld. 43 krc. 3 pf. obremenitev 220 gld. 14 krc. — različne pristojbine 4 gld. 40 krc. — robotnina 11 gld. 10 krc. — predenje lanu 382 gld. 58 krc. 2 pf. pšenica 34 1/2 mernikov mešano žito 29 3/4 mernikov oves 90 mernikov proso in ajda 2 1/4 mernikov 156 1/2 mernikov mala pravda piščanci 133 kom. jajca 561 kom. skuta 22 kom. predivo 643 čehulj ročna tlaka 340 dni predenje lanu 162 funtov Nekaterih desetinskih obveznosti smo se dotaknili pri pregledu dohodkov imenja. Desetina od svojih podložnikov je le deloma pripadala imenju samemu. Največja razdrob- ljenost je vladala pri desetini od snopov žita. Kar 21 obveznikov (39,6'"/o) iz Senične- ga, Jesene, Golnika in Rabnice jo je dajalo imenju 2/3 in župniku v Kranj 1/3. Ta je sam užival žito od 4 kmetov (7,5 "/o) iz Du- pelj, Žej in Hraš, imenje pa od šestih (11,3 "/o) podložnikov iz Veternega, Novak in Gradišča. Župnik v Naklem je bil upravičen do desetine 16 podložnikov (30,2 «/o) v Za- logu, Srednji vasi, Strahinju in Bistrici. Po dva kmeta (3,8 "/o) iz Laz in Letenc sta dajala snope žita gospostvu Tržič oziroma Juriju Tomanu v Radovljico, po en (1,9 "/o), iz Ko- vorja in Sebenj pa Antonu Grošlju ter Jako- bu in Miklavžu Fosu. Bolj enotna je bila oddaja desetine v ži- valskem prirastku. Imenju Golnik je dajalo »jugend zehend« kar 43 (81,1 »/o) obveznikov. Poleg tega so bili dolžni še do drugih dajatev, večinoma svojemu imenju, ki so zajemale od 3/4 do 1 1/2 mernika lanu in eno kokoš ali 3 krc. za celo hubo in sorazmerno pri manjših obratih. Od skupno 29 kajžarjev jih je le 5 dajalo desetino. Desetinski gospodje, vključno z baroni v. Gallenfels, so le v najbližjih vaseh pobirali pravo desetino od pridelka. V oddaljenejših krajih pa je bila pretežno reluirana ali vsaj pavšalirana, ker je bilo pobiranje desetine zvezano s stroški, zlasti odkar je kranjski desetinski red iz leta 1721 določal, da mora desetinski gospod pobrati žito v snopih z njiv v 24 urah. Zato sta bili kmetom navedeni možnosti, le v korist zgoraj, zlasti ker jim je gospod moral priznati povprečen donos in ustrezen popust."" Po drugi strani pa je ob reluiciji z zmanjševanjem vrednosti denarja padala tudi njegova realna kupna moč. Pri oddaljenejših vaseh so desetinski gospodje dopuščali reluicijo za celotno desetino od 2 gld. 25 krc. (Srednja vas) do 7 gld. (Stra- hinj). Te možnosti ni bilo tam, kjer je bila koncentrirana rustikalna ,posest (Senično- Golnik, Ješence). Omenjeni obrazec D pa opozarja na izključno reluicijo v desetinskih obveznostih. Te napovedi pa niso odsev de- janskega stanja, marveč le načina lažjega izračuna celotnega dohodka imenja. Razlike v desetini med posamezniki izvirajo iz go- spodarske moči obrata in zahtev desetinskih gospodov — odmera je bila povsem indivi- dualna. Obveznosti do cerkve so poravnali z biro. Poleg kmetov je imelo to dolžnost še 14 kaj- žarjev (48,3"/»). Bira je pripadala župniku matične župnije ter cerkovnikom bližnjih cerkva. Kajžarji so bili dolžni opraviti pri župniku po en dan ročne tlake. Podložniki z enako velikimi kmetijami so v okviru ene vasi dajali približno enake dajatve. Večino- ma so župniku dajali po en mernik pšenice, kos sira in kokoš, nekateri pa še nekaj ajde, lanu, sena in do 14 krc. v denarju. Poleg tega so morali skrbeti za najbližje cerkve, katerim so plačevali večinoma v denarju do 1 gld. 42 krc. (Senično). Cerkovnikom teh cerkva so šle dajatve v naravi: pšenica, oves, ajda, pre- divo, sir, kruh, klobase in ponekod nekaj krajcarjev. Natančen vpogled v gospodarske in social- ne razmere nam bo dala analiza individual- nega gospodarskega obrata kmetije v veli- kosti cele hübe in njegov gospodarski račun — razmerje donosa kmetije stroškov produk- cije in urbarialnih obveznosti ter prehranje- valno odvisnost od lastne produkcije. Po- bliže si bomo ogledali povprečno kmetijo Jer- neja Sveglja iz Srednje vasi v luči napovedi v Bekantnuss Tabellen in rektificiranega (dokončnega) urbarialnega registra iz leta 1757. V sklopu kmetije je bilo skupno 3,7 ha njiv, od tega obdelanih 2,5 ha. Pridelek je znašal 86 mernikov žita in 12 mernikov lanu. Desetina v snopih je bila približno 8,6 mer- nikov (10 Vo) od bruto donosa ali 13,7 "/o neto donosa. Za seme je šlo 23 mernikov. Od 54,4 mernikov neto donosa se je odštelo za urbarialio 17 mernikov (27,1 "/o) in za biro 2,5 mernika (4 "/o). Vse dajatvene obveznosti v 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Žitu SO torej znašale 44,8 "/o čistega donosa. Od bruto donosa je ostalo 40,6 »/o žita. Osta- nek 34,9 mernikov (972 litrov) je ostal osmim članom družine. Na osebo je prišlo 121,5 li- trov, kar je enako 1080 kalorij na dan na osebo. Vrednost bruto donosa žita je znašala 38 gld., vrednost tistih 34,9 mernikov, ki so ostali družini pa 15 gld. in 25 krc. Vrednost 3,5 mernikov pridelanega fižola je bila 2 gld. 23 krc. in 2 pf. Od 60 funtov lanu je šlo za seme 30 funtov (50 Vo), za urbarialio 15 (20 «/» ali 1 gld. in 15 krc), desetino in biro pa 2,5 funta (4,2 Vo ali 12 krc. 2 pf.). Ostalo jim je 12,5 funtov v vrednosti 1 gld. 2 krc. in 2 pf. V služnostnih gozdovih je letno izsekal 20 voz lesa za kurjavo in 7 za ograjevanje. Ta pravica ga je stala 3 gld. Na treh travnikih je Jernej Svegdj nakosil 5 1/4 voz sena v vrednosti 4 gld. 27 krc. in 3 pf., kar pa gotovo ni zadostovalo za živino: 2 kravi, 3 telički, 1 vol, 2 prašiča in 1 konj. Cez zimo je za hra- njenje živali potreboval še 35 voz sena^" v vrednosti 29 gld. in 45 krc. Od dveh krav je dobil letno 2 tisoč litrov mleka. Z odbitkom po 200 litrov za vsakega od treh teličkov, ga je ostalo 1400 litrov. Urbarialia za sn- in skuto je znašala okoli 70 litrov. Na osebo je prišlo na leto 166 litrov ali 273 kalorij. Za delo na kmetiji je potrošnja ene osebe 3 tisoč kalorij na dan.'* Zitarice in mleko so predstavljali 1353 kalorij ali 45 "/o vse prehrane. Ostalo prehrano je sestavljala zelenjava, meso, jajca in sadje. Poleg naštetega je šlo za urbarialio še 6 piščancev, 25 jajc ter 1 gld. 40 krc. za činž, 5 gld. 20 krc. za davek, 6 gld. za kontribu- cije, 45 krc. za novo naklado, hubni denar je znašal 1 gld. Tovorna tlaka je znašala 9 gld. 34 krc, 30 krc pa je dajal namesto predenja lanu. Poleg tega je bil dolžan opravljati še 12 dni ročne tlake. Vsota vseh dohodkov in izdatkov reluiranih v denar izkazuje občuten deficit 39 gld. 26 krc. predvsem na račun sumljivega pomanjkanja sena. Kolikor tega izdatka ne bi upoštevali, bi bil račun pri- bližno izravnan. Dohodek si je kmetija lahko popravljala le s tovorništvom ter z drugimi drobnimi deli. Vidimo, da so največje bre- me, tako kot drugod, predstavljali robotnina, ročna tlaka in dajatve deželi. Razmeroma majhen delež predstavljajo naturalne dajatve zemljiškemu gospodu, precej večje pa so da- jatve v denarju. Dokaj velik del dajatev je šel na račun desetine in bire, ki je bila zelo raznolična (žito, 4 hlebci kruha, 2 kosa sira, lan in 22 krc. 2 pf.) Splošen gospodarski položaj podložnikov imenja izkazuje izrazito podobnost z razme- rami na sosednjih imenjih in gospostvih (Turn pod Novim gradom. Preddvor, Brdo, Velesovo itd.): na ena strani do kraja napet lok v denarnih in tlaških obremenitvah ter sorazmerno majhno in konstantno pravdno urbarialio na drugi. Glavni vir zviševanja fevdalne rente je bila robotnina za kar tri vrste tlake. Sorazmerno velika dominikalna posest je pogojevala tudi močno tlaško ob- veznost, kjer v tem času še ni sledu o možni reluiciji. V celoti so bili podložniki tako na imenju Golnik kot drugod v nekoli- ko slabšem položaju kot večina tistih na de- snem bregu Save, ki so sodili v okvir loških deželskosodnih meja.'^ j OPOMBE Seznam okrajšav: — AS : Arhiv SR Slovenije v Ljubljani. — BT : Bekantnuss Tabellen, Ober Krain N» 243 v AS. — KALj : Kapiteljski arhiv v Ljubljani. — RDA : Rektlficirani dominikalni akti. Ober Krain N« 243 v AS. — DP : Družinski poglavarji. Seznam uporabljenih mer in uteži: lokalni mernik = 27,84 1 funt = 0,56 kg čehulja (Zechling) = 0,28 kg cent = 100 funtov = 56 kg voz (Feuder) = večinoma po 2 1/2 centa. 1. M. Kos, Starejša naselitev na Kranjski rav- nini, 900 let Kranja — Spominski zbornik, Kranj 1960, str. 51—73. — 2. B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II, Ljubljana 1965, str. 352—356. — 3. P. Blaznik, Obveznosti podložni- kov do zemljiških gospostev v območju Kranja, 900 let Kranja — Spominski zbornik, Kranj 1960, str. 84. — 4. J. Zontar, Razvoj uprave in sodstva na območju Kranja od srede 18. do sre- de 19. stoletja, 900 let Kranja — Spominski zbornik, Kranj 1960, str. 201. — 5. M. Zontar, Gradovi na območju Kranja, Kranjski zbornik 1970, Kranj 1970, str. 193. — 6. J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, XI, str. 166. — 7. M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranj- skem, Ljubljana 1982, str. 155. — 8. AS, fond Deželni stanovi za Kranjsko, fase. 312/ str. 1077 in 1133, 312 a/ str. 153, 312 c/ str. 918. — 9. M. Smole, o. C, str. 368. 10. Ibidem, str. 552. — 11. RDA, št. 10. — 12. M. Smole, o. c, str. 610. — 13. RDA in BT. — 14. KALj, fase. 117/11 — Kri- že, fase. 119/1 — Smartin, fase. 119/8 — Naklo in fase. 127/3 — Preddvor. — 15. RDA, št. 5. — 16. Ibidem, št. 4. — 17. P. Blaznik, Jožefinski kataster v luči jožefinske davčne občine Sp. Bitenj, Loški razgledi 21/ 1974, str. 55—56. — 18. P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo, Skofja Loka 1973, str. 266. — 19. RDA, št. 5. — KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1983 27 20. Ibidem, št. 1. — 21. glej op. št. 19. — 22. glej op. št. 20. — 23. glej op. št. 19. — 24. RDA, št. 2. — 25. Ibidem, št. 10. — 26. Ibidem, št. 3. — 27. BT, obrazec E. — 28. J. Zontar, Kranj in njegova širša okolica v prvi polovici 19. stole- tja. Prispevki h gospodarski in družbeni zgodo- vini, Kranjski zbornik 1970, str. 300. — 29. RDA, št. 7. — 30. glej op. št. 14. — 31. V. Va- lencia, Prebivalstvo na območju Kranja, Kranj. 900 let Kranja. Spominski zbornik, Kranj 1960, str. 314. — 31a. V. Valenčič, Tovorništvo na Kranjskem, Zgodovinski časopis 35/1981, str. 258, 275. — 32. P. Blaznik, Skofja Loka, str. 428. — 33. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, I. del, Ljubljana 1970, str. 93. — 34. M. Stuhec, O družini v Kranju sredi 18. sto- letja, Zgodovinski časopis 37/ 1983, str. 291. — 35. Ibidem, str. 291. — 36. Ibidem, str. 293. — 37. V. Valenčič, Starostna in družbena struktura prebivalstva v predjožefinski ljubljanski škofiji po štetju leta 1754, Zgodovinski časopis 17/1963, str. 152—153. — 38. glej op. št. 29. — 39. BT, obrazec K. — 40. Ibidem, priloga k obrazcu E. — 41. Ibidem, obrazec G. — 42. J. Zontar, Kranj in njegova širša okolica, str. 311—312. — 43. BT, št. 5. — 44. M. Britovšek, Razkroj agrarne fevdalne strukture na Kranjskem, Ljubljana 1964, str. 129. — 45. glej op. št. 40. — 46. glej op. št. 27. — 47. glej op. št. 43. — 48. glej op. št. 40. — 49. P. Blaznik, Skofja Loka, str. 299 do 301. — 50. prim. M. Britovšek, str. 129. — 51. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, I. del, str. 626. — 52. P. Blaznik, Skofja Loka, str. 292—303. TABELE 28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985