PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
fcO
AOO'
£°°
CK


Y<>V-\

1CP'
^ w
fob1

A32*0f‘E-'t
dnevnik
ntecchi 6 - PP 559 0) 7796-600 94 PD I 772418
_ 24 maggio 1 vi. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 2 (14.093)
Trst, petek, 3. januarja 1992
Cyrus Vanče izsilil sporazum med hrvaškimi in armadnimi predstavniki
V Sarajevu podpisati že petnajsto in »popolno« prekinitev spopadov
Premirje naj bi stopilo v veljavo na vseh hrvaških bojiščih danes ob 18. uri Predsednik Izetbegovič zadovoljen s sedanjim razpletom, ki prizanaša BiH
Avstrijcem sta srp in kladivo trn v peti
Jugoletalstvo napadlo Reko
REKA Medtem ko je v Sarajevu bilo v teku srečanje med posebnim odposlancem OZN Cyrusom Vanceom, predstavniki hrvaške vojske ter predstavniki JA, so letala beograjskega letalstva napadla neposredno periferijo Reke z izstrelki zrak-zemlja. Po poročilih z Reke letalstvo ni zadelo nobene tarče v reški industrijski coni, le nekaj izstrelkov je eksplodiralo pri tovarni Benčič, ki proizvaja motorje diesel. Takoj po znamenju za alarm je Reko zastrla popolna tema, zamračitev pa bo ostala v veljavi tudi vso noč, čeprav je alarm prenehal nekaj po 19. uri. Napad na Reko na srečo ni povzročil žrtev in tudi materialna škoda je dokaj omejena. V tovarni Benčič je izstrelek preluknjal streho lope, vendar na srečo ni eksplodiral in pirotehniki ga sedaj skušajo nevtralizirati. Domnevajo, da je tarča zločinskega letalskega napada na civilne objekte bil obalnbi radio, ki pa ni bil zadet.
Na prelomu med starim in novim letom je bilo najbolj kritično na območju Dalmacije, kjer je okupacijska vojska izvedla enega najhujših napadov doslej. Začel se je z minometi in tankovskim streljanjem z območja Zelenega hrasta, kjer so nakopičene močne vojaške in teroristične sile. Popoldne se je napad nadaljeval z letalskim raketiranjem hrvaških pozicij v prvi obrambni liniji v okolici Zadra, močno tankovsko streljanje pa je bilo slišati tudi v samem mestu.
Hrvaška stran zatrjuje, da so okupacijske sile v teh dneh na vseh bojiščih pretrpele velike izgube. Uničili naj bi jim vsaj dva tanka, tri oklepne transporterje, dva tovornjaka in več objektov.
Nekaj prijetnejših vesti prihaja z območja Peniče, kjer so predvčerajšnjim potekali pogovori med predstavniki hrvaške vojske in okupacijske armade. Po trditvah Joška Macana, direktorja hidroelektrarne Peruča, je vojska pristala na to, da se gladina jezera zniža na 360 metrov, kar začasno zagotavlja relativno varnost. Zahteve hrvaške strani o znižanju gladine na 353 metrov, ki po uradnem pravilniku pomene varen nivo, pa niso sprejeli. Glede na gladino reke Cetine pri Hanu strokovnjaki menijo, da so odvodni kanali odprti in da se gladina jezera znižuje.
Na zahodnih hrvaških bojiščih je tudi včeraj bilo vroče. Letalstvo je bombardiralo Karlovac, medtem ko so Otočac, Gospič, Osijek, Novska, Daruvar bili tarča tako artilerijskega ognja kot raketnih izstrelkov. Ob 18. so se sirene oglasile tudi v Zagrebu, katerega predmestje Zaprešič je bilo prejšnji teden tarča raket zemlja-zemlja. Prebivalstvo je odšlov zaklonilnike, električni tok pa so izključili.
SARAJEVO — Tiskovne agencije so sinoči poslale v svet skoraj neverjetno vest da so predstavniki jugoslovanske zvezne armade in hrvaškega zbora narodne garde v Sarajevu podpisali »popolno prekinitev ognja«, ki naj bi stopila v veljavo danes ob 18. uri. Pogojnik je seveda obvezen, saj je to že 15, premirje od začetka armijskega in srbskega napada na Hrvaško. Sporazum sta podpisala za armado general Rašeta, za Hrvaško pa obrambni minister Sušak po štirih urah zapletenih pogajanj, ki jim je prisostvoval tudi posebni predstavnik OZN Cy-rus Vanče. Prav bivši ameriški državni tajnik je novinarjem izročil besedilo sporazuma, ki predvideva »popolno prekinitev vsakršne sovražnosti tako na zemlji, kot na morju in v zraku.
Prisotnost Cyrusa Vancea naj bi bila poroštvo, da bo končno zavladalo premirje. Med drugim je zvezni obrambni minister Kadijevič Vanceu zagotovil, da bo discipliniral svoje poveljnike, ki morajo spoštovati ukaz o prekinitvi sovražnosti. Zakaj tega ni storil do sedaj, ni povedal, prav tako ni povedal, če jamči tudi za četniške in druge
srbske paravojaške oddelke. Kljub slabim izkušnjam pa v krogih OZN preveva umirjen optimizem, tako da J)i lahko po šestih mesecih na hrvaških bojiščih končno zavladal mir. Pred tem sporazumom je tudi bo-sanskohercegovski predsednik Alija Izetbegovič napovedal tako premirje, ki bi kasneje omogočilo, da na hrvaška bojišča pošljejo 10 tisoč modrih čelad. Izetbegovič je tudi povedal, da v BiH trenutno ne bodo prišle modre čelade, temveč le opazovalci OZN, ki jih bodo razporedili na meji med BiH in Hrvaško, jned Hrvaško in Srbijo, med Hrvaško in Črno goro in na področju Mostarja in Bihača. Opazovalci naj bi omogočili utrditev prekinitve ognja in kasnejši prihod modrih čelad. Po Izetbegovičevih besedah bodo opazovalci OZN imeli svoj glavni štab v Sarajevu.
Sodeč po takem razpletu bo morda Bosni in Hercegovini prizanešeno, o resničnih namenih armade in Srbije pa moramo še vedno dvomiti, saj bi prekinitev sovražnosti in umik z zasedenih hrvaških območij pomenil za velikosrbsko in armadno politiko pravi poraz.
DUNAJ — Srp in kladivo na avstrijski državni zastavi postajata iz dneva v dan bolj težka. Včeraj se je tudi kancler Vranitzky izrekel za odpravo teh dveh dotrajanih simbolov z zastave. V intervjuju za Kronenzeitung je avstrijski kancler menil, da sta srp in kladivo bila simbol delavskega in kmečkega razreda in da nista imela prav nič opraviti s komunističnim sistemom.
Simbola pa se je polastil komunizem in ga izkoriščal, zato je nujno, da se Avstrijci teh simbolov znebijo. Vendar Vranitzky ne bi hotel, da bi kremplji avstrijskega orla, ki je doslej tiščal srp in kladivo, ostali prazni, zato je pozval umetnike, naj si omislijo kak drug pristno avstrijski simbol, ki bi ga stisnili orlu v kremplje...
Za odpravo omenjenih simbolov z avstrijske zastave so se v prejšnjih dneh že izrekli predstavniki liberalcev in OEVP.
Grenko zdravilo liberalizacije cen, privatizacije in davčne reforme
V trgovinah bivše Sovjetske zveze prvi stik z realnim kapitalizmom
MOSKVA — V Ruski federaciji, Ukrajini, Belorusu in Moldovi so se včeraj ljudje prvič srečali z realnostjo kapitalizma po dokončnem padcu realnega, socializma, v veljavo je namreč stopila sprostitev cen, ali bolje rečeno delna liberalizacija, saj so oblasti le določile, kolikokrat se nekatere osnovne življenjske dobrine in storitve lahko povečajo.
Sodeč po agencijskih vesteh včeraj ni bilo običajnih vrst pred trgovinami, ljudje so le ogorčeno majali z glavami in hvalili nekdanje zlate čase. Izgredov ni bilo, saj so si družine naredile zadostne zaloge, da lahko vzdržijo vsaj še dva do tri tedne. Tedaj pa bodo začele težave, saj je lahko vsakomur jasno, da bo povprečni družini denar zmanjkal že sredi meseca. Jelcinovi ekonomisti pa upajo, da se bo trg v tem obdobju nekoliko umiril, da bo ob nižjem povpraševanju cena nekaterih dobrin padla, še največ pa zaupajo v dotok dobrin s podeželja, ki ga ne bo več nadzorovala pre-kupčevalna mafija. Prav tako so prepričani, da imajo ljudje ogromno denarnih prihrankov iz zlatih časov, ko je bilo dovolj denarja, a je vsega primanjkovalo.
Večina ekonomistov pa se s tem optimizmom ne strinja in trdi, da bo že čez mesec dni zavladala dobesedna lakota in da lahko pride do nenadzarovanega izbruha ljudskega nezadovoljstva. Celo ruski predsednik Boris Jelcin trdi, da se bodo pozitivni učinki sprostitve cen poznali šele čez
NADALJEVANJE NA 2. STRANI	V moskovskih trgovinah se je včeraj bolj razpravljalo kot kupovalo (AP)
Z vojaškimi inženirji nad Etno
Vojaška mehanizacija na Etni, kjer lava ogroža naselja	(Telefoto AP)
NA 12. STRANI
Med Parmo in Milanom zaradi megle in neprevidnosti
Verižno trčenje: 7 mrtvih
MILAN - Gosta megla in neprevidna vožnja sta bili vzrok hudega verižnega trčenja na avtocesti Al med Parmo in Milanom, ki je zahtevalo 7 človeških življenj, nad sto ljudi pa je bilo ranjenih. Da bi omogočila reševalno akcijo, je policija za več ur zaprla avtocestni odsek za promet.
Po podatkih prometne policije se je najhujša nesreča pripetila okoli 16. ure in sicer pri kraju Fontanafredda, kjer sta na severnem pasu trčila tovarnjaka, ki sta se nato prevrnila. Zaradi slabe vidljivosti in prekomerne hitrosti je ob zapreko trčilo na desetine vozil, ki so se vnela. Kmalu nato je do verižnega trčenja prišlo blizu zahodnega izvoza za Parmo nato še v bližini izhoda Parma cittš vedno na severnem pasu avtoceste. Kaos, ki je sledil trem glavnim nesre-
čam, je botroval še vrsti manjših verižnih trčenj tudi na južnem pasu. V nesreči je sedem ljudi izgubilo življenje, nad sto pa je bilo ranjenih. Reševalci so mobilizirali rešilne avtomobile rdečega križa od Parme do Milana, nato pa so si sposodili še zasebna avtobusa, da bi lahko prepeljali v bolnišnice vse ranjence. Pod večer so policija in karabinjerji izklopili svoje telefonske centrale, ker niso bili več sposobni odgovarjati na vse telefonske pozive ljudi, ki so prosili za informacije. Te so dajali samo tistim, ki so se zglasili osebno na postajah.
Hudemu obračunu je treba dodati še nesrečo pri Forliju, v kateri sta dve ženski izgubili življenje.
Zaradi goste megle je bilo ves dan zaprto za promet letališče pri Veroni, zvečer pa so zaprli se letališče v Benetkah.
Socialistični sekretar Craxi za razpustitev parlamenta že v januarju
Cossiga ostro zavrnil Gavo ker zavira reformo republike
RIM - Zakaj se je predsednik republike za Silvestrovo omejil samo na tri minute voščil? Okoli tega vprašanja se še vedno sučejo ugibanja političnih komentatorjev, ki jih je predsednik očitno iznenadil z jedrnatostjo in sklicevanjem na nujno previdnost. Glasnik socialistične stranke Intini je včeraj menil, da ni nihče hotel utišati predsednika republike in da je bil govor za Silvestrovo njegova svobodna izbira. Podobna je bila tudi ocenaliberalca Altissima, medtem ko je Fini (MSI) trdil, da je bil Cossiga izpostavljen pritiskom.
Sicer pa je Cossiga kaj kmalu pozabil na načelo previdnosti in je že včeraj spet stopil v politično areno z dokaj ostrim odgovorom predsedniku demo-krščanskih poslancev Gavi. Cossiga je ironično ocenil ponujeno prijateljstvo, in pripomnil, da ravno Gava skupaj s predsednikom stranke De Mito vodi konservativni blok KD. Ta blok po mnenju odločno nasprotuje tistim institucionalnim reformam, za katere se zavzema predsednik republike in ki so, meni
Cossiga, »obvezna pot za prenovitev italijanske politične družbe in rešitev republike«.
Medtem ko so v obrambo KD nastopili včeraj jezuiti, ki so ocenili nedavno demokristjansko konferenco kot »pogumno dejanje«, se je socialistični sekretar Bettino Craxi zavzel, da bi bil parlament razpuščen že v prihodnjih dneh in vsekakor v tem mesecu. Craxi je na ta način podprl Cossigo (čeprav ga v izjavi ni nikoli omenil), ki bi želel razpustiti parlament in razpisati politične volitve čimprej, medtem ko KD nasprotuje volitvam v marcu. Craxi že dalj časa meni, da bi morali oblikovati novo vlado, ki bo izraz novoizvoljenega parlamenta, pred izvolitvijo novega predsednika republike. Tudi zato se zavzema za čimprejšnji razpust parlamenta, saj je, kot je poudaril včeraj, vlada zaključila svoje delo in podaljšanje mandata parlamentu bi le podaljšalo »volilno kampanjo, ki se je začela že pred časom in lahko le prispeva k iztrošenju že močno ošibljenega sistema«.
Da so volitve pred pragom, pa dokazujejo tudi številni odstopi deželnih svetovalcev in županov, ki hočejo kandidirati za državni parlament.
• Prvi stik z realnim kapitalizmom
NADALJEVANJE S 1. STRANI
šest, osem mesecev. V tej številki je jasno, da Jelcin računa predvsem na pozitiven razplet privatizacije tako v kmetijstvu kot v trgovini in obrtništvu, ki ne morejo zaživeti ob političnih cenah in planskem gospodarstvu. Tako optimisti kot pesimisti pa upajo, da bo Zahod priskočil na pomoč in vsaj ublažil lakoto v sedanji zimi.
Izvestija so včeraj zapisala, da liberalizacija omogoča trgovinam nakup živil pri kmetih, kolhozni-kih in sovhoznikih, ne da bi se pri tem posluževale posrednikov, ki so do sedaj dobesedno vedrili v bivši sovjetski distribucijski mreži. Po mnenju Izvestij bodo že pred koncem januarja cene padle, ker »zločinske skupine« ne bodo več diktirale svojih pogojev na trgu.
Ob liberalizaciji cen je včeraj v Ruski federaciji stopil v veljavo tudi novi davčni sistem, ki predvideva 12 odstotni davek na letne dohodke do 42 tisoč rubljev, za višje dohodke se bo davek progresivno večal do 60 odstotkov za
dohodke nad 420 tisoč rubljev. Novi zakon predvideva davčne in druge olajšave za ljudi z nižjimi dohodki.
Ruska federacija postaja torej za ostale članice Skupnosti neodvisnih držav pravi poskusni kunec, saj uvaja ukrepe, s katerimi se druge članice strinjajo, a se jih bojijo. Če bodo torej cenovna, lastninska in davčna reforma v Rusiji uspele, bodo kaj kmalu njenemu zgledu sledili še drugi.
Boris Jelcin začne danes nehvaležno turnejo po Ruski federaciji, med katero bo moral ljudem razložiti kratkoročne in dolgoročne cilje sedanje liberalizacije cen. Kot je sam povedal je zdravilo »grenko«, a »neizbežno«, nekateri pa že navajajo, da bo zaradi tega »zdravila« bolnik skoraj gotovo umrl. Jelcinu očitajo predvsem, da bi moral istočasno z liberalizacijo cen zvišati plače in pokojnine
Trenutno pa je vsem jasen le popoln kaos v vsem nekdanjem sovjetskem distribucijskem sistemu, ker se bodo morali postopoma vsi privaditi na nova pravila podjetnosti in iznajdljivosti.
Slovenija nima sredstev za gradnjo novih cest
LJUBLJANA — V proračunu republike Slovenije je za ceste letos namenjenih 5,3 milijarde tolarjev. Po mnenju strokovnjakov je to veliko premalo denarja celo za vzdrževanje sedanje cestne infrastrukture, na gradnjo novih cest pa ni mogoče niti misliti. Kot je v pogovoru za STA povedal ing. Milan Brečko, pomočnik slovenskega ministra za promet in zveze, bo letos v Sloveniji dograjen samo odsek ceste Malence - Šmarje, gradnjo na odseku Hrušica - Vrba pa bodo upočasnili. S preostalimi sredstvi bodo dokončali nekatere lani pričete rekonstrukcije cest, od katerih je zlasti pomembna izgradnja tretjega pasu na Črnem kalu, ter odseki Soča - Trenta, Bertoki - Gračišče in Lenart - Gornja Radgona.
Ves preostali denar bo namenjen vzdrževanju obstoječih čest, čeprav je že vnaprej jasno, da sedanjega nivoja cestne infrastrukture ne bo mogoče vzdrževati.
Na vprašanje, ali so ceste in cestni objekti, ki so bili poškodovani v vojni v Sloveniji, že popravljeni, je ing. Brečko odgovoril pritrdilno. Skoda; ki jo je Jugoslovanska ar-
mada povzročila na slovenskem cestnem omrežju je znašala 300 milijonov tolarjev, porabili pa so jih za najnujnejše rekonstrukcije in preplastitve poškodovanih cest.
Ker Slovenija še ni mednarodno priznana, ne more dobiti tujih finančnih kreditov, ponekod pa je ustavljeno tudi črpanje že odobrenih sredstev. Zaradi pomanjkanja denarja pa se je bati, da ne bo mogoče izkoristiti niti kapitala, ki bi po mendarodnem priznanju pričel pritekati iz tujine. V vsakem primeru bo morala Slovenija sama prispevati svoj delež, četudi bi dobila tuje kredite. Slovenska stran mora v takšnih primerih kupiti zemljišča, poskrbeti in plačati davek zaradi spremembe namembnosti zemljišča, urediti vso projektno dokumentacijo, komunalno ureditev in poskrbeti za vse spremljajoče aktivnosti. To pa dostikrat znese tudi do 40 odst. celotne investicijske vrednosti. Kot rečeno Slovenija tega denarja nima. Letošnji proračun Republike Slovenije je proračun preživetja, zato bo Slovenija ceste le vzdrževala, novih pa ne bo gradila. (STA)
Sneg pobelil Bližnji vzhod
!
Vedno več mladih Hrvatov iz tujine v vrstah garde
OSIJEK — »Če hočeš biti učinkovit vojak, moraš vojno imeti v glavi. Moraš biti motiviran, moraš biti prepričan v svoje. Vežbanje ni vse,« nam razlaga Johny (na sliki), mlad Hrvat, ki se je leta 1966 rodil v Chicagu. Srečali smo ga v eni izmed predmestnih vasi v Osijeku, kjer je nastanjen Prvi internacionalni vod (PIV) hrvaške vojske, ki mu poveljuje bivši španski reporter Edoardo Flores. Johny je v vodu namestnik poveljnika. Njegova družina se je iz Karlovca v Združene države preselila leta 1963.
»Na Hrvaško sem se po petih letih vrnil julija,« nam pripoveduje Johny. »V Chicagu so mi ponudili, da bi delal v Zagrebu kot novinar. A to ni bilo zame. Po treh tednih sem se odpovedal pogodbi in pristopil v Zbor narodne garde. Avgusta so me že poslali na bojišča okrog Siska in Petrinje. To obdobje mi je pustilo same grenke občutke. Naša vojska je še bila neorganizirana, veliko je bilo nedorečenosti, malo discipline. S časom smo vse to popravili. Na začetku septembra sem se srečal z
Edoardom Floresom in skupaj smo sestavili Prvi internacionalni vod. Naš ognjeni krst smo imeli v Las-lovu. To vas smo držali do 24. novembra. Tu sem bil tudi ranjen. Zadel me je šrapnel iz minometne granate. Sedaj že nekaj časa nismo več v prvih bojnih linijah.-Poveljstvo nas je nekako reorganiziralo v enoto specialcev. Ukvarjamo se z miniranjem, diverzijami in podobnimi akcijami.
Naš sogovornik brez težav govori tudi o svojih političnih prepričanjih: »Na zadnjih volitvah sem volil za demokrate. Prej Reagan in zdaj Bush in njegovi prijatelji bodo uničili Ameriko. Naša družba preživlja hudo krizo, vse več je brezposelnosti. Republikanci niso zmožni ponuditi neke vizije za izhod iz te krize. Tudi na mednarodni ravni je njihova politika kratkovidna. Za Kuvajt so v imenu mednarodnega prava naredili hudiča in pol, ko se jim pa ne splača, kot na primer v bivši Jugoslaviji, pa na načela gladko pozabljajo. Res pa je tudi, da je onkraj luže srbski loby veliko bolj
učinkovit in močnejši od hrvaškega.« Sicer pa je Johny v politologiji in drugih družbenih vedah dokaj domač: »Pred leti sem dokončal visoko šolo za politične vede. Tam smo velik del našega časa posvečali študijam vzhodno evropskih in komunističnih sistemov. Vse tekste, ki sem jih takrat uporabljal, bi lahko brez solze zmetal v peč. Nihče izmed tistih psevdo strokovnjakov, ki so pisali tiste knjige ni bil v stanju predvidevati propada komunizma v tako kratkem roku, kar pa je še naj-slabše, še zmeraj vztrajajo na tistih zgrešenih postavkah.«
Tudi o novi hrvaški oblasti ima Johny dokaj jasne pojme: »Na žalost vsi naši politiki še nimajo dovolj demokratičnega duha. Mnogi znotraj HDZ so sicer deklarativno za pluralizem in demokracijo, v praksi pa se vedejo po miselnih vzorcih starega režima, kar je po svoje tudi razumljivo: mentalitete ljudi ne moreš spremeniti čez noč. Ta stara mentaliteta pa kvarno vpliva na učinkovitost države. V modernem svetu je vsaka državniška politika izjemno vezana na agilnost nosilcev oblasti in na njihovo sposobnost hitrega odločanja in ukrepanja. Tu na Hrvaškem je vse zelo počasno, staro. Hrvaška potrebuje generacijski preustroj.«
»Nisem še odločil,« nam je pripovedoval naš sogovornik, »kaj bom storil po vojni. Ne vem, če bom ostal tu na Hrvaškem ali če se bom vrnil v ZDA. Vsekakor pa si želim normalno življenje. Mislim, da mi borci ne bomo bolehali za kakim sindromom, kot se je dogajalo z veterani, ki so se v ZDA vračali iz Vietnama. Borimo se na naši zemlji. Vidim, da so vsi soborci tega svesti in da zaradi tega na vojne tegobe miselno primerno reagirajo. Sicer pa človek doživi tudi razočaranja. Pred dvemi tedni sem bil v Zagrebu. Razjezil sem se, ker je v glavnem mestu izgle-dalo, kot da država sploh ni v vojni. Sploh ni primerjave s tem, kar doživljamo v Osijeku. A tudi to je druga zgodba...«
VVALTERŠKERK
DAMASK — Ves Bližnji vzhod je v primežu slabega vremena in mrzlega vala. V Turčiji, na meji z Iranom, se je utrgal snežni plaz, ki je razdejal vas Karabey, pri čemer je bilo kakih 50 mrtvih. Zasnežen je tudi Jeruzalem, kjer je zapadlo kakih 40 cm snega, kar je za Sveto mesto dokajšnja redkost. Škoda je ogromna, saj je bela plast podrla marsikatero drevo, prekinila električne in telefonske žice in povsem ohromila promet. Cesta, ki povezuje Jeruzalem s Tel Avivom je bila dalj časa zaprta, saj v bistvu Izraelci nimajo mehanizacije za čiščenje cest. Sneg je pobelil tudi Aman in Damask, slika, ki jo objavljamo (Tele-foto AP), je iz Libanona, zasnežena pa je cesta med Bejrutom in Damaskom.
Začasna vlada v Gruziji in spopadi v Zakavkazju
MOSKVA Gruzijska televizija je včeraj sporočila, da so odstavili predsednika Gamsa-hurdijo in razpustili parlament, do prihodnjih volitev pa bo državi vladal vojaški svet, ki mu načeljuje Tengiz Sigua, bivši predsednik vlade in eden od voditeljev nejpomembnejše opozicijske skupine.
V Tbilisiju pa je položaj skrajno nejasen. Predsednik Gamsahurdija še vedno vztraja v svojem bunkerju pod vladno palačo. Vsi poskusi, da bi strli odpor branilcev, so se do sedaj izjalovili. Včeraj so celo poskusili s helikopterjev na vladno palačo spustiti sode z vnetljivo tekočino, kar pa jim ni uspelo. Sodeč po agencijskih vesteh je opozicija dobila oja-
čenja, tako da bi se lahko vsak trenutek začel končni napad na vladno palačo.
O skrajno nejasnem in zapletenem položaju priča tudi vest, da je eden od voditeljev opozicije odbil sodelovanje v začasni vladi, češ da je v Gruziji že v teku državljanska vojna in da le takojšnje volitve lahko preprečijo najhujše. Medtem je vojaški svet proglasil policijsko uro in prebivalstvo pozval, naj očuva gruzijsko demokracijo.
Nič boljše ni v Gorskem Karabahu, kjer je azerbajdžanski predsednik Aiaz Mutalibov v tej armenski enklavi proglasil predsedniški režim, v bistvu izredno stanje in razveljavil vse politične in upravne akte, ki jih je do sedaj
sprejelo prebivalstvo te nekdanje avtonomne oblasti. Azerbajdžanske paravojaške enote so medtem začele širokopotezno ofenzivo, da bi strle še zadnji odpor armenskih branilcev in pokorile uporno prebivalstvo.
Ob takih zapletih ni čudno, da se v garnizijah bivše rdeče armade v Zakavkazju širi ogorčenje in da oficirji le s težavo ostajajo nevtralni, saj jih tako Gruzijci kot Azerbajdžanci in Armenci napadajo, da bi se polastili vojaškega orožja in opreme za končni spopad proti narodnim sovražnikom. Maršalu Šapošnikovu se torej mudi, da bi čimprej postavil temelje novim združenim oboroženim silam preden bo prepozno.
Na pojutrišnji prireditvi v Čedadu bo prisoten tudi Milan Kučan
Jubilejni Dan emigranta
Pogovor z Izidorjem Predanom o nastanku in značilnostih praznika
ČEDAD — Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan (in bivši predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti) bo s svojo prisotnostjo dal poseben pečat jubilejnemu 30. Dnevu emigranta, ki ga slovenske organizacije iz videmske pokrajine prirejajo to nedeljo, 5. januarja, ob 15. uri v če-dajskem gledališču Ristori. V kulturnem sporedu bodo sodelovali klavirski duo Chiabudini-Duria-vig, ki bosta izvedla Dvorakove slovanske skladbe. Znana beneška ljudska glasbenika Ližo in Gušto bosta poskrbela za posebno razpoloženje. Nadvse zanimiva in vesela se obeta predstava "Čudne bo-liezni", ki jo bodo obiskovalcem Dneva emigranta ponudili člani Beneškega gledališča. Besedilo in režija je delo Daria Martiniga.
Kakšen pa je danes, po tridesetih letih, še pomen Dneva emigranta? Kako se je pravzaprav začel? Na ta vprašanja Izidor Predan zna povedati, da je pred tridesetimi in več leti pokojni senator Pe-lizzo, ki je bil tudi župan v Čedadu, zbral okoli sebe manjšo skupino emigrantov, ki jih je počastil s
Izidor Predan
skromnim prigrizkom. Ta dogodek je sprožil v samih ljudeh željo, da bi se zbrali na večjem prazniku, ki bi pomenil istočasno priložnost protesta proti oblastem, katere so krivili premajhnega zanimanja za skrb do izseljencev.
Tako so prvi Dnevi emigranta izzveneli kot zahteva po delu v domačih krajih in po neovirani uporabi slovenskega jezika in kulture v Beneški Sloveniji. Obenem so s tem praznikom prireditelji želeli izkazati svojim izseljencem
solidarnost in jim nuditi tisto moralno pomoč, ki je včasih pomembnejša od materialne.
Prvi Dan emigranta je društvo Ivan Trinko pripravilo v dvorani, kjer je danes redakcija petnaj-stdnevnika Dom v Ul. Monastero. Na povabilo organizatorjev se je zbralo kakih 30 oseb, 80 pa jih je bilo že naslednjega leta, tretja izvedba pa je zabeležila tolikšen obisk, da je presegel zmogljivosti dvorane.
V kulturnem sporedu prve izvedbe so nastopili člani anasam-bla Beneški fantje Antona Birtiča in pevci iz Klodiča; pozdravne besede pa je izrekel pokojni župnik Rino Markič.
Tretja izvedba Dneva emigranta je bila pomembna tudi zaradi sklepa, da se v teh krajih ustanovi Zvezo beneških emigrantov, kateri je v začetku predsedoval Dino Del Medico.
Dvorana ob Nediži je postajala vse pretesna, tako da so se prireditelji odločili za »veliki korak« in se preselili v čedajsko gledališče Ristori. Vse ostalo pa je zgodovina zadnjih let. RUDI PAVŠIČ
Alef: Dežela mora izpolniti svoje obveze do priseljencev
VIDEM — Na pobudo imigra-cijske službe Združenja izseljenih delavcev iz FJK (ALEF) je bila v Vidmu skupščina kakih 70 zastopnikov društev priseljencev, na kateri so v navzočnosti predsednika Deželne ustanove za migracijske probleme Ottorina Burellija soglasno sprejeli resolucijo s pozivom deželni vladi, naj takoj izpolni obveznosti, ki jih ji nalaga ustanovni zakon omenjene deželne ustanove, odobren novembra 1990. Dežela bi bila morala v roku šestih mesecev po tem datumu sprožiti vrsto specifičnih ukrepov v prid priseljencem in to na področju socialne in zdravstvene oskrbe, pravice do študija, poklicnega usposabljanja, stanovanjskih gradenj ter obrtniških in trgovskih dejavnosti, vendar tega še ni storila. Na skupščini so tudi obžalovali pomanjkanje prave koordinacije tako na institucionalni ravni (med Državo, Deželo ■in občinskimi upravami) kakor med institucijami in združenji izseljencev, sredinami prostovoljcev ter podjetniškimi krogi.
Konec januarja bo še en sestanek, na katerem bodo te zahteve posredovali novi deželni vladi.
Nova študija o turističnem preporodu Kanalske doline
TRBIŽ — Gorska skupnost za Kanalsko dolino in Pod Vilo (Ca-nal del Ferro) je sporazumno z vsemi osmimi občinskimi upravami in pristojnimi turistično-pro-mocijskimi organizacijami izdelala ambiciozno študijo o bodočem razvoju turizma na celovitem območju, ki sodi v njen delokrog. Študija predvideva izdatek 168 milijard lir v desetih letih za ovrednotenje krajevnih resurzov na kulturnem, zgodovinskem, am-bientalnem, gastronomskem in folklornem področju ter izgradnjo novih turističnih in športnih objektov, ki naj bi se od Moggia pa vse tja do Trbiža stapljali s trgovsko, obrtniško, industrijsko, kmetijsko in servisno stvarnostjo. Skratka, turizem naj se ne omejuje več samo na tri tradicionalne turistične pole — Trbiž, Nevejsko sedlo in Pramollo, ampak naj se harmonično razvije po vseh dolinah brez vsakega kampanilizma.
Študijo so že poslali zainteresiranim občinskim upravam in načelnikom političnih skupin, zatem pa jo bodo posredovali deželnim upraviteljem, ki naj bi jo upoštevali kot osnovo za finančno ukrepanje v okviru razvijanja turizma.
Njih pristojnosti naj gredo deželam
PSI je za odpravo štirih ministrstev
TRST — Socialisti bodo ob skorajšnjem preverjanju med strankami za obnovitev deželne vlade postavili kot prednostno zahtevo to, da deželni svet že na svoji prvi seji glasuje o predlogu za vsedržavno ljudsko glasovanje, katerega namen je odprava ministrstev za zdravstvo, kmetijstvo, industrijo in trgovino oziroma turizem. Socialisti menijo, da je treba pristojnosti in finančne resurze teh ministrstev prenesti na deželne uprave, svojo potezo pa utemeljujejo z okoliščino, da se bo Furlanija-Julijska krajina na ta način pridružila enakim pobudam drugih deželnih skupščin v Italiji. Predlog za oklic referenduma bo deželno vodstvo PSI formaliziralo na svojem današnjem zasedanju, sestavili pa so ga na sestanku med parlamentarcema Renzullijem in De Carli-jem ter deželnim tajnikom stranke Zanfagninijem, Podtajnikom Colauttijem in odbornikom Sarom.
Prva seja deželne skupščine je bila sklicana za 14. januar. Odvijala se bo v malce spremenjeni zasedbi, saj sta po Biasuttijevem odstopu podpisala odslovilno pismo še odbornik Giovanni Di Benedet-to in takoj za njim podpredsednik skupščine Diego Carpenedo, ki bo ravno tako kandidiral za državne-ga poslanca v vrstah krščanskodemokratske stranke — zamenjal ga bo Toni Martini, prvi na listi neizvoljenih. Z druge strani pa se je deželni odbornik Silvano Antonini iz Pordenona odločil, da ne sprejme vabila za kandidaturo v parlament in sicer zaradi nesoglasij znotraj KD. Ker pa struja "avtonomna le-' vica" predlaga temeljito notranjo prenovitev, utegne Silvano Antonini celo zapustiti odborništvo.
S pomočjo tristranskega medvladnega dogovora
Ul poziva k strojenju razkropljene manjšine
BUJE — Izvršni odbor Unije Italijanov je skupaj s predsedniki stalnih komisij odobril principe za sklenitev tristranskega sporazuma med slovensko, hrvaško in italijansko vlado, ki naj zajamči italijanski skupnosti na istrsko-kvarnersko-dalmatinskem območju nadaljnji obstoj in razvoj ter popolno enakopravnost na področju temeljnih pravic. Spomenico o soglasju bo Italijanska unija poslala pristojnim oblastem vseh treh republik, odobrili pa so jo na torkovem izrednem zasedanju v Bujah v prisotnosti predsednika Unije Italijanov prof. Antonia Bormeja.
Tristranski dogovor predvideva med drugim naslednje: zagotoviti etnično enotnost italijanski manjšini, ki živi zdaj v dveh avtonomnih in suverenih državah; zajamčiti ji enak juridično-ustav-ni tretma na vsem ozemlju, ki ga zgodovinsko naseljuje, dalje vse temeljne pravice ne glede na številčno razmerje in jo subjektivizi-rati; zagotoviti upravno in pro-gramacijsko avtonomijo manjšinskim ustanovam ter institucijam, ki so vključene v javni sistem in
jih finansirajo Država oziroma občine (šolske, univerzitetne, kulturne, znanstvene in raziskovalne ustanove), kakor tudi sredstvom množičnega obveščanja (tisk, radio in televizija) ter založniškim podjetjem; zajamčiti uvedbo italijanščine kot uradnega, s slovenskim oziroma hrvaškim enakopravnega jezika povsod tam, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna; vključiti italijansko narodno skupnost kot kolektiven subjekt v lastninsko reformo v Sloveniji in Hrvaški; zajamčiti posebne oblike zaščite Italijanom v Plošti-nah in Zadru ter sprožiti postopek za to, da bi uživali enako stopnjo zaščite, kakršna velja na istrsko-kvarnerskem območju. Skratka: slovenska, hrvaška in italijanska vlada naj se obvežejo, da bodo z ustreznimi zakonskimi ukrepi pomagale italijanskim skupnostim, ki jih je prizadel eksodus, k ponovni strnitvi.
Spomenica o soglasju predvideva tudi možnost, da pripadnik italijanske narodnostne skupnosti pridobi italijansko državljanstvo, a hkrati ohrani tudi slovensko oziroma hrvaško državljanstvo.
Včeraj zjutraj na meji pri Rokovem
Tihotapcu zaplenili 4 kilograme mamila
VIDEM — Italijanski finančni stražniki so zaplenili včeraj zjutraj na obmejnem prehodu z Avstrijo pri Kokovem na Trbiškem skoraj štiri kilograme kokaina, katerih vrednost se suče v prodaji na dro.bno okoli 4 milijard lir. Operacija je sodila v sklop prevencije mednarodnega prekupčevanja z mamili, ki se je ravno tod zadnje čase močno razbohotilo. Kokain so zaplenili nekemu brazilskemu državljanu, čigar osebni podatki so še nepoznani. Moža so finančni stražniki seveda takoj aretirali in pospremili v videmski zapor, preiskavo pa vodi zdaj tolmeška sodna oblast. Mamilo je bilo skrito v dveh potovalnih torbah, ki imata štiri dvojna dna, in je bilo že lepo spravljeno v 35 najlonskih vrečkah. Tihotapca so zasačili na brzovlaku Dunaj-Rim-Milan. To je v kratkem času že druga zajetna zaplemba mamil, saj so 5. decembra lani zaplenili skoraj 8 kilogramov kokaina. To pa samo še dokazuje, da je postalo trbiško območje pomembno križišče teh protizakonitih poslov, odkar je izbruhnila vojna na tleh bivše Jugoslavije.
■ VIDEM — Velike nemške, belgijske in holandske avtopr e vozniške družbe smejo od 1. t. m. vse zabojnike in podobne tovore v smeri proti oziroma iz nemških terminalov premikati z lastnimi sredstvi tudi na italijanskih tleh, da so le ta sredstva registrirana v Italiji. Gre za novo ofenzivo nemške konkurence, ki bo še zaostrila krizo av-toprevozništva v Italiji.
Pismo uredništvu
SSk o našem dnevniku
TRST — Primorski dnevnik ni samo edini slovenski dnevnik v zamejstvu, temveč je tako pomembno sredstvo za obstoj in raz-v°j slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da je popolnoma razumljiva skrb naših ljudi in političnih organizacij za njegov obstoj in njegovo podobo. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se zato vrača k tej problematiki z no-yini tiskovnim poročilom, saj so v času usodnih odločitev boljše zgodnje polemike kot kasnejši glavoboli. Odgovoriti želi tudi na izjavo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je bila objavljena v Primorskem dnevniku 29. decembra in ustvarja dvome o poštenosti in korektnosti stališč SSk.
SKGZ odgovarja na tiskovno Poročilo Slovenske skupnosti, ki je bilo izdano 23. decembra (Primorski dnevnik ga je v skrčeni obliki objavil 28. decembra), torej Pred uradnim sporočilom, ki je končno 24. decembra seznanilo našo javnost z dejstvom, da je Založništvo tržaškega tiska podpisa-
lo preliminarno pogodbo o založniškem sodelovanju s predstavniki skupine Melzi; da pogodba predvideva ustanovitev nove založniške hiše v solastništvu z ZTT; da bo z novim podjetjem ZTT podpisalo najemniško pogodbo za določen čas glede dnevnika; da bo ta postal vseslovenski dnevnik.
Končno smo zvedeli za nekaj dejstev, o katerih so v nekaterih neslovenskih in nezamejskih krogih že nekaj časa šušljali. Zaskrbljenost za Primorski dnevnik pa ni mimo. Ni nam jasno, kakšno usmeritev naj bi ubral prenovljeni list pri nas in na matični politični sceni; koliko so resnični glasovi o podpori novemu načrtu pri nekaterih italijanskih (De Michelis?) in matičnih slovenskih politikih; zakaj so tu potrebni odpusti uslužbencev, v Ljubljani pa - menda -namestitve.
Skrbi nas nadalje, kolikšna bo vloga in teža italijanskih partnerjev, saj nam ni vseeno, da bodo isti krogi vplivali tako na Primor-
ski dnevnik kot na Piccolo. Še v nedeljo smo doživeli, da je dnevnik Trieste Oggi na rotacijskih strojih Primorskega dnevnika, ki so v solašništvu italijanskih delničarjev, tiskal na uvodnem mestu sramotne žalitve obsojencev na II. tržaškem procesu, predsednika slovenske vlade in podobno...
Ko je marca in aprila dozorela kriza ZTT in Primorskega dnevnika, so odgovorni krogi stopili tudi do slovenske vlade. Kot smo lahko brali v tiskovnih poročilih, ta ni odbila svoje pomoči, vendar je zahtevala večje spoštovanje pluralizma pri upravljanju in vodenju časopisa. Odgovorni krogi pa so, kot kaže, šli raje na pogajanja z italijanskimi podjetniki. In to kljub temu, da je parlament tudi na odločen pritisk sen. Spetiča, občutno povečal državne prispevke za slovenski manjšinski dnevnik.
SSk že ves čas zagovarja stališče, da mora biti Primorski dnevnik izraz vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To se mora poznati pri njegovi vsebini, vodstvu in upravi. Tak proces teče pri nekaterih drugih vsemanjšinskih ustanovah, zakaj naj bi ne zajel tudi področja medijev in gospodarstva? Za Primorski dnevnik pa
se zdi, kot da bi šlo za zasebno lastnino in ne za zadevo vse naše skupnosti.
In tu smo pri izjavi SKGZ, ki Slovenski skupnosti očita izsiljevanje, češ da je bila »povabljena k soupravljanju dnevnika, tako kot druge komponente našega političnega življenja. Poskus se je izjalovil,« piše dalje SKGZ, »ravno zaradi pritiskov SSk, ki je, ne da bi ponudila katero koli rešitev, zahtevala v okviru dnevnika in založniške hiše vodilno vlogo, kar je za tako pluralno in raznoliko skupnost, kakršna je naša, po vsej logiki nesprejemljivo.«
Na srečanjih 30. marca in 9. aprila ni bilo ravno tako. Takrat je padla ponudba, da bi SSk predlagala enega člana v novi upravni svet ZTT, ki naj bi štel po eni varianti sedem, po drugi pa devet članov.
Slovenska skupnost je želela, da se problem zastavi širše. Želela je najprej podrobnejše informacije o dejanskem položaju ZTT in dnevnika, o lastništvu in o tem, kdo odloča. Dalje je postavila predlog, naj dnevnik ne bo več glasilo SKGZ, temveč vse manjšine. V ta namen naj bi imenovali jamstveni odbor treh ali petih uglednih in v
vsakodnevno politiko ne vpletenih predstavnikov različne usmeritve, ki naj bi kot vmesno telo med lastništvom in uredništvom bdelo nad vsemanjšinsko in pluralistično linijo časopisa, nadziralo finančni položaj in predlagalo glavnega in odgovornega urednika. Glede morebitne prisotnosti v upravnem svetu ZTT smo dejali, da ni toliko stvar strank, kolikor krogov, ki so bili doslej odrinjeni od vsakega sodelovanja. Ponudbo enega mesta na sedem ali devet pa smo imeli za preskromno, vendar ni res, da smo zahtevali »vodilno« vlogo!
V upravni odbor ZTT ni vstopil nihče iz »kroga SSk«, a tudi ne iz nekaterih drugih »političnih komponent«. Kaže torej, da se tudi njim ni zdelo primerno sprejemati odgovornosti brez zadovoljivih jamstev. Slovenski skupnosti je bilo takrat rečeno, da zahteva »preveč in takoj«. Kakega zbliža-nja stališč, a tudi odložitve občnega zbora ZTT ni bilo mogoče doseči.
SSk pa ponavlja, da je še naprej pripravljena na razgovore pri belem dnevu o usodi časopisa, katerega usoda nam mora biti vsem pri srcu.
Avtobusna vozovnica stane od L januarja 900 lir
Novo leto nam je tudi tokrat prineslo tradicionalne podražitve
Prestop v novo leto se niti letos ni izneveril tradiciji, da nas ob vsem prijetnem obdari tudi z neprijetnimi zadevami. Mednje sodijo zlasti podražitve nekaterih tarif in davkov, ki so jih določili tako krajevni kot vsedržavni odloki.
Prvo neprijetno presenečenje je dočakalo porabnike javne prevozne službe tržaškega podjetja ACT. Avtobusna vozovnica se je namreč 1. januarja podražila za 100 lir in torej po novem velja 900 lir, medtem ko sveženj desetih voznih listkov stane 8 tisoč lir. Vozovnica za dve progi velja odslej 1.300 lir, dnevna vozovnica pa 3.500 lir. Za mesečno vozovnico za eno samo avtobusno linijo je treba od po novem odšteti 23 tisoč lir, celomesečna neomejena vožnja po vsem avtobusnem omrežju pa nas bo veljala 26 tisoč lir. Imetniki vozovnic, ki od predvčerajšnjim ne veljajo več, jih bodo lahko do 31. marca letos zamenjali z novimi, in sicer pri okencu podjetja ACT v Ul. S. Cilino 99 med 8. in 12. uro.
Drugo prav tako neprijetno presenečenje so doživeli tisti, ki so potrebovali kakšno zdravilo: tiketi na zdravila so se namreč - na osnovi določil novega finančnega zakona - od dosedanjih 40 povišali na 50 odstotkov cene zdravila. Lekarnarji pa dodajajo, da podražitev dejansko dosega celo 80 odstotkov, saj se je poleg tiketa na ceno zdravila zvišal tudi prispevek za odrezek, ki ga lekarnar pritrdi na recept. Doslej je ta prispevek znašal 1.500 lir, od 1. januarja pa se je podvojil. Preprost izračun nam tako pove, da nas na primer zavojček zdravila, ki velja 10 tisoč lir, ne stane samo 5 tisoč, ampak kar 8 tisoč lir ali celih 80 odstotkov cene zdravila.
V januarju nas poleg drugih izdatkov čaka tudi plačilo radijske in televizijske naročnine, ki se je od dosedanjih 142 tisoč povišala na 148 tisoč lir, medtem ko se je cestnina na avtocestnem omrežju po vsej državi podražila za 4 odstotke. Za 18 lir na kubični meter se je podražil tudi metan za ogrevanje, medtem ko ostale podražitve zadevajo samo določene sloje prebivalstva. Podražile se bodo namreč športne napovedi Totocalcia in Totipa, saj bo vsak stolpec napovedi igralca stal 100
Tudi vožnja z mestnim avtobusov je z novim letom dražja za 100 lir	(foto Magajna)
lir več kot doslej, za 5,7 odstotka se bodo podražile licence za bare, za 30 odstotkov davek na reklamo, za kar 50 odstotkov davek za začasno zasedbo javnih površin (npr. za razne prireditve, za postavitev barskih ali restavracijskih miz na pločnik itd.), medtem ko bodo po novem morali 25 tisoč lir davka plačati tudi lastniki lovskih psov, ki doslej niso bili obdavčeni.
S finančnim zakonom za leto 1992 so začeli veljati tudi novi, in seveda znatno višji katastrski količniki, zato nas bo letos prodaja, nakup ali podedovanje nepremičnin stalo vsaj enkrat več kot doslej. Na osnovi novega odloka deželne uprave se bodo povišale tudi najemnine ljudskih stanovanj, ki bodo dražje za 6 do 7 odstotkov za tiste najemnike, ki se jim medtem niso bistveno zvišali ali znižali dohodki. Za ostale najemnine pa je spremembe pričakovati šele jeseni, saj se le-te ravnajo po avgustovskem indeksu zavoda Istat.
Telefonski referendum tržaških socialistov
Ali naj Carbone vstopi v novo deželno vlado?
Tržaška PSI bo izvedla neke vrste referendum, ali naj Gianfranco Carbone vstopi ali ne v novo deželno vlado, ki jo bodo po odstopu predsednika Biasuttija izvolili sredi tega meseca, najbrž na seji, ki je sklicana za 14. januar. Za to priložnost so si socialisti priskrbeli pri družbi SIP dve telefonski številki (klic je brezplačen), preko katerih bodo lahko občani izrazili svoje mnenje o tem vprašanju. Tisti, ki želi, da Carbone ostane v odboru, naj zavrti številko 1678-53086, tisti, ki je nasprotnega mnenja pa ima na razpolago številko 1678-53090. Zainteresirani lahko telefonirajo do vključno torka, 7. januarja. S predsednikom Biasuttijem sta, kot znano, odstopila tudi odbornik za prevoze Di Benedetto in podpredsednik deželne skupščine Carpenedo (oba KD), ki bosta kot dosedanji predsednik kandidirala na spomladanskih parlamentarnih volitvah.
Napoved deželnega odbornika Carboneja, da namerava odstopiti iz deželne vlade, pa še vedno buri sicer novoletno mlačne vode tržaške upravne politike. Kot smo poročali, je sam socialistični pokrajinski tajnik Perelli pred kratkim javno precej ostro "okaral" Carboneja zaradi svoje namere, Carbone pa mu je preko krajevnega časopisja zavrnil, da je vprašanje stolčka več ali manj v dežel-
nem odboru povsem nepomembno vprašanje v primerjavi z obvezami politike do Trsta. Prav tako Carbone zavrača očitke, da hoče postati tržaški župan: če se stvari ne bodo spremenile, pravi, bo Trst ostal brez župana, kajti brez večin, brez solidarnosti in brez idej bo scenarij prihodnjih upravnih volitev še bolj žalosten od dosedanjih. Čas pa ne dela v korist Trsta, meni socialistični deželni odbornik, kajti ritem razvoja je prehiter. Zato je treba pokazati sposobnost prikrojiti cilje, obnašanja in strukture novim potrebam, sicer je naše mesto usojeno postopnemu propadu in torej dekadenci.
S Perellijem pa polemizira tudi član pokrajinskega tajništva in deželnega vodstva PSI Arnaldo Pittoni. Pokrajinski tajnik - pravi Pittoni v tiskovni noti - očitno pozablja, da so vprašanja nove sestave deželnega odbora in socialistične prisotnosti v njem, odnos z Listo za Trst ter položaj v krajevnih upravah v izključni pristojnosti strankinih vodstvenih organov in da je torej treba o teh vprašanjih razpravljati predvsem znotraj stranke. Pittoni v svoji noti tudi javno polemizira s stališčem nekaterih tržaških parlamentarcev, ki da naj bi zgubili zaupanje v svoje lastne stranke in se zato spuščajo v osebne pobude z negotovim izidom.
Mesto zajelo popraznično mrtvilo
Za tujce iz nerazvitih držav so bili pretekli dnevi bolj malo praznični
Tako je bilo včeraj v našem mestu, kot bi se normalni tok življenja še ne začel. Številne trgovine, bari in drugi javni lokali so podaljšali počitnice do 7. januarja, turistov je bilo malo ali nič in še tisti lokali in trgovine, ki so bili odprti, so imeli bolj malo prometa.
»Sedaj se že pripravljamo na začetek razprodaj,« so nam povedali trgovci, predvsem tisti z oblačili in obutvami. »Prodaje niso bile za praznike takšne kot pretekla leta. In ker se moda izredno hitro menjuje, bomo začeli še nekoliko prej kot sicer z razprodajami.
Veliko je bilo javnih lokalov zaprtih že v sredo - torej na sam dan Novega leta. Nekateri so si sploh privoščili počitek in niso imeli odprto niti za Silvestrovo, drugi pa so svoje lokale zaprli le v sredo, proti večeru so jih zopet odprli za razne novoletne večerje.
Ker je bilo toliko govora o tem, koliko Tržačanov bo preživelo praznike v hribih, na smučanju, ali drugih letoviških krajih, je navadni meščan pričakoval, da bo svoj avto v samem mestu za praznike laže parkiral. Pa ni bilo tako. Ob ulicah so bile tudi v sredo skoraj nepretrgane vrste avtov in voznik se je moral kar precej potruditi, da je našel prostor za svoje vozilo.
Tako je potekalo novo leto za nas - navadne meščane. Kako pa so te praznike preživljali številni tujci - "vukumpraji" smo jih včasih imenovali. Za mnoge "vukumpraje", pa Filipince in predstavnike drugih azijskih in afriških držav, ki so se naselili v našem mestu, to verjetno niso bili prazniki. V torek, na Silvestrovo, ko so avtobusi vozili samo do 22. ure, smo se znašli v avtobusu, ki je opravljal zadnjo vožnjo. Štirje smo bili domačini - dva v že precej vinjenem stanju, vsi ostali so bili tujci. Mnogi prodajajo preko dneva razne torbice, obeske, vžigalnike in drugo, drugi so za-
posleni v raznih javnih lokalih, kot pomožna delovna sila, ali pa so sploh brez dela.
»Pa kam se vozite s tem avtobusom,« smo jih.vprašali. »Do remize, potem bomo izstopili, počakali, če bo šel do mesta še kak avtobus in tako preživeli del našega večera. Nekateri bodo našli prenočišče v raznih zavetiščih, drugi na železniški postaji, mnogi pa kar na klo-picah v Ljudskem vrtu, ob morju in še kje.«
Skoraj vsi so imeli mesečne avtobusne vozovnice. »V avtobusih tako preživljamo čas, ko si želimo vsaj malo počitka. Z avtobusi se vozimo od Milj, pa vse do Sesljana. Prodaja v Trstu za nas ni ugodna. Morda je bilo bolje, ko smo bili v Vidmu. Toda ljudje so še kar prijazni. Če že nič ne kupijo, nam dajo vsaj nekaj denarja, da si kupimo kaj toplega.«
»Mi imamo že svoj delokrog,« nam je povedal sloki mladenič iz Gabona. »V glavnem prodajamo svoje predmete okrog Trga Perugi-no, saj ne prodamo veliko. A ljudje nam vseeno pomagajo. Plačajo nam kavo, ali nam ponudijo kaj drugega. Mi nismo_ vsiljivi, a tudi ljudje niso z nami neprijazni. Če bi imeli varno prenočišče, bi še vse šlo. Tako pa prehodimo dneve in dneve, zvečer pa ne vemo kam in kako. In tako nam ostajajo avtobusi. Izkoristimo njihove vožnje prav do zadnje; potem pa začnemo premišljati, kje bomo prespali.«
Bolj žalostne so bile vse te pripovedi, čeprav je bil med njimi kdo, ki se je že malo bolje znašel in ki je vedel, kje se bo tisti večer ustavil in odpočil.
»Ste si tako zamišljaj! svoje življenje tu pri nas,« smo jih vprašali. »Prav gotovo ne. Toda velike izbire na žalost nismo imeli. V naših državah je revščina, pa smo mislili in upali, da bomo lahko svojim doma pomagali. Sedaj se pa še mi komajda preživljamo. Srečni so tisti, ki so že našli stalno delo, a koliko nas na to še vedno zaman čaka...«	NEVA LUKEŠ
________pismo uredništvu - pismo uredništvu
Za enoten volilni nastop levice
Spoštovani direktor
Predlog Willerja Bordona, da bi se na prihodnjih volitvah predstavila enotna tržaška levičarska lista, je treba resno upoštevati. Po mojem mnenju bi se ne smeli omejiti samo na skupne kandidature za senat in poslansko zbornico, ampak ta predlog razširiti tudi na Občino in Pokrajino z namenom, da bi postali vladna sila. S tem, da bi se ponovno predstavili volilcem posamično, je garancija, da bodo na volitvah doživele poraz vse tiste politične, družbene in kulturne sile, ki se ne prepoznavajo v "bloku" krajevnih oblastvenikov. Kar sedaj potrebujemo ni verticistični sporazum, ampak združitev včlanjenih v Demokratično stranko levice, Zelenih, pripadnikov Rete, članov stranke Za obnovo komunistične prisotnosti v Italiji, radikalcev, združenja ACLI, sindikalne konfederacije CGIL, ambientalističnih združenj ter združenj za varstvo živali in vseh tistih, ki delujejo na področju voluntariata, socialne solidarnosti, promocije miru, zaščite civilnih pravic, medetničnega dialoga in ženske
■ Finančni zakon za leto 1992, ki ga je v preteklih dneh odobril parlament, priznava dokajšnje olajšave kmečkim zavarovancem prvega pasu pri plačevanju socialnih dajatev za pokojninsko oziroma zdravstveno zavarovanje za leti 1991 in 1992. Patronat Kmečke zveze INAC poziva zavarovance, naj se pred poravnavo drugega obroka, ki zapade 10. januarja 1992, javijo v njegovih uradih z odrezki že plačanih prispevkov in še ne zapadlimi položnicami. Določenih obrokov ne bo treba plačati, za nekatere že vplačane socialne dajatve pa je predvidena povrnitev na podlagi zadevne prošnje.
problematike. Potrebno je premostiti razdrobljenost, nepovezanost in spore, ki so privedli do naše pomanjkljive učinkovitosti, in stalno podrejenost krajevnim oblastvenikom, tako znanim kot prikritim. Potrebno je ustvariti novo silo, ki naj bo istočasno politična, družbena in kulturna, v katero naj vstopijo ali se nanjo opirajo, ne da bi se odrekli lastnemu "pripadništvu", vsi tisti, ki bi želeli premakniti sedanja utrjena ravnovesja, zajeziti nacionalistične, kampanilistične in ksenofobske težnje tega mesta, imeti na razpolago dostojnejše socialne storitve, več zelenega, manj onesnaženja, boljšo zaščito naravnega, urbanega in delovnega okolja ter resnične pravice "državljanstva". Ob stran moramo potisniti sektariz-me in personalizme, določiti nekatere programske točke, ki jih prebivalstvo močno občuti in ustanoviti občinsko listo s pomenjlji-vo žensko in mladinsko prisotnostjo. Da bi šlo za resnično odprto listo, v kateri bi lahko vsakdo prinesel svoj doprinos idej poleg lastnih izkušenj civilne zavzetosti, sem mnenja, da je potrebno čimprej ustanoviti pripravljalni odbor, ki naj zbira prijave in finansiranja pri belem dnevu, pripravi osnutek programa in skliče javno skupščino, na katerem naj somišljeniki določijo ime, simbol, vsebino in določijo tudi kandidate. Ne moremo izgubiti niti te priložnosti, da lahko pride do izraza in se uveljavi demokratični, civilni in tolerantni Trst, kot naslednik najboljše kozmopolitske tradicije in odločen zagovarjati vlogo mostu med Italijo in srednje-vzhodno in balkansko Evropo, v prvi vrsti pa ponovno vzpostaviti odnose prijateljstva in sodelovanja s svojim naravnim slovenskim in istrskim zaledjem. Nihče od nas ne bo tega zmogel sam: samo s skupnimi močmi bomo lahko nekaj pomenili.
Paolo Radivo Združenje zelenih
CASSA RURALIE IED AltTIGFAMA H
oricima - triiestie	KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA
hranilnica in POSOJILNICA JB1I IN POSOJILNICA V NABREŽINI OPONIE-TRST
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI NA TRŽAŠKEM
vas vljudno vabijo na
NOVOLETNI KONCERT ’92
ORKESTRA OPERE IN BALETA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE - Dirigent Lovrenc Arnič Skladbe DONIZETTIJA, ROSSINIJA, VERDIJA, STRAUSSA ml., BIZETA, OFFENBACHA
Vstop samo z vabili,
TRST - Kulturni dom - Ul. Petronio 4, jutri, 4. januarja, ob 20.30	ki so na razpolago v tajništvih bank
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Za predstave po šolah SSG prejme 28 milijonov lir
Podpora Pokrajine tržaškim gledališčem
Izšel je tik pred prazniki
Obnovljen časopis DSL D Lavoratore
Iz brošure družbe Lloyd Triestino
Prihodnost Trsta odvisna od raziskovalnega dela
Tržaška pokrajinska uprava je petim gledališkim ustanovam našega mesta dodelila finančno pomoč v skupni višini 180 milijonov lir. Predlog o porazdelitvi je izdelal odbornik za kulturo Raffaele Dello Russo, podpora pa se nanaša na posebne pobude namenjene mladim oziroma na repertoar gledališke sezone 1991-92. Slovenskemu stalnemu gledališču je Pokrajina namenila 28 milijonov lir za mladinske oziroma otroške predstave, ki naj bi jih ansambel predstavil na slovenskih šolah raznih stopenj.
Ostalim tržaškim stalnim gledališčem je Pokrajina namenila višje zneske. Tako je npr. Deželnemu stalnemu gledališču FJK dodelila 52 milijonov lir: ta ustanova naj bi znesek uporabila za koncerte lahke glasbe, za izvenabonmaj ske predstave komičnega teatra, za razne vzporedne aktivnosti in za pobude namenjene šolam.
Enak znesek, se pravi 52 milijonov lir, bo prejelo tudi občinsko gledališče Verdi. Dodelili pa so mu ga predvsem za razne promocijske koncerte, za baletne predstave po šolah, za srečanja z opernimi pevci »Uro z ...« in za predstavitve oper, ki so v letošnjem abonmaju.
Kot že rečeno, bo SSG iz tega naslova prejelo 28 milijonov lir. V obrazložitvi porazdelitve piše, da Pokrajina podeljuje omenjeni zne-
sek predvsem za dve otroški oziroma mladinski igri, ki jih je naše gledališče namenilo otrokom, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Gre za otroško igro Zore Tavčar »Ptice nočnega vrta« in za delo Maria Uršiča »Človek, ki mu pravimo igralec«.
Gledališču La Contrada je Pokrajina namenila 38 milijonov lir, s katerimi je predvsem podprla pobudo »Vabilo v teater«. Gre za poseben abonma namenjen šolski mladini in mladim, ki si lahko po zelo ugodnih cenah ogledajo šest predstav letošnje sezone. Istočasno pa naj bi odobreni znesek veljal tudi vzporednim aktivnostim, ki so prvenstveno namenjene dijakom višjih srednjih šol.
In končno podporo v višini 10 milijonov lir prejme tudi združenje »L'Armonia«, v okviru katerega sodeluje več narečnih gledaliških skupin. Združenju so namenili znesek za letošnjo gledališko sezono narečnega teatra.
Odbornik Dello Russo je ob zadovoljstvo, da je prišlo do odobritve njegovega predloga, podčrtal glaven namen tega financiranja tržaških gledališč. Gre predvsem, piše v posebnem tiskovnem sporočilu, za podporo vsem iniciativam, ki so namenjene mladim in katerih glavni namen je približati glasbeno in gledališko kulturo mladim in jo posredovati šolam.
Pred kratkim je izšla prva številka obnovljenega petnajstdnev-nika »II Lavoratore«, ki ga uradno izdaja tržaška federacija Demokratične stranke levice. Odgovorni urednik je pokrajinska tajnica stranke Perla Luša, glavni urednik pa nekdanji pokrajinski svetovalec Fabio Omero. Časopis, kot piše Stelio Spadaro, naj bi prispeval svoj delež za splošno preosno-vo in obnovo tržaške levice, gostoval pa bo članke in prispevke, ki z različnih zornih kotov in gledišč obravnavajo predvsem usodo in zlasti bodočnost tržaške stvarnosti. Prva številka »II Lavoratore« je izšla leta 1895, od srede dvajsetih let pa je bil časopis vseskozi glasilo KPI.
Nova številka petnajstednevni-ka v italijanskem jeziku dokazuje, da je med DSL in Stranko komunistične prenove, kot kaže, prišlo do razčiščenja tudi kar zadeva občil. Lavoratore in slovenski časopis Delo bosta izhajala pod okriljem Occhettove stranke (čeprav ne kot uradni glasili DSL), nova komunistična stranka pa ima že nekaj časa svoj dvojezični list »A sinistra-Na levo«, ki ga urejuje Denis Visioli. Še nerazčiščeno med strankama pa ostaja vprašanje nekaterih nepremičnin oziroma Ljudskih domov, medtem ko je sedež nekdanje federacije KPI v Ul. Madonnina že nekaj časa na prodaj.
»Trst, bližnja prihodnost« je naslov brošure, ki jo je na različnih ravneh razdelila družba LIoyd Ad-riatico in v kateri se predvsem poudarja stvarnost, ki označuje glavno mesto Dežele kot važen center, kjer se pripravljajo študije in tehnološke izbire, kot se sicer dogaja v bolj poznanih mednarodnih centrih.
Uvodoma se v brošuri ugotavlja, kako Trst, nekdaj važno pristanišče pod habsburško oblastjo, nato pastorka italijanskih mest v povojnih časih, ko so ga nove meje potisnile v obrobje, sedaj zadobi-va novo vlogo v imenu tiste mednarodne odprtosti, ki označuje te kraje, v katerih so se vedno križale razne etnije, jeziki, vere in navade. Tukaj se rojevajo in delujejo podjetja, instituti, laboratoriji in znanstveni centri, ki mesto uvrščajo med najvažnejša mednarodna znanstvena mesta. V publikaciji so opisane razne znanstvene stvarnosti, od mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru do Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje (pravo mestece znanosti) pri Padričah in do sin-hrotrona.
V brošuri je govor tudi o direkcij skem centru, ki je dobesedno spremenil zapuščeno področje v podjetniški center terciarnih dejavnosti. V komprenzoriju, kjer je svoj čas imela sedež nekdanja tovarna strojev, se sedaj nahajajo
Z orkestrom Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane nastopa tudi basist Ivan Sancin
Novoletni koncert ’92 v znamenju opere
Novoletni koncerti so prijeten »vstopni« pozdrav v letu, ki se komaj predstavlja. Pri nas so glasbeno voščilo, ki je v srednjeevropskem okviru že dolgo ustaljena tradicija, pred leti povzeli slovenski denarni zavodi v Italiji. Tudi letos so se odločili, da priredijo slavnosten novoletni koncerti, ki bo na pobudo slovenskih denarnih zavodov z Goriške že nocoj v goriškem Kulturnem domu, jutri zvečer pa v organizaciji Tržaške kreditne banke, Hranilnice in posojilnice z Opčin in Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice iz Nabrežine v tržaškem Kulturnem domu. Na letošnjem koncertu, tako v Gorici kot v Trstu, se bo pod taktirko Lovrenca Arniča predstavil orkester opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Kot pevci solisti pa bodo nastopili tržaški rojak basist Ivan Sancin, mezzosop-ranistka Zlatomira Nikolova in sopranistka Norina Radovan.
Običaj je tudi, da je program obeh koncertov povsem enak. Ker gre za orkester operne hiše, je izbor skladb prvenstveno namenjen operni glasbeni zvrsti. Najprej bo orkester zaigral uverturo iz Rossinijeve opere Viljem Tell, nakar se bodo posamič predstavili pevci. Zlatomira Nikolova (mezzosopran) bo
odpela arijo Eboli iz Verdijevega Don Carlosa, Norina Radovan (sopran) bo predstavila arijo Olimpije iz opere Hoffmannove pripovedke Jacquesa Offenbacha, Ivan Sancin (bas) pa bo Escamillo v odlomku iz opere Carmen Georgesa Bizeta. Kot zadnjo točko v prvem delu sporeda bo gostujoči orkester predstavil enega izmed slovitih Slovanskih plesov Antoni-na Dvoraka.
Tudi prva skladba drugega dela je uvertura, tokrat iz znane operete Johanna Straussa jr. Netopir. Nato se bodo občinstvu ponovno predstavili pevci po istem vrstnem redu kot v prvem delu. Zlatomira Nikolova (mezzosopran) bo odpela znano Habanne-ro iz Bizetove Carmen, sopranistka Norina Radovan bo za nekaj minut Adela iz operete Netopir J. Straussa jr., medtem ko bo basist Ivan Sancin zapel arijo Dulcamare iz opere Ljubezenski napoj Gaetana Do-nizettija. Sklepna točka, vsaj uradnega dela programoma bo uvertura iz Rossinijeve Tatinske srake.
Se enkrat opozarjamo, da je vstop na koncerta mogoč le z vabili, ki pa so večinoma že pošla. Vendar pa se lahko morebitni interesenti še danes obrnejo na tajništva denarnih zavodov.
Basist Ivan Sancin bo med protagonisti novoletnega koncerta, ki bo jutri zvečer v tržaškem Kulturnem domu
Na tržaški kazenski preturi slovenščina spet v ospredju
Na tržaškem sodišču bo danes slovenščina spet v ospredju. Na Preturi bo namreč na vrsti proces Proti F. Z.-ju, ki se bo moral zagovarjati obtožbe, da je žalil M.V.-ja. Obtoženec je še pred božičem prek svojega zagovornika odvetnika Bogdana Berdona vložil na kazensko preturo prošnjo, v kateri zahteva rabo slovenskega jezika na procesu, kot to določa 109. člen novega kazenskega postopnika. Prošnji je priložil kopije sedmih
V občini Devin-Nabrežina
Razpis natečaja za prevajalca
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za enoletno namestitev prevajalca - 6. funkcionalna kvalifikacija. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11.30 dne 14. januarja 1992.
Za morabitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za osebje Občine Devin-Nabrežina.
razsodb, ki dejansko dovoljujejo rabo slovenskega jezika na sodišču za italijanske državljane slovenske narodnosti, in to »na teritoriju, kjer živi manjšina«, kot predvideva prav znani 109. člen kazenskega postopnika. Med temi razsodbami so med drugimi razsodba ustavnega sodišča, razsodba tržaškega prizivnega sodišča in tudi zapisnik procesa na tržaški kazenski preturi, ki ga je vodil pretor Federico Frezza. Naključje je naneslo, da bo današnji obravnavi v tržaški sodni palači predsedoval prav pretor Frezza, isti, ki je 15. julija lani dovolil rabo slovenščine na sodišči (s pomočjo tolma-čice je bil zapisnik te obravnave tudi v slovenščini).
Današnja sodna obravnava bi bila verjetno povsem normalna, dvojezična, če ne bi tržaški desničarski skrajneži po znanem procesu proti dvema milanskima neofa-šistoma zagnali vik in krik, da bi vsaj malce oprali sramoto, v katero jih je pahnil »znani« ček za milijon 750 tisoč lir, ki sta ga Milančana plačala kot odškodnino za strgano slovensko zastavo na Trgu Unita. Videli bomo, ali bo tudi tokrat zmagala pravica (do rabe slovenskega jezika).
Slovesnost ob izročitvi ključev novim stanovalcem zavoda IACP
Podpredsednik Državnega zavoda za ljudske hiše (IACP) Franco Zigrino je pred kratkim izročil prvih štirinajst ključev ravno tolikim upravičencem, ki imajo pravico do stanovanja v novem kompleksu IACP pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji. Zigrino, ki je zastopal predsednika zavoda IACP Terpina, je na krajši slovesnosti napovedal, da bodo pred 10. januarjem izročili ključe preostalim sto upravičencem. Vsega skupaj so na zemljiščih, ki so jih v glavnem razlastili domačinom, zgradili 152 stanovanj.
Zigrino je v krajšem nagovoru med drugim spomnil nove stanovalce, da so stanovanja IACP pravzaprav javna last in da jih je treba zato primerno čuvati in spoštovati, opozoril pa je tudi na nekatere težave in birokratske zaplete, ki so spremljali postopek za gradnjo stanovanj. Gradbena dela so se začela pred tremi leti.
Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL o kontingentih bencina in ukrepih za Trst
Tajništva sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL so včeraj skupno s predstavnikom sindikalnih organizacij v odboru trgovinske zbornice razpravljala o vprašanju bencinskih kontingentov po znižani ceni. Sindikalne organizacije menijo, da bi predstavljali kontingenti za plinsko olje eno od sredstev za gospodarski razvoj prevoznega sektorja pri nas, kar naj bi imelo blagodejni učinek na promet v tržaškem pristanišču. Istočasno pa pripominjajo, da bi bil to le nadaljni delni prispevek k razvoju pristanišča samega.
Sindikalne organizacije obenem opozarjajo, da napihovanje vprašanja kontingentov plinskega olja in jokanje nad neugodno odločitvijo Rima še ne morejo rešiti ključnih gospodarskih vprašanj Trsta. Zato pozivajo parlamentarce naše dežele k enotni in odgovorni akcij, da bi obranili kontingente bencina in druge podporne ukrepe v korist gospodarstvu in zaposlitvi v Trstu, ki ju je načela jugoslovanska kriza.
Sindikalna federacija bo na eni od prihodnjih sej razpravljala o akspek-tih izkoriščanja sklada za bencin po znižani ceni.
družbe Lloyd Adriatico, Friulia, Fincantieri, Lloyd Triestino in Sasa.
Poudarjena je tudi vloga centra BIG, to je strukture, ki v industrijski coni zaobjema preko dvajset novih podjetij z visoko tehnološko vsebino in je torej idealna stična točka med raziskovanjem in proizvodnjo, kjer se pač ideje spreminjajo v stvarnost.
V brošuri se nadalje poudarja, da je za dokončno uresničitev znanstvenih in tehnoloških struktur potrebna prometna mreža. Tako je govor o tržaških velikih prometnih povezavah, ki jih dokončujejo in ki povezujejo center mesta in pristanišče z italijanskimi avtocestami, s Slovenijo in torej z Vzhodno Evropo, poleg že obstoječega čezalpskega naftovoda, ki povezuje tržaško luko z Bavarsko in Avstrijo.
Nova številka revije Messaggi registrati
Zadnja številka mesečnika Messaggi registrati, ki ga izdaja socialistično usmerjena zadruga Fratel-li Rosselli in ki redno izhaja od junija 1990, prinaša prispevke Tržačanov, ki so se uveljavili na svojih področjih v vsedržavnem ali mednarodnem merilu. Med intervjuvanci so stilist renato Bales-tra, izumitelj največjega "research park" ameriške atlantske obale Giorgio Bugliarello, galerist v New Yorku Leo Castelli, zgodovinar Diego De Castro, filozof Gillo Dorfles, filmski režiser Franco Gi-raldi, violinist Franco Gulli, pisatelj, dramaturg in kritik Tullio Kesich, top model Cristiana Ca-valcante, glasbenik Lelio Luttazzi, raziskovalec na področju genetike Paolo Polani, arhitekt Erminio Smrekar in gledališki režiser Giorgio Strehler.
Mesečnik vsebuje tudi več zanimivih vesti s kulturnega, političnega in znanstvenega področja.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče in nono
Berto Ivančič
Pogreb bo jutri, 4. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalujoči sin Vlado z družino in ostalo sorodstvo.
Kroglje, Maribor, Ljubljana, 3. januarja 1992
3. 1. 1991	3. 1. 1992
Leto je minilo odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Romano Daneu
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena in hčerki z družinama.
Maša zadušnica bo danes, ob 18. uri. Prosek, 3. januarja 1992
Novinarji Furlanije - Julijske krajine se presunjeni pridružujejo bolečini svojcev ob nepričakovani izgubi kolega
SERGIA MILICA
TPPZ Pinko Tomažič se pripravlja na koncert ob 20-letnici delovanja
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič se, s svojim orkestrom, recitatorji in pevci, že pripravlja na slavnostni koncert, s katerim bo v marcu praznoval 20-letnico svojega obstoja in delovanja s skoraj 500 koncerti doma, v raznih krajih Italije, v matični domovini, pa še v Avstriji, v Moskvi in Peterburgu itd.
Prva vaja bo že 10. januarja zvečer v domu v Bazovici. Potrebno bo veliko vaj, da bodo pevci (če so zdravi vsi, jih je še vedno okrog 90), orkestraši in recitatorji pripravili nastop, ki bo vreden te obletnice: Na njej bodo namreč počastili tudi 45 let neprekinjenega glasbenega delovanja neumornega in vedno zagnanega dirigenta Oskarja Kjudra.
Za to priložnost bo zbor pripravil lotogralsko in dokumentarno razstavo o vseh najpomembnejših etapah svojega delovanja; poseben odbor pa že pripravlja gradivo za brošuro, ki bo posvečena obema obletnicama.
Medtem ko vodstvo zbora že sedaj vabi vse svoje prijatelje, somišljenike, bivše borce, pa tudi sicer napredne ljudi, slovenske in italijanske narodnosti, na ta slavnostni koncert, želi voščiti vsem svojim podpornim članom, prijateljem, ljubiteljem partizanske in borbene pesmi vseh narodov v boju za svobodo ter pevcem, njihovim družinam, orkestrašem, recitatorjem - torej vsem, veliko sreče in zdravja v novem letu.
»Marsikaj slabega in hudega je svet doživel v tem letu, od katerega smo se komaj poslovili. Toda v nas je veliko optimizma in vere v vse tiste ljudi, ki si želijo mir in svobodo vseh. To so bili naši ideali v tistih težkih časih, ko je šlo za biti ali ne biti in ki ostajajo naši ideali tudi danes. Naše borbene in partizanske pesmi so pele in še pojejo prav o tem - o veri človeka v boljši, pravičnejši svet, svet brez mr-žnje in sovraštva. Tako želimo peti in nastopati z našim zborom še naprej,« nam je dejal Oskar Kjuder.
(ni)
Ekskurzija dijakov srednje šole Ivan Cankar Koncert za mir
Poučen izlet na Kras
Prejeli smo s prošnjo po objavi:
Pred kratkim smo se dijaki I. a, I. b in II. razreda Srednje šole Ivana Cankarja v spremstvu profesorjev odpravili na ekskurzijo po Krasu.
Najprej smo si ogledali kmetijo Žigonovih v Zgoniku. Gospod Žigon nam je povedal, da se oni ukvarjajo z govedorejo, vinogradništvom in deloma s cvetličarstvom. V hlevu imajo deset glav živine, krave in teličke. Vsaka krava daje dnevno približno dvajset litrov mleka, ki ga prodajajo Zadružni kraški mlekarni. Krave pasejo od maja do septembra, krmijo pa jih s sirkovo moko, senom in krmilom: količina pa je odvisna od živali do živali. V hlevu smo videli, da ima vsaka krava tablico z imenom, datumom rojstva in datumom oploditve. Sploh je ta hlev nekakšen hotel za krave, saj so stene prepleskane, tla tlakovana s ploščicami, vgrajen pa je tudi trak, ki odstranjuje odpadke in jih odvaža na gnojišče. Krave so prave gospe!
Seveda pa je težko živeti samo od mleka, ker je odkupna cena nizka in prodaja omejena. Danes se na Krasu najbolj ukvarjajo z vinogradništvom: vino prodajajo na osmicah in tudi gostilničarjem, vendar ti kupujejo predvsem črna vina. V glavnem uspevajo teran in refošk, malvazija, garganija in sovinjon. Na Žigonovi kmetiji imajo kakšnih 5000 trt. Seveda skušajo vinogradništvo čim bolj posodobiti, čeprav je treba biti previdni pri škropljenju, ker je škodljivo. Sodi so le redko iz lesa, pač pa iz jekla ali cementa, ker se les prej pokvari. Na Krasu uspevata tudi cvetličarstvo in zajčereja, a sta v primerjavi z vinogradništvom manj razviti. Kokošereja ni uspešna zaradi prehude konkurence iz Furlanije. Krave redi povprečno samo en kmet v vsaki vasi, v Zgoniku pa še trije.
Druga točka na sporedu je bil ogled prazgodovinskega gradišča v Repniču. Gradišče je naselje, zgrajeno na griču in obdano z visokim zidovjem, da bi se naši predniki bra-
nili pred sovražniki in pred burjo. V tržaški okolici je približno dvajset gradišč; znani sta tudi gradišči v Sa-matorci in Slivnem. Dežela še ni poskrbela, da bi zemljišče odkupila in gradišče v Repniču uredila za ogled, tako da je danes ograjeno in težko dostopno, kar je velika škoda.
Spet smo se vkrcali v avtobus, tokrat, da bi si ogledali »javo« Petroviče, ki je zelo stara-. Pred kratkim so v njej še delali na roko, s »špico in macuelo«, kot nam je pojasnil gospod Škabar; zdaj pa pri delu uporabljajo stroje. Ko je bil Trst še pod Avstrijo, se je marmor, ki ga lomijo tu blizu Repna, imenoval »mu-šec«, Italijani pa mu pravijo »fior del mare«, ker ima morsko podlago s školjkami. Zaradi njegove odpornosti ga uporabljajo predvsem za zunanje dele stavb: iz njega je bilo zgrajeno tudi sodišče v Budimpešti, ki je staro kakih sto let. Pred vojno so v tem kamnolomu umrli trije delavci, od takrat pa ni bilo drugih hudih nesreč.
Zadnja točka naše ekskurzije so bili izviri reke Timave v Štivanu. Reka Timava izvira pravzaprav pri Ilirski Bistrici, pod Snežnikom^ kjer se imenuje Reka. Ponikne v Škocjanskih jamah in pride spet na dan v Štivanu kot Timava ter se nato kmalu izliva v morje. Pri tistem izviru, ki smo si ga bolje ogledali, stoji gotska cerkvica sv. Ivana, obdana s pokopališčem; večkrat je bila porušena, zadnjič v hudih bojih med prvo svetovno vojno, obnovljena pa leta 1955. V 6. stoletju je tu nastal benediktinski samostan, pomemben za pokristjanjevanje in kot romarska točka: danes o njem ni več sledu, ohranjena pa je knjiga evangelijev, v kateri je zapisanih kakih 280 imen romarjev iz 8. in 9, stoletja, tudi slovanskih. Po pravici povedano, sem bila nad Timavo in njeno okolico razočarana, ker se mi je vse zdelo precej zanemarjeno in onesnaženo.
Vsekakor pa: sončen, zanimiv in poučen dan!
Alja Hrvatič, II. razred
Tudi v našem mestu se nadaljuje niz pobud, s katerimi organizatorji opozarjajo na neovrgljiv pomen miru,- z njimi pa istočasno skušajo pripomoči k ustavitvi vojnih žarišč na ozemlju bivše Jugoslavije. Med sredstvi, ki se jih tudi pri nas razne organizacije in posamezniki še najraje poslužujejo, je koncert: tokrat ga prireja Tržaška turistična ustanova pod pokroviteljstvom deželne uprave Furlanije-Julijske krajine.
»Koncert za mir«, kakor se uradno imenuje, bo v nedeljo, 5. januarja ob 11. uri v dvorani muzeja Revoltella, Ul. Diaz 27. Na njem bo nastopila skupina »I Ca-meristi di Alpe Adria«, ki bo izvajala skladbe Vivaldija, Boccheri-nija in Mozarta. Skupino vodi Ro-molo Gessi, kot solisti pa bodo nastopili Alessandra Carani, Anja Wobak, David Stelanutti, Enrico Bronzi in Luisa Sello.
Organizatorji opozarjajo, da je vstop na koncert prost, do zapolnitve razpoložljiv mest seveda.
__________gledališča_______________
Gledališče ROSSETTI
Od 9. do 11. januarja bo na sporedu predstava izven abonmaja LA COMME-DIA DA DUE LIRE v izvedbi gledališke skupine A.DI.GI. Nastopajo Paolo Rossi, David Riondino in Lucia Vasini. Za predstavo je veljavna Cartateatro 2, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. Predprodaja vstopnic pri blagajni UT AT v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V četrtek, 9. januarja, ob 20. uri (red A) premierska predstava baletne pravljice COPPELIA. Nastopali bodo Oriella Dorella, Marc Renuard in Marina Nosso-va. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi z naslednjim urnikom: 9-12, 16-19.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Od 18. januarja bo gostovala gledališka skupina Rancia s predstavo A CHO-RUS LINE. *
Slavje trebenskih 50-letnikov
Letniki 1941 iz Trebč smo praznovali svojih 50 let na povsem neobičajen način in praktično skozi vse leto. Že spomladi smo se množično udeležili izleta vseh kraških 50-letnikov. 29. septembra, na dan 45-letnice postavitve spomenika padlih za svobodo, smo že v zgodnjih jutranjih urah prvi počastili vaške padle, med katerimi sta bila tudi očeta dveh slavljenk, položili smo jim venec rdečih nageljnov.
Dan je bil natrpan. Po sprejetju prapora - spominske knjige, poslušanju voščilnih besed lanskih 50-letnikov ter ob pesmi zbranih vaščanov, smo se ganjeni podali v cerkev, kjer smo prisostvovali sv. maši. Po končanem obredu smo se spomnili na umrla letnika Dorinota in Marinota ter bivšega g. župnika Rozmana.
Kosilo nas je čakalo v bližini Čedada. Razposajeni in veseli smo se vrnili domov v poznih večernih urah. A to ni še vse. Proti koncu leta smo bili trebenski neugnani 50-letniki primorani gostiti še svoje soproge in smo to storili sredi decembra v Merčah pri Sežani.
Lidija Kralj - Furlan
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Billy Bathgate -A scuola di gangster, r. Robert Ben-ton, i. Dustin Hoffman, Nicole Kidman.
EXCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwar-zenegger.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.00, 22.00 I soldi degli altri, i. Danny De Vito, Gregory Pečk.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vacanze di Natale '91, kom., i. C. De Sica, A. Sor-di, E. Greggio.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Le comic-he 2, i. P. Villaggio, R. Pozzetto.
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust., i. Kevin Costner.
MIGNON - 15.00, 22.00 Bianca e Bernie nella terra dei canguri, risani film, prod. Walt Disney. Po filmu bodo predvajali risanko II principe e il po-vero.
EDEN - 15.30, 22.10 Le grandi labbra di mia zia, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.10 Johnny Stecchi-no, i. Roberto Benigni.
LUMIERE - 15.30, 22.15 Thelma & Louise, r. Ridley Scott, i. Susan Sarandon, Geena Davis.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Fino alla fine del mondo, r. Wim VVenders, i. Willi-am Hurt, Solveig Dommartin, Jeanne Moreau.
RADIO - 15.30, 21.30 Confessioni di una porno infermiera, pom., □ D
V	TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta, in gradovi.
V	Studiu Bassanese - Trg Giotti 8 - je do sobote na ogled razstava slikarja FRANCA ANGELIJA. Razstava je odprta od 17. do 20. ure.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito
- bo do 12. januarja odprta razstava "EX-CURSUS: novanfanni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Marita-in. Urnik: ob delavnikih od 10. do 16. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure; zaprto za božič in novo leto. Vstop je prost.
V	galeriji Le Caveau - Ul. Sv, Frančiška 51/a - bo do 6. januarja odprta skupinska božična razstava.
V	galeriji Cartesius je do 9. januarja 1992 na ogled skupinska razstava risb, grafik in skulptur. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13.
V	studio Tommaseo bo do 8. januarja odprta razstava skulptur in risb EDGAR-DA ABBOZZO. Na ogled je od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemeljske lepote Krasa. Umik: od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	novi galeriji Art Galley pri Sv. Jakobu, v Ul. S. Servolo 6, do bo 11. januarja na ogled razstava skulptur in grafik IMAGES 1991. Razstavo so organizirali "Amici di S. Giacomo", izkupiček pa bo namenjen Združenju za boj proti levkemiji.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta 4/1 - je na ogled razstava TRST: ODISEJEVO MESTO (Tržaška leta Jamesa Joyceja). Razstava je odprta do 12. januarja po običajnem urniku. Za novo leto zaprto. Vstop prost.
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 20. januarja 1992 ob
20.30	bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev.
Gledališče Verdi
Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA, ki bo v četrtek, 30. januarja 1992 ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo De-bussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku.
V	Avditoriumu Muzeja Revoltella, Ul. Diaz 27, bo v nedeljo, 5. januarja, ob 11. uri na sporedu KONCERT ZA MIR v izvedbi Komornega orkestra Alpe Jadran. Na programu Vivaldi, Boccherini in Mozart. Nastopali bodo solisti Alessandra Carani, Anja Wobak, David Stefanut-ti, Enrico Bronzi in Luisa Sello, dirigent Romolo Gessi. Vstop prost.
Ivano in Sergija Stančiča je razveselil prvorojenček
IVAN
Ob prijetnem družinskemu dogodku čestitajo mamici in očetu, kapetanu Bora Agrimpexa, soigralci, trener in vodstvo. Malemu Ivanu na novi življenski poti pa obilo zdravja in sreče.
razna obvestila
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo s 1. januarjem poslovala po sledečem urniku: od torka do sobote od 8.30 do 13. ure ter od 15.30 do 19. ure.
Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo prvo srečanje v letu '92 danes, 3. januarja v Gregorčičevi dvorani ob običajni uri.
čestitke
V Skednju praznuje danes 70. rojstni dan dragi oče RADO. Še mnogo zdravja in sreče v nadaljnji življenski poti mu želijo Renzo in Kalliopi.
razne prireditve
V cerkvi sv. Pelagija pri Sv. Ivanu
bodo do 6. januarja na ogled jaslice , ki so jih postavili mladi slovenski umetniki: Dominik Šolar, Tomaž Kolarič in Anastazija Koršič.
KD Vesna prireja v ponedeljek, 6. januarja, ob 17. uri v Domu A. Sirka NOVOLETNI KONCERT. Sodelujejo dekliški in moški zbor Vesna ter domači ansambel Black Birds. Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, PETEK, 3. januarja 1992
GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 15.12.
Jutri, SOBOTA, 4. januarja 1992
ANGELA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,7 stopinje, zračni tlak 1039,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luisa Mazzotta, Ales-sandro Bertoia, Elisa Tommasoni, Luca Colautti, Linda Paoletti, Alessia Ligotti, Caterina Caramuta, Massimiliano Novak, Federica Porro, Elisa Artuzato.
UMRLI SO: 67-letna Dragica Morgan, 61-letni Giuseppe Gatti, 63-letna Elisa Bercich, 87-letna Giuseppina Furlani, 70-letna Spartana Iaconcig, 84-letni Giovan-ni Stocovaz, 82-letna Idalia Polli, 84-let-na Amalia Tedesco, 86-letni Bruno Mr-dali, 91-letna Giuseppina Sami, 79-letna Maria Ulcigrai, 51-letna Nella Marassi, 83-letna Irene Della Martina, 65-letni Bruno Cozina, 21-letni Mauro Prasel, 71-letna Pierina Merigioli, 83-letna Stefania Požar, 80-letni Romano Bello, 86-letna Teresa Lena, 89-letna Giuseppina Debel-lis, 82-letna Osvalda Ceroici, 82-letni Carlo Turina, 79-letna Anna Marelli, 77-letni Luigi Mosetti, 80-letni Giuseppe Fontanot, 84-letni Nicolo Vidali, 95-letni Giovanni Sandri, 69-letni Armando Fab-bro, 88-letni Antonio Cuccagna, 81-letna Anna Antonini, 87-letna Giorgina Ros-zler, 51-letni Leandro Marinelli, 80-letna Elvira Bortolato.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30. decembra 1991 do nedelje, 5. januarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Val-maura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 jtel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, . predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
___________prispevki_________________
Danes bi praznoval 36. rojstni dan naš predragi Gabrijel Husu s Proseka. Ob tej priliki damjejo starši 50.000 lir za FC Primorec.
V	spomin na Marijo Milič vd. Škabar damjeta Mario in Ivanka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku in
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Justino Bizjak daruje Silva Kodrič 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Lojzko Milič vd. Ščuka daruje družina Kodrič 40.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Doro Pavletič vd. Bereš daruj e Silva Kodrič 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob 8. obletnici smrti (5.1.1992) moža in očeta Josipa Cibica darujeta žena Tončka in sin Silvano 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB iz Križa.
Ob priliki praznikov damjeta Breda in Ladi Lozar 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB iz Križa.
mali oglasi
PRODAM ritmo 105 TC, črne barve, letnik '81. Tel. ob uri obedov na tel. št. (0481) 78052.
PRODAM diatonično harmoniko. Tel. (0481) 391209.
NUDIM pomoč na domu enkrat ali dvakrat tedensko. Tel. 229574.
STANOVANJE v središču Opčin dajemo v najem za urad. Tel. 421508 od 13. do 13.30.
AVTOMOBIL Fiat 126 v dobrem stanju prodamo za 800.000 lir. Telefon 421508 13. — 13.30.
FIAT 126 prodam, prevoženih 32.000 km. edina lastnica. Telefon 231355 ob večernih urah.
menjalnica
2. 1. 1992
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI
Holandski florint ...
Grška drahma.
MILAN	TRST	TUJE VALU IE	MILAN	TRST
1148,40	1090.—	Švicarski frank		848,55	840,—
756,60	748.—	Avstrijski šiling		107,505	106.—
221,50	218.—	Norveška krona		192,10	187 —
671,54	660.—	Švedska krona		207,38	203.—
36,742	35,50	Portugalski eskudo .	8,601	8.—
2155.—	2120.—	Španska peseta 		11,891	11,30
2009,—	1980,—	Avstralski dolar		867,85	820,—
194,38	190,—	Jugoslov. dinar 		—	13 —
6,537	6,30	ECU		1538.—	—
995,50	950.—	Slovenski tolar			17,50
.	9,257	8,80	Hrvaški dinar			13,—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
O zadevi pripravljajo film, ki vzbuja veliko pričakovanje
Ko je FBI škilil pod odeje
NEW YORK - Koliko »velikih bratov« je bilo v povojni zgodovini. Najbrž precej. Vsem ni uspelo pogojevati življenja podložnikov kot »junaku« Orwellovega romana, po svojih močeh pa so le skušali vedeti o ljudeh vse, kar bi jim omogočilo, da jih ob potrebi »prepričajo«, naj ravnajo na način, ki je v interesu države.
Med tiste, ki so z užitkom igrali vlogo »velikega brata« nedvomno sodi tudi J. Edgar Eloover, ustanovitelj ameriške zvezne policije FBI, ki je telo vodil vse do svoje smrti leta 1972. V boju proti kriminalu ima FBI nedvomno precej zaslug, na drugih področjih pa tudi precej madežev. Tako izhaja iz knjige Curta Gentryja »J.Edgar Hoover: the man and his secrets«, iz katere naj bi v kratkem posneli film. Med drugim je Hoover odredil preiskavo o spolnih navadah velikih ameriških zvezdnikov. V dosjejih, ki jih Gentry objavlja v svoji knjigi, je med drugim zapisano, da »ima Peter Lawford razmerja z ženskami in moškimi«, »da je Marilyn Monroe imela občasno lezbično razmerje z žensko ruskega porekla«, da je »Elvis Presley imel nebrzdano spolno življenje«. Včasih se je v poročilih spolnost spletala s politiko kot v primeru Marilvn Monroe (na sliki) in njenega razmerja s predsednikom Kenne-dyjem.
Ostaja vprašanje, čemu je Hoover zbiral to gradivo. Odgovori so zelo različni, Gentryjeva knjiga pa je dokaz, da se stara igrica prepletanja spolnosti in politike in izkoriščanja teh informacij v ne kristalno čiste namene ponavlja! Kot se ponavlja skoraj morbozno pričakovanje za to, kako bodo sedaj v filmu znali povzeti nedvomno spotakljivo gradivo.
# Z J
Vodstvo Fininvesta skuša sedaj minimizirati zadevo
Goljufija v neposrednem televizijskem prenosu
RIM - Lani so zadevo prijavili sodišču, letos pa se, kot kaže, sodnikom ne bo treba ubadati z vprašanjem, kdo je lahko izdal tekmovalcem pravilne odgovore za kviz. Pri Fininvestu namreč skušajo minimizirati problem goljufije v neposrednem televizijskem prenosu zadnji dan lanskega leta. Med opoldansko o daj o Enrice Bonac-corti Non e la RAI je namreč neka tekmovalka pravilno odgovorila na vprašanje z »velike križanke«, še preden ji je voditeljica postavila vprašanje.
Bonaccortijeva. je takoj reagirala, prekinila telefonski pogovor s tekmovalko in v neposrednem prenosu dala duška svojemu gnevu. Novinarjem, ki so jo po dogodku oblegali, pa je obljubila, da »bom šla do kraja«. K temu jo spodbujajo tudi številni prijatelji in znanci, ki so jo pohvalili zaradi hitre reakcije in ki jo silijo, naj zahteva poglobljeno preiskavo. Toda vodstvo postaje Canale 5 je drugačnega mnenja in skuša uti-
šati odmevnost dogodka. Paolo Vasile, ki je odgovoren za Finin-vestovo proizvodno središče v Rimu, je precej skeptičen glede hipoteze, da bi kdo iz studia nad-poprečno pripravljeni tekmovalki sugeriral odgovore. »Mehanizem selekcije tekmovalcev je dovolj zapleten,« je menil Vasile, »da prepreči možnost goljufij. Imena tekmovalcev, ki jih nato neposredno kontaktiramo, izžreba namreč notar. Skoraj neverjetno je zato, da bi tekmovalka iz Viterba imela dovolj časa, da bi stopila v stik s kom v studiu, ki bi ji lahko izdal pravilne odgovore.«
»Italija je država goljufij, zato dogodek ne bi smel presenečati. Tolaži lahko le dejstvo, da gre v tem primeru za dokaj zabavno goljufijo,« je dokaj filozofsko zaključil Vasile.
Podoben incident se je pri Fininvestu pripetil lani med oddajo Telemike, ko je tekmovalka imela listke z napisanimi odgovori.
Koncert za mir z orkestrom Alpe Adria
V avditoriju Muzeja Revoltella bo v nedeljo Koncert za mir s Komornim orkestrom Alpe Adria, ki je debitiral pred letom dni v Palači Ferdinandeo. Orkester sestavljajo najbolj obetavni mladi glasbeniki s področja Alpe Jadran in je v zadnjem letu požel že nekaj lepih uspehov v raznih mestih tega področja. Nastal je na pobudo tržaškega glasbenega združenja Aurora Ensamble in milanske akademije Ambrosiana. Skoraj vsi mladi glasbeniki so nagrajenci mednarodnih natečajev ali dobitniki nagrad na uglednih mednarodnih tekmovanjih. Solisti v orkestru so Alessandra Carani, Anja Wobak, David Stefanutti, Enrico Bronzi in Luisa Sello. Pod vodstvom prav tako mladega tržaškega dirigenta Romola Gessi bo orkester na nedeljskem koncertu izvajal skladbe Vivaldija, Bocche-rinija in Maozarta. Koncert (na katerega bo vstop brezplačen) prireja tržaška ustanova za turistično promocijo.
n »ai i___________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.25	Nanizanka: Supernonna
11.00	Kratke vesti iz Milana
11.05	Nan.: Benvenuto sulla Terra, sledi vreme
12.00	Variete: Piacere Raiuno, vmes kratke vesti
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroški varjete
15.00	Dokumenti: Arthur Rimbaud 1991
16.00	Mladinski variete: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Fantastico bis
18.40	Dok.: Kvarkov svet
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Baby - II segreto della leggenda perduta (fant., ZDA 1985, r. B.W.L. Norton, i. VVilli-am Katt, Sean Young)
22.20	Nan.: Hitchcock - II te-soro di Kandinsky
22.45	Dnevnik
23.00	Opera: II barbiere di Si-viglia (2. del)
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika opolnoči 0.50 Dok.: Lombardija
1-20 Film: Mai gridare al lupo (pust., ZDA 1983)
^ RAI 2
6.55	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Nanizanka: Lassie
9.25	Variete: Cirkus v svetu
10.10 Film: Indimenticabile
Heidi (kom., ZDA 1968)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo, rubrika o medicini in vreme
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Rubrika o lepoti, Kronika v živo in Diogenes
17.15	Tednik o ženski problematiki in kratke vesti
17.30	Rubrika o košarki
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Dnevnik in šport
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.05	Nadaljevanka: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: I fatti vostri (vodi F. Frizzi)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vreme in horoskop
23.35	Glasba: Rock cafe
23.40	Filmske novosti
23.50	Film: Notte d'estate con profilo greco - occhi a mandorla e odore di ba-silico (kom., It. 1986)
1.25	Film: Fascino (1944)
^ RAI 3	|
10.40	Film: Fatalita (dram., It. 1946, r. G. Bianchi, i. Amedeo Nazzari)
12.00	Vesti iz Milana
12.05	Film: Io non proteste, io amo (kom., It. 1968, i. Caterina Caselli)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Mladi v demokratični Italiji, 15.15 Nepoznana Korzika
15.45	Šport: dresura, 16.15 atletika, 16.30 boks
17.00	Popoldanska oddaja na tretji mreži
17.45	Pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: BlobCartoon,
20.05	Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: C hi l'ha vi-sto?
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: L'ultima onda (dram., Avstral. 1977, r. Peter Weir)
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Variete: Fuori orario
[ fr" TV Slovenija 1	|
7.50	Video strani
8.00	Počitniški program: Lutkovna igrica, 8.50 film Vincent in jaz (Kan.)
10.30	Euroritem (pon.)
10.50	Nadaljevanka: Po kateri poti domov (pon.)
11.30	Dok.: Harold Lloyd
13.25	Poslovne informacije
13.30	Dnevnik
13.40	Film: Greh Harolda Diddlebocka (kom.)
15.05	35 let z Avseniki
16.00	Burleska: Priseljenec (Charlie Chaplin)
16.30	Poročila
16.35	Odaja za otroke: Tok Tok, 17.45 Zlati prah
17.50	Nad.: Daljna dežela
18.40	Risanka in Napovednik
18.55	Dok.: Divji svet živali
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Forum
20.20	Nad.: Trgovina z mamili
21.15	Svet v letu 1991
22.00	Dnevnik, vreme, šport
22.25	Napovednik
22.30	Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Škorpijonov obroč in film Smrtonosno orožje (dram., ZDA 1987, r. Richard Donner)
1.30	Video strani
H5P) TV Koper
13.00	Športne oddaje
14.40	Nadaljevanki: Rayano-vi, , 15.20 Amandoti
16.00	TV Novice - Oresedici 16.10 Otroški program Čarobna svetilka, vmes risanke Baba Malu
16.30	Glas. oddaja: Juke box
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Vsedanes
19.25	Nadaljevanka: Rayanovi
20.30	Zgodovina Pop glasbe
21.00	Aktualno: Globus
21.30	Nad.: Luomo di Shel-ford (12. del)
22.20	TV dnevnik
22.30	Nanizanka: Sodelavci
23.20	Športna rubrika
[j^- TV Slovenija 2
15.35	Glasba skozi čas
16.35	Sova, vmes nadv Škorpijonov obroč in Življenje Josephine Baker
18.40	Euroritem (22. del)
19.00	Klasika in Napovednik
19.30	TV Dnevnik ZDF
20.05	Alternativni program:
Studio City
21.35	Oči kritike
22.25	Peter s Pop Show
23.30	Program HTV in Yutel
__ CANALE 5_________________
7-00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanki: I Robinson,
9.00	Denise
9.35	Film: Un pizzico di follia (kom., ZDA 1954, r. Norman Panama, i. Danny Kaye, Mai Zetterling)
H.50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Canale 5 News
2.45	Variete: Non e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti)
14.30	Risanke: Willy Coyote, Duffy Duck, Titti in Silvestre
16.00	Otroški variete
8.00	Kvizi: OK il prezzo e giu-sto), 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bon-giorno), 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News
^8-25 Striscia la notizia
20.40	Variete: Bellezze sulla neve (vodita Claudio Lippi, Sabrina Salerno)
22.45	Variete: Rivediamoli
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News
1-	20 Štriscia la notizia
1-35 Nanizanka: New York, New York
2-	25 Nanizanke non stop
RETE 4________________
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La Tata e il professore, 9.00 Tre nipo-ti e un maggiordomo,
9.35	Cingue ragazze e un miliardario
10.35	Kviz: Čari genitori
11.35	Otroški variete: Ciao . ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	La mia seconda madre
17.00	Nan.: La ragazza del cir-co (i. F. Carillo)
17.50	TV4 Vesti
18.50	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Variete: E' festa (vodi Gi-orgio Mastrota)
20.30	film: Avventura < nel grande Nord (pust., Nem. 1988, r. A. Gud-mundsson, i. Lisa Har-row, Luc Merenda)
22.50	Variete: Buona Sera (vodi Amanda Lear)
23.30	Film: Ouando la moglie e in vacanza (kom., ZDA 1955, r. Billy Wilder, i. Marilyn Monroe)
1.35	Nan.: Marcus Welby
2.40	Nanizanke non stop
ITALIA1______________
6.30	Otroška oddaja in vreme
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky - Il gruppo rock, 9.30 Čhips,
10.30	Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano, 13.45 Benny Hill Show
14.15	Film: Il nido dellaguila (pust., ZDA 1987, r. Phi-lippe Mora, i. Kathleen Turner, Rutger Hauer)
16.30	Nan.: Il mio amico Ultra-man - Uno contro uno,
17.00	A-Team
18.00	Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: MacGyver -La terra degli Amish
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Come ti ammazzo un killer (kom., ZDA 1983, r. Michael Ritchie, i. Walter Matthau)
22.30	Film: Nightmare 4 - Il non risveglio (srh., ZDA 1988', r. Renny Harlin, i. Robert Englund)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
OOEON________________
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker)
16.30	Film: L'ussaro fantasma (kom., Fr. 1952)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	Film: Il tempo del trionfo (dram., 1986, r. Noel Black, i. Patty Duke)
22.30	American Bali
23.00	Film: Quel dannato pu-gno di uomini (vestern, 1965, r. S. Fuller, i. Charles Bronson)
TMC____________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nanizanki: Le spie, I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Variete: A pranzo con Wilma
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.30	Risanke: Snack
15.30	Aktualno: I.T. - Televizijska srečanja
17.45	Dok.: Ves I do
18.00	Film: I fucilieri del Ben-gala (pust., ZDA 1954, i. Rock Hudson)
19.45	Kviz: Telelotto (vodi Raf-faele Pišu)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Rebus per un assas-sino (dram., ZDA 1979, r. W. Richert, i. Jeff Brid-ges, John Huston)
22.15	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Lutazzi)
23.20	Večerni dnevnik
23.35	Avtomobilizem: Pariz-Capetovvn
23.50	Film: Nemici naturali (dram., ZDA 1979)
1.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
14.00	Nan.: Primus, 15.30 II mio amico Bottoni
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
17.00	Nan.: Pattuglia recupero
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	- Posebno o deželi
20.00	Rgbrika: Občina
21.30	TV film: Il colpo (krim., It. 1988,2. del)
22.45	Nočne vesti
23.45	Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Bela pravljica; 12.30 Lahka glasba; 12.40 Božične pesmi: MePZ Frančišek Borgia Sedej; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti - Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 Portreti in srečanja; 15.45 Orkestri; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19,20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio Ga-Ga; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 14.10 Pregled tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital predstavlja Klasiko; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Slovenija; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Politika in aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja, Dobro jutro z Majdo; 20.00 Mix Time.
V torek 7. t.m. ponovno bencinski boni
Prvi letošnji kontingent enak lanskemu Danes spet pošiljke goriva na črpalkah
Olajšave in popusti na vstopnicah za razne prireditve
Tudi na Goriškem si mladi lahko kupijo Carta giovani
V torek 7. januarja bodo začeli razdeljevati bencinske bone za letošnji prvi kontingent. Ob razdeljevanju bodo upoštevali enake kriterije kakor lani. Tudi količina bonov bo enaka. Tako bodo upravičenci, ki imajo stalno bivališče na območju goriške in sovodenjske občine prejeli nakaznice za 240, oziroma 420 litrov goriva po znižani ceni, upravičenci s stalnim bivališčem v drugih občinah na Goriškem pa po 210, oziroma 390 litrov. Nižja količina velja za manjše avtomobile, do 11 fiskalnih konjskih moči.
Lastniki avtomobilov na dizelsko gorivo bodo prejeli nakaznice za 420 litrov (velja "za območje Gorice in Sovodenj), oziroma za 390 litrov dizelskega goriva.
Za lastnike tovornih vozil veljajo sledeče kvote: 5.100 litrov, oziroma 4.030 litrov ter 7.620 litrov in 6.000 litrov.
Razdeljevanje nakaznic za prvi letošnji kontingent se zaključi 29. februarja. Od torka bodo lahko dvignili nakaznice upravičenci, ki so nakaznice prejeli že lani. Novi
upravičenci, ki so vložili prošnjo po 31. oktobru lanskega leta, bodo nakaznice lahko dvignili šele od 21. februarja dalje.
Razdeljevanje bo potekalo tudi tokrat na že znanih mestih: v Gorici v prostorih avtomobilskega klu-
ba (ACI) na Tržaški cesti ter v izpostavah tega kluba v Krminu in Gradežu, v uradih Pro Logo v Ronkah, Štarancanu in Tržiču, v Gradišču pa na županstvu.
Upravičenci bodo prejeli tokrat enako količino bonov, kakor lani. Če bo treba upoštevati nastale razlike zaradi večjega števila upravičencev, ali pa razlike zaradi odklonov v specifični teži goriva, (o tem vprašanju smo pisali proti koncu decembra) bodo to uredili ob razdeljevanju drugega kontingenta bonov.
Ob prevzemu bonov je treba predložiti, oziroma pokazati potrdilo o plačani zavarovalnini, avtomobilsko knjižico in vozniško dovoljenje. Tg želimo še posebej podčrtati, saj se je tudi ob zadnjem razdeljevanju bonov pokazalo, da je kar precej avtomobilistov spregledalo te pogoje.
Naj ob koncu zabeležimo še ugodno vest, ki se sicer nanaša na kontingent goriva za leto 1991. Proti koncu leta je na nekaterih bencinskih črpalkah menda zmanjkalo goriva proste cone in avtomobilisti, kljub bonom, niso mogli uveljaviti svojih pravic.
Medtem je bila podaljšana veljavnost bonov (do 12. januarja), na črpalkah pa so, oziroma bodo, že danes prejeli nove pošiljke bencina. Bencinske bone (lanske) je torej mogoče uporabiti, še do 12. t.m.
Tudi na Goriškem je od novega leta razpoložljiva Carta Giovani (ang. Youth Gard), mladinska izkaznica, z nabavo katere imajo mladi do 26. leta starosti pravico do popustov v kinodvoranah, gledališčih, muzejih, prevozih, bankah, zavarovalnicah, trgovinah, hotelih in še v drugih podjetjih ter ustanovah, ki so k tej pobudi pristopili. V teh dneh namreč vsa zainteresirana podjetja in ustanove v naši pokrajini dobivajo predlog sodelovanja, s sprejetjem katerega bodo vklučeni v vodnik »Gu-ida Carta Giovani 1992«.
Poudariti velja, da gre za pobudo na evropski ravni, ki se uokvirja v European Conference of Yo-uth Cards. V tej konferenci so poleg Italije včlanjene naslednje države: Francija, Španija, Portugalska, Andora, Belgija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Ciper, Grčija, Norveška in Republika S.
Uvedli so jo z novim letom v okviru širše reorganizacije
Pristojbina 250 tolarjev za vstop v Slovenijo z osebno izkaznico
Na pobudo mladinskega gibanja KD
V Gorici pripravljajo lS.januarja manifestacijo za mir na Hrvaškem
Kdor vstopa v Republiko Slovenijo z osebno izkaznico, mora po novem (ukrep velja od novega leta) plačati posebno pristojbino, ki trenutno znaša 250 tolarjev oziroma 5.100 lir. V zadnjih dveh letih je bilo mogoče vstopiti z osebno izkaznico v Jugoslavijo brezplačno, poprej pa je že obstajala pristojbina za tako imenovane turistične izkaznice. Do ponovne uvedbe pristojbine je zdaj prišlo v okviru širše reorganizacije obmejne službe. Ob vstopu v Slovenijo z osebno izkaznico bo moral tuj državljan izpolniti obrazec in plačati že omenjeno pristojbino, dobil pa bo prenovljeno turistično izkaznico. Prehajanje meje z osebno izkaznico je seveda mogoče le na mednarodnih mejnih prehodih.
Cenejši bencin v Sloveniji
Čeprav je bilo pred novim letom v Sloveniji slišati napovedi o ponovni podražitvi naftnih derivatov, se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Prišlo je namreč do pocenitve, pa čeprav samo za 50 stotink tolarja. Kaj takega avtomobilisti v sosednji republiki ne pomnijo.
Po novem velja liter super goriva 40 tolarjev (prej 40,50), liter neosvinčenega bencina 35,60 (prej 36,10) in liter plinskega olja 32,80 (prej 33,30). Cena naftnih derivatov v lirah ie od novega leta 842 za bencin, 749,50 za neosvinčeni bencin in 690,5 za plinsko olje. Pocenitev je v zvezi z znižanjem, oziroma odpravo posebnega davka.
Mladinsko gibanje goriške krščanske demokracije je sprožilo pobudo za mirovno manifestacijo, ki jo bodo izpeljali 15. januarja, sočasno s predvidenim mednarodnim priznanjem Slovenije in Hrvaške. Manifestacija bo potekala pod geslom 'Stop the war fdr the peace" (Ustavite vojno, za mir). Eros Cosatto, odgovorni pri mladinskem gibanju krščanske demokracije, nam je povedal, da so si manifestacijo zamislili v obliki množičnega zborovanja na Travniku in v Novi Gorici. Obe manifestaciji naj bi potekali ali sočasno, ali časovno razmaknjeno. Glede tega se še niso dogovorili.
Pobudniki vabijo k sodelovanju mladinske organizacije drugih političnih strank in nasploh mladinska in druga gibanja. Stopili pa so že tudi v stik s sorodnimi organizacijami na novogoriškem območju.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Šola v Jamljah mora ostati
Interpelacija na Deželi glede tovarne Bertolini v Mošu
Deželni svetovalec zelenih VVehrenfennig je 30. decembra lani v deželnem svetu vložil pisno vprašanje glede težav, ki naj bi jih imeli prebivalci v Mošu, ki stanujejo v bližini podjetja za predelavo mesnih izdelkov Bertolini. Krajani se pritožujejo, ugotavlja deželni svetovalec, zaradi ropota v nočnih urah in tudi podnevi, zaradi smradu, ki naj bi prihajal iz omenjenega objekta in zaradi prisotnosti miši in mrčesa.
Podpisnik interpelacije ugotavlja, da so doslej pritožbe krajanov ostale brez odziva. Wehrenfenniga navaja, da je bila tovarna zgrajena kasneje kakor bližnje stanovanjske hiše, ugotavlja tudi, da je dejavnost, ki jo opravljajo v podjetju označena kot ' zelo nezdrava" in bi to dejstvo morali upoštevati tudi na Deželi, ob pregledavanju in izdajanju soglasja za urbanistični načrt občine.
So to deželni uradi upoštevali, vprašuje Wehrenfennig ?
Prejeli smo s prošnjo za objavo pismo, ki ga je sedem staršev iz Jamelj naslovilo na župana v Doberdobu, na Šolsko srbništvo, Prefekturo in Didaktično ravnateljstvo, v zvezi s šolo v Jamljah.
"Podpisani starši otrok, ki obiskujejo v šolskem letu 1991/92 osnovno šolo v Jamljah izjavljamo, da smo sprejeli z velikim ogorčenjem pismo doberdobskega župana dr. Maria Lavrenčiča, v katerem nas obvešča, da zaradi okvar na električni napeljavi morajo naši otroci od 28. novembra dalje obiskovati šolo v Doberdobu.
Sklicujoč se na dokument, ki so ga soglasno, prav pred letom dni podpisali vsi jameljski prebivalci za obrambo naše šole pred tedanjo nevarnostjo zaprtja s strani šolske uprave;
— glede na neizpodbitno dejstvo, da predstavlja šola in torej odprta in delujoča šolska zgradba v naši vasi edino središče, v katerem se mladina in vaščani lahko zbirajo
ter sodelujejo pri soustvarjanju kulturnega prostora;
— zaprepadeni nad odločitvijo župana slovenske občine, da ukine delovanje slovenske osnovne šole;
prepričani, da bo samo enotni nastop vseh zamejskih Slovencev rešil našo šolo pred bodočimi poskusi zaprtja te ali one stavbe
pozivamo
doberdobsko občinsko upravo, naj prekliče županov sklep in opravi v najkrajšem času potrebna preu-reditvena dela na šolski stavbi v Jamljah.
V podkrepitev naše zahteve sporočamo, da 9. januarja 1992, ob ponovnem odprtju šolskega leta po božičnih počitnicah, naši otroci ne bodo prišli v šolo v Doberdob, pač pa se bodo v spremstvu staršev znova vrnili v šolsko stavbo v Jamljah. V kolikor bi ta bila zaprta, se bodo naši otroci vrnili na svoje domove.".
(Sledi sedem podpisov).
e*
m

ZA
Celoletna
Mesečna
200.000 lir
23.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Manifestacija naj bi prispevala k utišanju vojne na Hrvaškem in utrditvi miru. Kajti edino na miru je mogoče graditi bodočnost.
Za pripravo manifestacije odgovarja Eros Cosatto. Pri njem (tel. 0481/533456) predstavniki društev in organizacij ter vsi, ki nameravajo sodelovati pri omenjeni manifestaciji za mir, dobijo podrobnejše informacije.
Prvi koordinacijski sestanek napovedujejo jutri, ob 18. uri v župnijski dvorani v Ločniku.
Sezonski popusti po 7. januarju
Združenje trgovcev Confcom-mercio obvešča, da trgovine oblačil in obutve (t. i. blagovne tabele 9) v goriški pokrajini lahko začnejo sezonsko razprodajo šele od 7. januarja dalje. Tako določa sklep, ki ga je sprejela Goriška trgovinska zbornica.
Omeniti nadalje velja, da je deželni svet z zakonom določil tudi postopek in pogoje za uvedbo sezonskih popustov. Trgovci morajo obvestiti župana s priporočenim pismom vsaj pet dni pred uvedbo popustov. V pismu morajo navesti datum začetka in trajanje prodaje s popusti, ki vsekakor ne sme biti daljše od šest tednov.
Razpored vojaških vaj na strelišču nad Selcami
Občina Doberdob obvešča, da bo v januarju, tako kakor že v prejšnjih mesecih, več dni prepovedan dostop na strelišče in na širše območje okrog strelišča nad Selcami, kjer bodo strelske vaje. Na to območje bo iz varnostnih razlogov prepovedano vstopiti 7., 8„ 9., 10.,
13.,	14., 15., 16., 17., 20., 21., 27., 28.,
29.,	in 30. januarja od 8.30 do 17.30. Območje bo vojska kot običajno ustrezno označila in zavarovala.
Kam
z odpadki?
Z novim letom so se upravitelji tržiške občine znašli v sila nerodnem položaju. Še nekaj dni namreč ne bodo imeli kam odvažati mestne odpadke. Upravitelji družbe Pecol so namreč začasno preklicali dosedanjo pogodbo. Razlog je v tem, da so v lanskem letu iz Tržiča pripeljali na odlagališče pri Krminu znatno večjo količino odpadkov od dogovorjene. Z drugo besedo, prekoračili so za leto 1991 določeni kontingent. Zadevo naj bi sanirali s posebnim aktom pristojnega deželnega odborništva. Spričo božičnih in novoletnih praznikov pa se je urejanje zavleklo. Morda bo dovoljenje nared v prihodnjem tednu.
Tačas pa bodo morali v Tržiču kako drugače poskrbeti.
Marino. Eden izmed glavnih ciljev te mednarodne organizacije je pospeševati mladinski turizem in spoh izmenjave med mladimi. Imetniki mladinskih izkaznic namreč uživajo gori omenjene popuste in druge ugodnosti v vseh državah članicah.
Mladinske izkaznice delijo v Italiji študentski turistični centri (CTS). V Gorici se je tudi za dodatne informacije mogoče obrniti na CTS v Ul. Ascoli 3, tel. 534853.
Razstava in prodaja izbranih del evropskih grafikov
V novogoriški galeriji Meblo je še do konca prihodnjega tedna odprta prodajna razstava izbranih del modernih evropskih grafikov. Razstavljena (in na prodaj) so dela štirinajstih slikarjev (Cesar, Chagall, Ernst, Van Velde, Delaunay, Labisse, Lanskoy, Manesssier, Po-liakoff, Sutherland, Titus—Car-mel, Villon, Zao Wou-ki).
Razstavo je tik pred božičnimi prazniki postavil Goriški muzej in je naletela na precejšnje zanimanje. Tudi ker so vsa razstavljena dela v prodaji. Razstava bo odprta še do 11. januarja.
(Andre Lanskoy — Kompozicija barvna litografija 1957/58).
razna obvestila
Božičnica bo v nedeljo, 5. t.m. na Vrhu, med mašo, ki bo ob 11. uri. Pel bo cerkveni pevski zbor, otroci bodo izvajali božični prizorček. Ob koncu blagoslov.
SPD Gorica sporoča, da je še nekaj prostih mest na avtobusih za smučarski tečaj. Prijave v trgovini Baucon in na sedežu. Tečaj se bo predvidoma pričel 12. januarja.
Slovenska ljudska knjižnica D. Fei-
gel obvešča, da bo spet odprta od torka, 7. januarja.
Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Dom pri Krnskih jezerih sta do 5. januarja odprta in zasilno oskrbovana.
V uradu Kulturnega doma imajo na razpolago še nekaj videokaset, v slovenščini in italijanščini, o otvoritvenih slovesnostih novembra 1981. Videokaseto je izdal Kulturni dom s sodelovanjem Kmečke banke.
kino
Gorica
VITTORIA 15.00-21.00 »Fiegl conguista il West«.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Le comiche II«. P. Villaggio in R. Pozzetto.
VERDI 20.30 novoletni koncert slovenskih denarnih zavodov. Jutri 16.30-20.30-22.00 »Robin Hood — principe dei ladri«.
Tržič
COMUNALE 17.30-22.00 »Jungle fever«.
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Abbronzatissi-mi«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Podvodna platfor-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino - dr. Baldini - Korzo Verdi 57 -- tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg Republike 26 — tel. 410341.
pogrebi
Danes, 9.30 Argenide Zanardo vdova Matteusich iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, 11.00 Maria Palin vdova Rumor, iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, 13.15 Gentile Bregant vdova Musi-na, iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Spreminjajo se razmere v beneških dolinah in z njimi praznik izseljencev
Dan emigranta kot ogledalo kulturne radoživosti v Benečiji
Obletnice so vedno priložnost za obračun in razmislek, spodbuda, da posvetimo kanček več pozornosti dogodku ali prireditvi. Tako okroglo in spoštovanja vredno obletnico praznuje beneški Dan emigranta -letos že trideseti, čeprav so njegovi začetki oviti v tenčico dvomov. Če verjamemo številkam, naj bi bil dan emigranta zaživel leta 1963. In dajensko smo ob brskanju po starih Primorskih dnevnikih našli na prvi strani časopisa z dne 7. januarja 1966 naslov Tretje srečanje izseljencev iz Slovenske Benečije, ki je bilo verjetno dan prej na sedežu čedaj-skega Društva Ivan Trinko. Na dve leti starejšem časopisu, prav tako z dne 7. januarja, smo lahko zasledili podobno poročilo, nikjer pa oznake, da bi to bil prvi ali drugi Dan emigranta. Pri takem naglem in nepog-lobljenem »raziskovanju« so se nam računi nekoliko zapletli, ne da bi se izšli, vendar naš namen ni bil iskanje zgodovinskih podatkov o tem prazniku izsljencev, temveč le poudarjanje, da je to kljub vsem težavam, s katerimi so se morali Benečani spoprijemati v zadnjih tridesetih letih, praznik, ki je deloval in deluje kot nekakšna zvezda stalnica, trenutek, ko se Benečani zberejo in srečajo, da opozorijo nase in na nerešena vprašanja kljub prazničnemu razpoloženju, ki prevlada ob vsakem srečanju.
Ta beneški praznik se je res rodil kot trenutek, ki naj bi izseljencem nudil priložnost, da se srečajo, pozdravijo, z domačini, ki so lahko živeli v beneških dolinah, in s tistimi, ki so iskali sreče ali kruha po svetu. Postal pa je tudi od samega začetka izraz protesta, nezadovoljstva in, zakaj ne, žalosti, ker so razmere v Benečiji silile preveč ljudi po sve-
tu. Ob tem se mi zdi vredno, da bi zabeležila še eno plat. Na praznikih so bili vedno prisotni politični možje, predstavniki strank ali izvoljene osebnosti. Poslušali so zahteve Benečanov, pozdravljali in obljubljali, morda so nekateri tudi marsikaj naredili, prav gotovo ne vsega, kar so si Benečani želeli. Dan emigranta pa je v letih postal »zanimiv«, da ni bilo nikoli težko izbrati gosta, ki bo govoril. Pravila politične igre so pač taka in se bistveno ne spremenijo tudi, če in ko se spremenijo razmere.
Benečija je v tridesetih letih doživela marsikaj: dobo velike revščine, stisko, ko so beneške izseljence izganjali iz Švice, potres, zmanjšanje izseljevanja ob prenavljanju porušenih krajev in predvsem »spremembo« emigracije. Ne da bi preveč poglobili vprašanje izseljevanja, lahko trdimo, da se je sestava beneških izseljencev bistveno spremenila. Največja razlika je v tem, da se ta trenutek pogovarjamo o drugi, če že ne o tretji generaciji povojnih izseljencev, ki so bistveno drugačni od svojih očetov. To so ljudje, ki so se v tujini rodili in ki dojemajo rojstno Benečijo bistveno drugače. Morda bi bilo zanimivo videti take ljudi na Dnevu emigranta, čeprav je prelahka trditev, da bi bile njihove zahteve in kulturne potrebe popolnoma različne, saj ne premorejo sentimentalne navezanosti svojih očetov ali dedov.
Mimo političnega in družabnega pa ima Dan emigranta tudi kulturni profil, ki nas ta trenutek najbolj zanima. Ob branju starih poročil smo naleteli na podatke, da je na prazniku nastopila cela vrsta skupin iz Trsta in Gorice (kar priča o prijetnem sodelovanju, a je s kulturnega
vidika manj zanimivo), vedno pa so bile prisotne tudi beneške skupine. Menda je prav v 70. letih nastopila skupina pevcev, ki jo je vodil pokojni duhovnik Rino Markič. Nastop je deloval kot spodbuda, da so kmalu nato tudi uradno ustanovili zbor. Od samega začetka so nastopali Beneški fantje s harmonikarjem Birtičem, ki pojejo in igrajo kar precej več od 30 let. V nastopanju na Dnevu emigranta lahko iščemo tudi korenine Beneškega gledališča in prav gotovo spodbudo, da so se nekateri beneški pisci {prvi med njimi prav Izidor Predan) lotili pisanja dramskih tekstov, ki so doživeli krstne predstave na Dnevu emigranta. Kasneje so se seveda rodili še drugi zbori, glasbena šola, folklorna skupina in prenehali bomo z naštevanjem, ker bi pri tem prav gotovo na koga pozabili. S tem nočemo reči, da ima za rojstvo vseh skupin zasluge izključno Dan emigranta. Taka trditev bi bila zelo tvegana in prav gotovo netočna, hočemo samo reči, da je ta praznik v vseh tridesetih letih deloval kot spodbuda in istočasno priložnost za nastopanje, čeprav je v Benečiji zadnje leta takih priložnosti vedno več, kljub tragičnemu pomanjkanju primernih prostorov. Dan emigranta je postopoma tudi začel izgubljati značilnost »izseljeniškega« praznika, da je postal prijetna in tradicionalna prireditev, točno po željah, ki jih je leta 1964 izrekel tajnik Predan. Kljub spremenjenim razmeram in potrebam, kljub različnim mnenjem in željam Benečija še vedno potrebuje ta praznik, morda je njeno bogastvo prav v različnih hotenjih, ki pričajo o radoživosti in ustvarjalnosti prebivalcev na tem robu slovenskega ozemlja.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Cenjeno uredništvo,
dne 22.12.1991 ste objavili na kulturni strani članek o zadnji premieri SSG pod naslovom: »Partljičeva kriminalna komedija cika na slabosti slovenske družbe«.
Potem, ko ste sklenili, da v svoji ustanovi zreducirate novinarsko osebje, se je pokazalo, da na kulturni strani Primorskega dnevnika primanjkuje človek, ki bi bil sposoben pisati gledališko kritiko. Zdi se nam neodgovorno, da se tako zahtevnega pisanja loti kdorkoli, ki ni usposobljen za tako delo. Menimo, da je tako dejanje žaljivo, tako do gledališča v najširšem smislu, kakor seveda do avtorjev, igralcev in ostalih sodelavcev, ki oblikujejo predstavo.
S spoštovanjem	režiserji
Boris Kobal Marko Sosič Mario Uršič Sergej Verč
Želja po polemiki je očitno zanesla štiri režiserje, ki iz omenjenega članka želijo narediti kritiko, medtem ko je bilo v njem jasno napisano, da članek ni kritika predstave, pač pa le poročilo z nekaterimi ugotovitvami o vsebini Partljičevega teksta. Podpisniki pisma se s takim pristopom lahko strinjajo ali ne, krivično pa je, da skušajo namenoma izkriviti dejstva.
Sicer pa s svojim pismom načenjajo širše vprašanje, s katerim se Primorski dnevnik že vrsto let spoprijema. Problem kritike, glasbene, umetnostne, literarne in tudi gledališke je bil vselej težko rešljiv, dnevnik pa ga je reševal sproti, včasih uspešno, včasih manj uspešno. Toda vselej z jasnim in poštenim pristopom prav zato, da ne bi žalil nikogar. In tako bo ravnal tudi v prihodnje, (vt)
Rock ali suženjstvo v svoboš
The Doors: Kraljestvo svobode, Prevod in priredba Primož Pečov-nik — Karantanija, Ljubljana 1991 — str. 47.
Rock glasba je od vseh umetniških pojavov druge polovice dvajsetega stoletja gotovo najbolj na očeh Javnosti, predvsem zaradi mnogih škandalov, nepopisno narcisoidnih zvezdnikov in zaradi atraktivne zu-Panje podobe. Glavnina dogajanja Je navadno koncert v živo, kjer se zbirajo ogromne množice poslušalcev (beri oboževalcev), sam pojav pa Je nemalokrat tudi uzurpacija elek-troakustičnih zvokov, ki kulminirajo 'j. zvočno detonacijo, Rock je psiho-hzični izraz moderne mladosti, demonstracija viška energije in prepo-tentonosti hotenj. To je glasba, kjer se stapljajo sanje mladega človeka v črednem vrvenju in uporništvu. Prav ta uniformirana, enocelična pumikrija pa je tudi neke vrste suženjstvo v svobodi; še več, osvobajajoča katarza je za vsakega posameznika velikansko breme, ki porojeva pove praznine, nove brezizhodnosti jn travme, dokler se pač sama v sebi £ odraščanjem) ne izživi in ugasne, trav tu gre najbrž tudi iskati vzrok za potrebo, da se »zgolj poslušalski užitek« preseže s pomočjo halucinogenih drog. Panična želja, da se »Prestopi na ono stran«, v resnično svobodo, v resnično »drugost«, v to-alno osvobojenost iz vseh konven-
cionalnih spon, se v praksi nemalokrat kaže kot prestop iz resničnosti v svet utvar, v praznino sintetične eksistence in lahkotnega nonšalan-stva. V milejši obliki pomeni to le neškodljivo diktaturo džinsa in raznih modnih dodatkov, z radikalizacijo pa usoden drogeraški sprehod iz življenja v smrt.
Pojav rock glasbe sega v čas po drugi svetovni vojni, ko se je dramatičnost štiriletne morije nekako polegla in so v ospredje zopet privreli generacijski razkoli in prepadi. Mladina (poistovetena z ameriškima mitskima simboloma Jamesom Deanom in mladim Marlonom Brandom) se je pričela obnašati samozavestno, uporniško, želeč prav gotovo zgraditi nov svet - svobodnejši, liberalnejši, čistejši in pristnejši. Na dan so udarili mnogi v kolektivno podzavest zakopani kriki po absolutni osvoboditvi človekovega duha. Rock glasbe, in z njo vseh vrst spremljajočih pojavov od plesa, združevanja, kasneje tudi drogiranja, si torej ni mogoče predstavljati brez svojevrstne »osvobajajoče« ideologije, kjer se posameznik strogo podreja kolektivnemu in se individuum staplja v skupinskem ritualu. Že najpreprostejši rock koncert nam bo potrdil to trditev; vse prisotne zajame val poenotenja, poistovetenja z mesijami na odru, ki so tudi sami del te pulzirajoče energije.
Posebno mesto med rock glasbeniki zavzema Jim Morrison, pevec skupine The Doors, ki je blestel v sedemdesetih letih, uspeh pa je »kronal« s prezgodnjo smrtjo zaradi prevelike doze mamil. Tako se je vpisal v dolg seznam rock zveznid-kov, umrlih zaradi uživanja tega najhujšega sodobnega zla.
Knjiga, ki jo je izdala založba Karantanija, nam Jima Morrisona predstavi kot pevca in pesnika s prodornim razmišljajočim umom, ki mu je uspelo na zglednem nivoju združiti travme svojega časa z originalno glasbeno govorico, ki so ji milijoni oboževalcev pritrjevali. Knjiga je koncepirana kot nekakšen presek pevčevega življenja in doživljanja sveta, proti koncu pa spregovori tudi o filmu The Doors Oliverja Stonea, ki ga že nekaj časa težko pričakujejo vsi ljubitelji rock glasbe in bo prav kmalu prišel v kinematografe.
Vsekakor gre za branje, namenjeno vsem generaciajam rockerjev, tako najmlajšim, ki bodo knjigo brali kot zanimivo zgodovinsko pričevanje, kot tudi tistim morda že malce osivelim, lepo okrašenim z modnimi kravatami, ki so pred davnimi dvajsetimi leti sami povzdignili Morrisona v nesmrtno rock zvezdo.
JOŽEK ŠTUCIN
Iz bogate vsebine široko zasnovane revije Annales
(II. del)
V humanističnem delu prve številke strokovne revije Annales, ki so jo predstavili pred nedavnim v Kopru, prikazuje nato zgodovinar Leon Marin razvoj upravne ureditve Slovenske Istre v treh stoletij, od časa Beneške republike, prek prve avstrijske in nato francoske oblasti, predmarčne dobe vse do razpada avstroo-grske monarhije in nazadnje še v času Kraljevine Italije. Gorazd Marušič nam v svojem zgodovinskem prispevku predstavlja lik prefekta Angela Calafatija, privrženca in enega glavnih stebrov napoleonove oblasti v Istri, ki ima med drugim velike zasluge za razvoj šolstva in kmetijstva. Peter Strčič pa osvetljuje osebnost in delo iredentističnega publicista in politika Koprčana Carla Combija, zaustavljajoč se na njegovih pogledih na Istro kot izključno italijansko deželo in na njegovem zaničujočem odnosu do slovanskega prebivalstva.
Tržaške raziskovalka Marta Verginella piše o pogledih na življenje, smrt in oporoko v slovenski publicistiki 19. stoletja, pri čemer ugotavlja razhajanja med cerkvenimi pisci, ki so imeli do testamenta negativen odnos, in posvetnimi avtorji. Nadalje opozarja na navdušenje, ki je za oporoko vladalo na ozemlju bivše Beneške republike, in na pojmovanje te problematike v tržaškem bregu, kjer je zaznati tako posvetne kot cerkvene vplive. Sledita dva prispevka s področja t.i. ustne zgodovine, ki zadnje čase vzbuja vse več zanimanja tudi v slovenskem zgodovinarskem am-bientu. Igor Preši prodre na podlagi bogatega korespondenčnega in drugega gradiva v zasebnost avstrijskega mornariškega oficirja Antona Dolenca in njegove družine, s čimer približa bralca direktnemu doživljenju burnih časov prve svetovne vojne. Nadja Terčon pa nas skozi dnevniške zapise Pavlina Zule za eno šolsko leto povede med gojence hidro-letalske šole v Divuljah pri Trogirju, kjer se je v času stare Jugoslavije izšolalo veliko slovenskih pilotov.
Šolsko problematiko obravnavajo prispevki Tatjane Bojan, Lucije Čok in Loredane Bogliun Debeljuh. Prva poroča o delu Zveze slovanskih učiteljev, ustanovljene leta 1970, ki je po prihodu Italije združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je izdajala mladinska lista Novi rod in Naša nada, leta 1926 pa je bila ksupaj s še drugimi slovanskimi organizacijami nasilno razpuščena. Druga govori o tridesetletni izkušnji obveznega Učenja italijanskega jezika na slovenskih osnovnih in srednjih šolah Obale, kot sredstva za uvajanje v dvojezičnost in vzgojo k sožitju na etnično mešanem ozemlju. Avtorica nas iz svoje prakse seznanja s pozitivnimi pa tudi z negativnimi aspekti programa, od nedorečenosti vsebin, didaktičnih problemov, vprašanja učil in same usposobljenosti učiteljev. Loredana Bogliun Debeljuh, pripadnica italijanske skupnosti v Istri, analizira razmere v italijanski šoli v Istri in na Kvarnem, upoštevajoč globoke družbene spremembe, ki se odražajo v preobrazbi šolske populacije. Ta je v zadnjem desetletju postaja etnično heterogena, pri čemer se postavlja vprašanje identitete in institucionalne vloge italijanske šole na tem območju, podobno, a v mnogo bolj poudarjeni obliki, kot pri slovenski šoli v Italiji.
Serijo razprav zaključuje prispevek že pokojnega Franceta Ostanka o formiranju slovenko-hrvaške jezikovne meje v Istri in kulturnih, gospodarskih in političnih dejavnikih, ki so na to vpi-vali. Naslanjajoč se na teze domačih in tujih zgodovinarjev, jezikoslovcev, geografov in etnologov ter na svoja raziskovanja, avtor ugotavlja pozno uveljavitev
narodne zavesti na tem etnično mešanem območju, kjer je bila občutena predvsem pokrajinska pripadnost.
Rubriko Zapiski in gradivo odpira Branko Marušič z objavo to-ponomastičnega gradiva o 45 istrskih krajih. Gradivo, ki sodi v zašiščino Henrika Tume, je leta 1921 na podlagi ankete zbralo politično društvo Edinost, služiti pa bi moralo za Tumovo delo v italijanski vladni komisiji, zadolženi za toponomastiko pridobljenih ozemlj. Pobudi so sprožili slovenski poslanci v Rimu, v prizadevanju, da bi se pri obravnavi tega vprašanja upošteval tudi slovenski in hrvaški glas, vendar komisija Henrika Tume nikoli ni povabila k sodelovanju. Milica Kacin Wohinc predstavlja načrt Mussolinijevega izvedenca za nacionalno problematiko Koprčana Itala Saura za poitalijančenje slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini in kasneje, po okupaciji Jugoslavije, tudi v Ljubljanski pokrajini in Dalmaciji. Načrt je predvideval ukrepe gospodarskega značaja kot, denimo, razlastitve, iniekcije italijanskega prebivalstva, onesposobitev zaviralnih elementov asimilacije s policijskimi posegi, izselitvami v afriške kolonije in podobno. Nada Morato pa nam skozi legende, pripovedke, spominska pričevanja in drugo gradivo, ki ga je zbrala v dolgih letih dela na terenu, predstavi preteklost Kort. Sledita še vsebinski pregled etnološkega Mujzeja solinarstva v Sečoveljskih solinah izpod peresa Zore Žagar in študija arhi-tektinje Majde Škrinjar za izgradnjo garažne hiše v Piranu, s katero želi avtorica prispevati k reševanju prometne problematike teka mesteca.
Zbornik se zaključuje z rubriko Delo naših zavodov in društev, v kateri razni avtorji poročajo o ustanovah in kulturnem odgajanju v Istri in v Kvarnem. Sledijo še recenzije oziroma poročila o novejših publikacijah, spominska zapiska za nedavno preminulima zgodovinarju Danilu Klenu in arheologu Branku Marušiču, rubrika Odmevi - aktualnosti in pa uredniška navodila avtorjem, ki bi želeli sodelovati pri reviji.
Kot je razvidno iz zgornjega prelistavanja vsebine, je že prva številka zbornika Annales tematsko dokaj raznolika in kaže na množico preteklih in aktualnih aspektov slovenskega obalnega prostora ter njemu sosednjih območij. Tako pester izbor člankov je bil mogoč zaradi velikega odziva avtorjev, kar je dokaz, da razpolaga to območje s širokim znanstvenim potencialom in torej, da je revija tudi za njegov nadaljnji razvoj še kako potrebna. Kakovost prispevkov je na splošno dobra, čeprav vsi ne dosegajo enake stopnje dodelanosti. Med njimi je vsekakor lepo število zelo tehtnih in metodološko dognanih razprav, tako da se ta prva številka Annales lahko enakovredno postavlja ob bok že uveljavljenim strokovnim revijam. Po svoji grafični in slikovni opremi ter uredniški zasnovi pa si upamo trditi, da iz tega konteksta celo izstopa, saj lahko ma-lokje naletimo na tako pregledno oblikovana besedila, opremljena s podnaslovi, slovenskim in italijanskim vsebinskim povzetkom, grafično izpostavljenimi ključnimi pojmi, enotnim sistemom opomb in navajanja literature. Pri vsem tem se pozna temeljito in tudi iznajdljivo uredniško delo, mimo katerega ne moremo, ne da bi imenovali Darka Darov-ca, glavnega urednika in gonilno silo celotnega projekta. Nenazadnje pa se moramo spomniti zavarovalnice Adriatic, kot glavnega sponsorja, ter drugih ustanov, ki so omogočile izid revije in s tem pokazale hvalevreden posluh za kulturo.
(Konec)
ALEKSEJ KALC
Jutri in v nedeljo v Kranjski gori spet za svetovni pokal
Novoletna skakalna turneja Intersport
Italijan Tomba glavni favorit
Alberto Tomba (telefoto AP) bo v Kranjsko goro zanesljivo privabil veliko gledalcev tudi iz naše dežele
KRANJSKA GORA V Kranjski gori je vse pripravljeno za jutrišnjo in nedeljsko tekmo za svetovni pokal. Organizatorji zagotavljajo, da je proga odlična, tudi večina reprezentanc je že dopotovala in bodo danes od 12. do 13. ure imele trening.
Zanimanje za jutrišnji veleslalom in nedeljski slalom je razumljivo veliko. Nasploh pa zna "biti mesec januar odločilen za skupno razvrstitev v svetovnem pokalu: na sporedu je namreč kar 11 preizkušenj, od tega bodo tri veljale tudi za kombinacijo. Razumljivo si zlasti veliko obetajo v italijanskem taboru. Alberto Tomba je v vodstvu na skupni lestvici, dokazal pa je, da je v izvrstni formi: na svojih dosedanjih sedmih nastopih je štirikrat zmagal, trikrat pa je bil drugi. Tudi na ekshibicijskem nastopu v Garmisch-Par-tenkirchnu je bil daleč pred svojimi nasprotniki, ki gotovo niso štedili z močmi, saj je prva nagrada znašala okrog 40 milijonov lir.
Tomba je torej glavni favorit tudi v Kranjski gori, kjer je zmagal že leta 1987 v slalomu in predlanskim v veleslalomu. Zatem pa je pričakovati ponovni naskok proti vrhu s strani Accole, ki si je opomogel po prehladu, zaradi katerega se je odpovedal Garmischu, in Girardellija, ki že od začetka sezone pravi, da bo šele januarja dosegel optimalno formo. Švicar ima trenutno 581 točk, Avstro-Luksemburžan 319, vendar bi morala s superveleslalomi, kombinacijami in smuki svoj položaj popraviti. Zato bosta v Kranjski gori verjetno skušala predvsem paziti, da si položaja še ne poslabšata in zatem preiti v napad v Garmischu, Kitzbuhlu in VVengenu. -
Včeraj pa se je začel daljši počitek za Italijanskega smukača Petra Runggaldiera, za katerega se je sezona končala v torek na progi v Garmisch-Partenkirchnu, kjer si je pretegnil vezi ter zlomil meniskus desnega kolena. Runggaldiera so včeraj operirali v bolnici v Innsbrucku, operacija pa je povsem uspela.
Jutri v Innsbrucku
Andreas Felder zmagovalec iz Garmischa
INNSBRUCK — Na novoletni skakalni turneji Intersport bo jutri na vrsti tretja preizkušnja, in sicer v Innsbrucku (turneja se bo končala v ponedeljek, 6. t.m. v Biscofshofnu). Po 4. mestu Francija Petka v G armisch-Partenkirchnu (v Oberstdorfu je bil 10.) je razpoloženje v slovenskem taboru razumljivo na višku. Če ne bi Francija
oškodovali sodniki, bi lahko celo pristal na odru zmagovalcev. Zato si od jutrišnje preizkušnje veliko obetajo, v upanju seveda, da se bodo bolje kot doslej izkazali tudi drugi člani slovenske reprezentance
Včeraj je prizorišče turneje zapustil Nemec VVeissflog. Očitno je menil, da ni še dovolj dobro pripravljen. Povedal pa je, da računa na olimpijske igre.
Nargiso uspešen
VVELLINGTON — Italijan Diego Nargiso se je uvrstil v tretje kolo mednarodnega teniškega turnirja ATP v VVellingtonu. V drugem kolu je namreč premagal domačina Bretta Ste-vena s 7:5, 6:2. OSTALA IZIDA: Volkov (Rus.) - Bloom (Izr.) 7:6, 6:4; Haar-huis (Niz.) - Stark (ZDA) 7:6, 6:1.
Švica presenetila
PERTH — Švica se je presenetljivo uvrstila v finale teniškega pokala Hopman za mešane reprezentance. V polfinalu je namreč kar s 3:0 premagala Španijo. Posamezni izidi: Malejeva Fragniere - A. Sanchez 6:3, 3:6, 6:3; Hlasek - E. Sanchez 6:4, 6:3; Malejeva Fragniere, Hlasek - A. in E. Sanchez 8:5Jedini set).
Švica bo v finalu igrala s ČSFR, ki je odpravila Nemčijo.
Povišek bo znašal celo 200 lir za stolpec
Dražji Totocalcio
RIM — Povišek za stolpec stavnih listkov Totocalcia, Enalotta in Toti-pa ne bo znašal 100 lir, temveč celo 200 lir: s sedanjih 600 se bo povišal na 800 lir in ker se lahko igra najmanj dva stolpca, bo torej najmanjši povišek znašal 400 lir za stavni listek. Tako so včeraj pojasnili na finančnem ministrstvu, pa tudi pri CONI.
Povišek sodi v okvir medministrskih ukrepov, ki so bili sprejeti 28. decembra lani in objavljeni v uradnem listu 31. decembra. Predvideno je, da stavni stolpec s 552 lir povišajo na 637 lir (ob tem, da se lahko igra najmanj dva stolpca), medtem ko bodo tisti, ki sprejemajo stavne listke, namesto sedanjih 48 lir za
stolpec zaslužili 63 lir. Torej smo že pri 700 lirah.
Poleg tega so za zakonom, ki je bil sprejet 30. decembra in prav tako ovjavljen v uradnem listu, določili, da stavni listek obremenijo s fiksno vsoto 100 lir, od katerih bo 65 šlo državi, 35 pa v nagradni fond.
Posledica teh ukrepov je torej 200 lir poviška pri vsakem stolpcu, torej s 600 na 800 lir. Ukrep bo za Enalot-to začel veljati 11. januarja, za Totocalcio in Totip pa 12. januarja. Bodisi za Enalotto kot za Totocalcio bodo stave po novem začeli zbirati s ponedeljkom, 6. januarja, medtem ko so ta teden še v veljavi dosedanje tarife.
Mednarodni šahovski turnir v Reggiu Emilii
Garry Kasparov dohitel Ananda ter Ghelfanda
REGGIO E MILI A — Edino zmago na mednarodnem šahovskem turnirju v Reggiu Emilii je osvojil svetovni prvak Garry Kasparov, omogočila pa mu je, da je na vrhu lestvice dohitel Ghelfanda in Ananda. Kasparov je premagal Beljav-skega, medtem ko so se dvoboji Anand - Karpov, Khalifman - Ghelfand, Gurevič - Ivančuk končali z delitvijo točk, a srečanje med Polugajevskim in Šalovom so prekinili.
Do konca turnirja morajo odigrati še tri kola, vrstni red pa je naslednji: Kasparov, Anand in Ghelfand 4 točke, Karpov 3,5, Ivančuk in Khalifman 3, Gurevič 2,5, Polugajevski 2, Šalov in Beljavski 1,5.
Goran Ivaniševič boljši do Pescosolida
ADELAIDE — Hrvaški teniški igralec Goran Ivaniševič je v drugem kolu mednarodnega ATP turnirja v Adelaideu dokaj zanesljivo premagal Italijana Stefana Pescosolida s 6:4, 6:3. Po zmagovitem srečanju je Ivaniševič izjavil, da letos misli resno in da se želi prebiti visoko na svetovnih teniških lestvicah.
Kaže, da se ho vse srečno izteklo
Z. Boban včeraj le zaprosil za začasno bivanje v Italiji
BARI — Hrvaški nogometaš Zvone Boban, ki ga je Milan odstopil Bariju na posodo, je včeraj v Bariju vložil prošnjo za začasno bivanje v Italiji. Boban je dopotoval v Bari v sredo zvečer, potem ko je praznike preživel v Zagrebu. Tu je tudi dobil od pristojnih oblasti dovoljenje za odhod v Italijo in preložitev dosluženja vojaškega roka, saj je hrvaški nogometaš dokazal, da je v delovnem razmerju v Italiji. Verjetno bodo Bobanu obnovili dovoljenje za začasno bivanje za ostale tri mesece.
lan Rush mora na operacijo
LIVERPOOL — Srednji napadalec Liverpoola lan Rush, ki je igral tudi za Juventus, bo moral na operacijo meniskusa. Mirovati bo moral skoraj dva meseca.
Neodločeno med Reggiano in Atalanto
REGGIO EMILIA — V prijateljski nogometni tekmi sta Reg-giana in Atalanta igrali neodločeno 1:1 (1:0). Reggiana je povedla že v 5' s Scienzo, izenačil pa je Caniggia v 86'.
Nove težave na avto-moto dirki od Pariza do Cape ton'na
Kljub spopadom v Čadu le dokončali 8. etapo
Francoz Auriol (na sliki AP) je s svojim mitsubishijem pajero začasno v vodstvu dirke med avtomobilisti, medtem ko ima med motociklisti Peterhan-sel (Fr., yamaha) več kot 5 minut prednosti pred Laportejem (ZDA, cagiva)
N'DJAMENA (Čad) — Kaže, da so udeleženci avto-moto dirke od Pariza do Ca-petowna v precejšnjih težavah. Vesti, ki prihajajo iz Čada, namreč niso nič kaj spodbudne, sgj so dirko morali začasno prekiniti v Čadu, kjer divjajo spopadi med vojsko ter okrog 3.000 pristaši bivše-
ga predsednika Habreja, ki so ga odstavili decembra leta 1990.
Organizatorji avto-moto dirke so se najprej odločili, da 7. etape (N'Guigmi v Nigru in N'Djamena v Čadu) iz varnostnih razlogov ne izpeljejo in so se v dolgi koloni ter v spremstvu vojske podali ao
N'Djamene. Poleg vsega jih je zajel še peščeni vihar. Skupaj so prevozili 300 km poti, nakar so nadaljevali vsak zase.
Osma etapa se je začela včeraj zjutraj, vendar so še vedno pogrešali okrog 20 motociklistov, ki so noč prebili okrog 300 km daleč od čadskega glavnega mesta. Komisarji so vsekakor povedali, da jih niso diskvalificirali, vendar bi se bili morali do poldne predstaviti na startu v N'Djameni. Do večera si ni izvedelo, če je zamudnikom to tudi uspelo.
Kot smo dejali, pa so osmo etapo zatem začasno prekinili. V Čadu se namreč nadaljujejo spopadi med vladinimi silami in Habrejevimi uporniki. Spopadi_ so se začeli v torek na področju jezera Čad in naj bi v zadnjih 24 urah med silami predsednika Idrissa Debyja terjali eno smrtno žrtev ter več ranjenih. Vojska sedaj utrjuje položaje okrog čadske prestolnice.
S svoje strani so vojaki francoskega kontingenta v Čadu, ki razpolaga s 1.200 ljudmi, pospremili udeležence dirke, ki so prvotno nameravali čez ozemlje, kjer prihaja do spopadov, do N Djamene.
Zvečer se je izvedelo, da so 8. etapo le izpeljali. Med motociklisti se nadaljuje premoč vozil mitsubishi (zmagal je Shi-nozuka, Auriol je ubranil skupno vodstvo), med motociklisti se je uveljavil Američan Laporte s cagivo, Francoz Pe-terhansel (yamaha) pa je še vedno prvi.
milili
Celoletna
Mesečna
lili
lllil
200.000 lir
23.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m Zl i št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
danes igra za vas - danes igra za vas
Marino Ažman
totocalcio
Ascoli - Roma	X	
Atalanta - Verona	X	2
Bari - Cagliari	1	X
Cremonese - Inter	2	
Fiorentina - Sampdoria	X	2
Genoa - Torino	1	X
Juventus - Parma	1	X 2
Lazio - Foggia	X	
Milan - Napoli	1	
Cecina - Avezzano	X	
Gubbio - Prato	1	
Matera - Vigor Lamezia	X	
Turris - Trani	1	X 2
Marino Ažman (letnik 1942), predsednik Košarkarskega kluba Bor, je bil vnet športnik že od mladih nog. Najprej se je navdušil za nogomet. Igral je namreč pri tržaški Ederi, nakar se je opredelil za odbojko. Nastopil je pri SZ Gaja. Zaradi delovnih obveznosti je moral nato iz Trsta. Ob povratku pa se je kaj kmalu vključil v našo športno okolje in pred tremi leti je tudi postal predsednik KK Bor. Na naši zadnji napovedi je Rado Šuber pravilno napovedal sedem rezultatov.
konjske dirke - konjske dirke
Na dirki v Bologni je naš gavorit Leopardi AS (sk. 2), ki iz nastopa v nastop kaže res velik napredek. Med prvimi bo gotovo še Lotar Blue (sk. X), ki se je nedavno uveljavil v podobni shemi. Prezreti ne gre še solidnega Goliatha (sk. 1).
V	Firencah je glavni kandidat za zmago Leana Effe (sk. 2), paziti pa se mora pred konjem Juta KS (sk. X), ki je vajen podobnih preizkušenj. V sk. 1 moramo opozoriti na regularnega Liparija Cia.
V	Milanu bi se po našem mnenju moral uveljaviti Iuppiter (sk. 2), čeprav bo v drugi vrsti. Dobro startno pozicijo pa ima Impaga RP (sk. X). Pozornost si zasluži še Marigo (sk. 1), katerega sposobnosti so res velike.
V	Rimu bi se za zmago moral potegovati zlasti Mifar (sk. 1), pod pogojem seveda, da se prebije v ospredje. Eden glavnih kandidatov za uspeh je tudi Lora di Jesolo (sk. X), ki je dirkal v višji kategoriji in bi se moral znajti tudi na tej dirki. Ugodno startno pozicijo pa bi znal izkoristiti Manu di Mar (sk. 2).
Za dirko v Rimu bi poskusili bazo s sk. X, v kateri je najsolidnejši Macaluso. Paziti pa se bo moral zlasti pred Incusom Effe (sk. 2), ki je tudi kandidat za zmago. Presenečenje lahko pripravi Furore OM (sk. 1).
V Trstu je eden glavnih favoritov Li-mako (sk. X), ki se je v Padovi dobro obnesel. Za zmago se bo gotovo potegoval Grizzly WH (sk. 1), če ne bo delal napak v začetku. Zaradi stalnega napredka si omembo zasluži še Lobisola (sk. 2).
Dirka tris
Dirka tris bo tokrat v Rimu, kjer se bo na startu zbralo 23 konj. Naši favoriti: 18 Marte Cia, 17 Invrea, 8 Golden Finish. Dodatek za sistemiste: 20 Estac di Omar, 23 Indor Pan, 19 Luthorking.
totip
1.	—	prvi	2
drugi	1	X
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	2	1
drugi	X
4.	—	prvi	1
drugi	2	X
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	X
drugi	1	2
Jutri v 13. kolu moške košarkarske D lige proti SGT Buli
Kontovel »za biti ali ne biti«
Težko je označiti tekmo »za biti ali ne biti« že po 12. kolu. In prav taka oznaka bo gotovo veljala za jutrišnje srečanje 13. kola moške D lige med Kontovelom in tržaškim SGT Buli.
Po 12 kolih sta namreč obe ekipi zbrali le po 6 točk. Oboji so na predzadnjem mestu razpredelnice, slabše od njih je samo Inter 1904 z dvema točkama. Skratka, jutrišnja tekma v telovadnici Pristaniških delavcev med Kontovelom in SGT bo verjetno odločilna za obstanek v ligi.
»Moramo absolutno zmagati, saj bomo igrali doma. Morali bi tudi nastopiti v enaki postavi kot v prejšnjem kolu, saj bosta še vedno odsotna Peter Štoka in Robi Paulina, ki sta poškodovana,« nam je uvodoma dejal Kontovelov pomožni trener Boris Vascoto.
»In prav pod košema smo vedno ranljivi,« je še nadalejval Vascoto. »SGT ima dva solidna centra, kot sta Poropat in Rossi, ki nam bi lahko delala preglavice. Mislim pa, da smo mi z zunanjimi igralci v prednosti. Vsekakor pričakujem oster in izenačen boj.«
Po kratkem premoru zaradi novoletnih praznikov so Kontovelci včeraj nadaljevali s treningi. Vsi se zavedajo važnosti jutrišnjega srečanja in so tudi resno namenjeni, da osvojijo novi točki.
Do konca prvega dela prvenstva bodo naši poleg jutrišnjega srečanja s SGT v naslednjem kolu igrali v gosteh proti CB Udinese, v zadnjem kolu pa doma proti miljski ekipi Dino Conti, ki je po katastrofalnem začetku prvenstva ujela pravi ritem in dosegla vrsto zelo pomembnih zmag, tako doma kot na tujem. Kot nam je dejal Vascotto, morajo Kot-novelci v teh, zadnjih treh tekmah vsaj dvakrat zmagati, kajti nasprotno bi se ekipa znašla v zelo hudih težavah.
Kot je znano, nastopa v tem prvenstvu kar šest ekip s Tržaškega, tako da je mestnih derbijev še in še. Doslej je bil seveda najuspešnejši v teh obračunih Don Bosco, ki je opravil z vsemi mestnimi tekmeci. Kontovelci pa so doslej ugnali Inter 1904, izgubili pa so z Don Boscom in Intermuggio. Odigrati pa morajo še tekmi s SGT Buli in Dino Contijem.
Kontovelov Kapetan Štefan Gulič podaja v skoku Ivu Grilancu med domačo prvenstveno tekmo z ekipo Red System.	(Foto Magajna)
LESTVICA
TRŽAŠKIH OBRAČUNOV
Don Bosco Dino Conti " Intermuggia KONTOVEL SGT Buli Inter 1904
5	4	0	10
4	3	18
5	2	3	6
3	12	2
4	13	2
5	14	2
Mladinske igre
Prešernovi košarkarji ugnali licej Dante
Pred kratkim se je v okviru mladinskih iger pričel košarkarski turnir, ki je namenjen vsem višjim šolam na Tržaškem. Letos se je vpisalo dvanajst ekip, ki so jih porazdelili v štiri skupine po tri. Sistem igranja predvideva, da vsaka šola igra proti ostalima dvema svoje skupine, le prvouvr-ščena pa se uvrsti v nadaljnje kolo, to je v polfinale. Med vpisanimi so tudi tri slovenske šole, to so Znanstveni licej^ France Prešeren, Trgovski zavod Žiga Zois ter Državni poklicni zavod Jožef Stefan. Medtem ko bo slednja stopila na igrišče šele po novem letu, sta prvi dve že odi-
grali po eno kolo in tudi izbojevali zmago.
PREŠEREN - DANTE	91:77
(41:44)
PREŠEREN: Bajc 14 (2:4), Budin 15 (4:4), Emili 6 (2:2), Gregori 22 (0:4), Pavlica 19 (3:4), Starec 4, Tomšič 11. Trener: Marko Prešel.
TRI TOČKE: Budin 3, Pavlica 2, Tomšič 1.
V nasprotju s »trgovci«, ki so proti »pomorščakom« šole Nautico opravili le lažji trening, so se morali realčani pošteno potruditi, da so strli odpor trdoživih predstavnikov klasičnega liceja Dante. Treba je povedati, da so naši nastopili le v sedmih, kajti nekateri igralci (Kralj, Rustja, Spacal) so prav v zadnjem trenutku zboleli.
Kljub temu da sta v nasprotnem moštvu izstopala le dva igralca, »pre-šerencem« ni uspelo uveljaviti svojega ritma, tako da so bili v težavah vse prvi polčas. V drugem delu pa so Preslovi varovanci vendarle uredili svoje vrste. Z boljšo obrambo so plavi vzeli pobudo v svoje roke ter si priigrali zadovoljivo prednost, ki so jo ohranili vse do končnega žvižga.
Naši bodo drugo tekmo proti predstavnikom Volte igrali v torek, 14. t.m., v telovadnici šole Galilei ob 17.30. (A. Pavlica)
Statistični pregled po prvem delu 2. nogometne AL
Ekipa trebenskega Primorca le predzadnja na lestvici
Statistični pregled nogometnih amaterskih prvenstev nadaljujemo z 2. AL skupina F, kjer igrajo štiri naše ekipe (Gaja, Kras, Primorec in Sovod-nje), od katerih je le Gaja igrala lani v tej ligi. Tudi v tej skupini si naslov zimskega prvaka po 15 tekmah delita dve ekipi Isonzo S.P. in Fogliano, ki sta zbrali po 22 točk. V 119 tekmah je skupno padlo 275 golov, povprečno 2,31 na tekmo. Največ golov (29) je bilo v 10. kolu, najmanj (6) v 14. kolu. Omeniti moramo še, da se je kar 47 tekem končalo z neodločenim izidom, največ (5) pa v 3. kolu, najmanj neodločenih rezultatov (1) pa je bilo v 11., oz. v 13. kolu.
Z 28 danimi goli ima Fogliano najprodornejši napad, obenem pa je ta ekipa skupno z Isonzom dosegla največ (8) zmag. Najmanj golov (8) je dobil Piedimonte, ki je obenem dosegel tudi največ (9) remijev. Ekipa iz Pod-gore je tudi edina nepremagana v tej skupini. En rekord pripada tudi našim ekipam, in sicer Sovodnjam, ki so dosegle najmanj (3) neodločenih izidov. Vsi negativni rekordi pripadajo za-dnjeuvrščeni ekipi Mariana, ki je dobila največ (27) in dala najmanj (11) golov. Doživela je največ (9) porazov in je edina od 16 nastopajočih ekip, ki še ni zmagala.
Sedaj pa podrobno poglejmo, kako so igrale naše ekipe v tem prvem delu prvenstva.
PRIMOREC
Trebenci so končali prvi del prvenstva na predzadnjem mestu, zbrali so namreč le 10 točk. Doma so premagali Kras in Audax, igrali neodločeno z Isonzom in Medeo, zgubili pa z Gajo,
Piedimontejem in Villessejem. Osvojili so 6 točk, dali 10 in prejeli prav tako 10 golov. V gosteh so premagali le So-vodnje ter igrali neodločeno z Marianom in Caprivo. Izgubili pa so proti Zaulam, 5. Lorenzu, Fincantieri, Pro Farri in Foglianu. Zbrali so torej le 4 točke, dali 4 in prejeli kar 12 golov. Skupni obračun Primorca v tem delu prvenstva je torej 10 osvojenih točk (3 zmage, 4 neodločeni rezultati, 8 porazov) 14 danih in 22 prejetih golov.
Tudi Trebence so pestile poškodbe, precej pa je bilo izključenih igralcev. Le-ti so bili: Macor (Kras), Sardiello (Fincantieri), Pertan (Piedimonte), San-ti (Pro Farra), Michelus (Medea), Sardiello (Fogliano), Pertan in Canziani (Villesse). Na razpolago so imeli dve 11-metrovki, medtem ko je Smilovich bil uspešen proti Marianu, je naj strožjo kazen zastreljal proti Audaxu. Proti pa so imeli le eno 11-metrovko, in sicer v zadnji tekmi z Villessami tik ob koncu srečanja, ki so ga Trebenci izgubili. Pri tem je bil izključen Canziani, po tekmi pa še Michelus, tako da bodo Trebenci v nadaljevanju imeli že tri izključene nogometaše.
Trener Privileggi je doslej poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih so bili vedno prisotni Colomba, Apuzzo in Smilovich.
15 ODIGRANIH TEKEM: Colomba, Apuzzo (5) in Smilovich (8); 14: Silvestri, Bulich in Purič; 13: Santi; 12: Ciuk; 11: Canziani; 10: Pertan (1); 9: Sardiello; 8: Macor; 5: Srebernich, Bianco in Michelus; 4: E. Kralj; 3: Carli; 2: Bura-nello in Peres; 1: Ferluga in Leone. (B. Rupel)
Se nadaljuje
Trenutek s prvenstvene tekme Primorec - Villesse.	(Foto Magajna)
Obračun moških šesterk več kot spodbuden
Glede na dejstvo, da imamo tudi v nioški konkurenci pet naših odbojkarskih ekip, je primerjava z ženskami izredno zanimiva, kljub temu da ne nastopajo v povsem enaki ligah. Če z °ero točk odbojkaric v prvih 8 kolih ne moremo biti zadovoljni, je uspeh odbojkarjev nad pričakovanji. Vsekakor moramo poudariti, da so Glympia CDR, Valprapor Imsa, Sloga in Soča Sobema, dosegli več, kot so pred prvenstvom pričakovali. »Bela vrana« je samo Bor Agrimpex, ki je doslej še orez točk. Pred božičnimi in novolet-dimi prazniki ter krajšim prvenstve-dim predahom so naše šesterke pospravile 54 od 80 možnih točk, to je
67.5	od sto, kar je več kot dober us-Peh. Še zanimivejši je uspeh posamez-dih šesterk, ki je naslednji: Sloga 100 odstotkov; 01ympia CDR 87,2; Valpra-Por Imsa in Soča Sobema 75; Boru Ag-rimpexu pa moramo pripisati nehva-ležno ničlo.
Letošnji prvenstveni uspeh nekate-nh naših šesterk, ki ga lahko primerih1110 z lanskim, ker nastopajo v isti konkurenci, je še bolj spodbuden. V
lanskem prvenstvu C—2 lige je bil po 8. kolu na vrhu lestvice Bor Agrimpex s 14 točkami, goriška 01ympia je zbrala 8 točk in je bila na 6. mestu, Valprapor Imsa pa je bil s 6 točkami na 9. mestu. Goriška zastopnika sta bistveno boljša tako glede osvojenih točk kot tudi trenutne uvrstitve, saj sta s 14, oz. 12 točkami na odličnem 3. in 4. mestu.	w
Soča Sobema je tudi v lanskem prvenstvu igrala v D ligi, a lani je bilo 12 ekip in ne 14 kot letos. Do prvega krajšega premora so bili sočani s 4 točkami 9., toda odigrali so samo šest prvenstvenih tekem. Štirikrat so potegnili krajši konec, v letošnjih osmih nastopih pa so izgubili le dvakrat.
Poglavje zase je bržkone Sloga, ki je največje prijetno presenečenje med vsemi našimi šesterkami, saj je še edina nepremagana.
Dosedanji prvenstveni razplet Bora Agrimpex v C-l ligi več kot nazorno kaže, da je za močno oslabljeno in pomlajeno šesterko, prehud zalogaj. Obenem pa potrjuje pravilo, da je
tretjeligaško prvenstvo za vse deželne novince prehud kakovostni skok.
In še mnenje nekaterih predstavnikov naših ekip.
IVAN FURLANIČ (trener Bora Ag-rimpex): »Naša ekipa je v prvih osmih nastopih dosegla občutno manj, kot je bilo pričakovati. Trije osvojeni nizi so izredno slab izkupiček, čeprav smo novinci v C-l ligi. Prvenstveni razplet kaže, da je bilo potrebno ubrati povsem drugačno strategijo. Brez potrebne kapilarne organizacije na vseh področjih je nemogoče sestaviti dobro ekipo. Prostora za improvizacijo je vedno manj in ravno pri tem je bilo pri tržaškem tretjeligašu storjenih največ napak. S tem, da so ekipo zapustili nekateri igralci, je samo vzročna posledica naivnosti in slabe organizacije, vabljenje in vključevanje nekaterih starejših in odsluženih odbojkarjev v ekipo pa višek naštetih slabosti. Pod silo razmer je bilo potrebno vključiti v ekipo nekatere mlade odbojkarje, ki ob drugih prav tako neizkušenih niso mogli in tudi ne morejo dati zaželenega doprinosa, čeprav nenehno napredujejo, toda za vse skupaj je to prvenstvo prehud zalogaj. Za konec naj dodamo še to, da so se tekmeci in predvsem novinci močno okrepili, pri Boru pa so ubrali diametralno nasprotno pot.«
SIMON KOMJANC (predsednik 01ympie CDR); »Glede na dejstvo, da smo pred pričetkom prvenstva vključili v ekipo nekaj mladih fantov, starih 16-17 let, nismo startali s kakšnimi posebnimi cilji in visokimi ambicijami. Nekoliko nerodno smo izgubili prvo prvenstveno tekmo, a potem smo nanizali sedem zaporednih zmag. Vsekakor pa moram poudariti, da smo se v prvih prvenstvenih nastopih srečali z nekaterimi slabšimi nasprotniki. V nadaljevanju prvenstva bo prav gotovo prišla bolj do veljave naša realna moč, ker nas čakajo v nadaljevanju prvenstva najtežji nastopi.«
IVAN PLESNIČAR^ (tehnični vodja Valpraporja Imsa): »Čeprav smo povprečno najmanjša ekipa v C-2 ligi, todaa naši fantje imajo za seboj trilet-
no izkustvo igranja v tej konkurenci, smo z dosedanjim uspehom povsem zadovoljni. Po tretjini prvenstvenih nastopov pa še zdaleč ni najbolj primeren čas, da bi potegnili končni obračun in da bi bili pretirani optimisti, ker je prvenstvo še dolgo in boj za točke bo izredno hud in srdit. V ekipi je razpoloženje odlično, kar je zelo spodbudno za nadaljnji potek prvenstva.«
PAVEL MORPURGO (pomočnik trenerja Drasiča pri Slogi): »Res nismo pričakovali, da bomo dosegli tako dober uspeh. Tisti naši odbojkarji, ki so bili poleti na skupnih pripravah, se jim to še kako pozna, saj so pokazali velik napredek v vseh odbojkarskih elementih in še posebej v obrambi. Poudaril bi, da smo le na tekmi tekmo v Fojdi srečno zmagali. V ostalih sedmih nastopih pa smo zmagali, ker smo bili boljši. Nekatere naše zmage bi lahko bile še bolj prepričljive, ker smo izgubili sete predvsem zaradi neizkušenosti. Med peterico, ki je trenutno na vrhu lestvice, bo v nadaljevanju prvenstva prišlo do bolj realne razporeditve moči v medsebojnih neposrednih obračunih. Glede naše neprekinjene zmagovite prvenstvene poti bi omenil, da smo imeli ugoden razpored tekem, ker smo se v prvih nastopih srečali s slabšimi nasprotniki in s tem se kot novinci najbolje prilagajali na konkurenco. Za konec moram pohvaliti fante, ki redno in resno trenirajo.«
ŠTEFAN COTIČ (trener Soče Sobema): »Z dosedanjim uspehom smo zelo zadovoljni. S tem da smo osvojili nepričakovanih 12 točk, lahko bolj mirno nadaljujemo prvenstvo in bržkone tudi bolj samozavestno. To pa še toliko bolj, ker nas v nadaljevanju prvenstva čakajo izredno težki nastopi, saj se bomo spoprijeli s šesterkami, ki so na zgornjem delu lestvice. Upamo, da bomo tako dobro tudi nadaljevali, čeprav med prazniki nismo najbolje trenirali ter tudi glede možnosti vadbe ni bilo najbolje.«
Na sliki ekipa Sloge, ki zelo uspešno nastopa v D ligi.
Odbojkarska prvenstva na Goriškem
Slovenska moštva ponovno za točke
Po novoletnem premoru se bodo nadalejvala tudi odbojkarska prvenstva. V 1. moški diviziji bo vodilni Val prost. Goriška 01ympia bo po tekmi v gosteh skušala prehiteti valovce na razpredelnici. Naš prapor pa se bo potegoval v Gradežu za prvi prvenstveni par točk.
V	1. ženski diviziji bo vodilna 01ympia skušala spet priti na svoj račun in tako ohraniti vrh lestvice. Po drugi strani pa bo Soča Scame skušala osvojiti prvo zmago v tem prvenstvu.
V	prvenstvu mladincev si delita prvo mesto na razpredelniciVal in Glympia. Do konca prvenstva so samo še štiri kola in vsak spodrsljaj bo lahko usoden za eno ali drugo ekipo. Na sporedu bo tudi še derbi med vodilnima, kar bo po vsej verjetnosti odločalo o zmagovalcu letošnjega prvenstva kar dve koli pred koncem prvenstva. V tej konkurenci nastopa tudi Soča Sobema, ki pa letos nikakor ne blesti.
Pri mladinkah je stanje nekoliko drugačno. Slovenski ekipi Soča Scame in 01ympia sta si skoraj enakovredni. Obe ekipi pa močno zaostajata od vodilnih na lestvici. V finalni del prvenstva se namreč uvrstita prvouvrščeni ekipi.
V	prvenstvu dečkov bo 3. kolo Tudi v tej konkurenci si delita prvo mesto na lestvici Val in 01ympia. O samem vrhu bo odločal derbi, ki bo na sporedu v zadnjem kolu prvega dela prvenstva. Pri deklicah branita slovenske barve ekipi Soče Cerimpex in Sovod-nje. Obe ekipi sta tik pred vrhom lestvice.
Prvenstvi naraščajnic in naraščajnikov se bosta nadalejvali prihodnji teden. (MJ)
obvestilo
SK BRDINA
organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 12. t.m. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška 131, v torek, 7. t.m., v sredo, S.t.m. in v četrtek, 9.t.m. od 18. do 20. ure.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLT (dnevna 15 SLT) žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133, 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
primorski
JL	dnevnik
petek, 3. januarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Srhljiva tragedija revščine nedaleč od Neaplja
Trije otroci zgoreli v počitniški prikolici
NEAPELJ — V požaru počitniške prikolice so včeraj v vasi Capella pri Neaplju izgubili življenje trije otroci, medtem ko je njihova mati zadobila težke opekline, tako da so jo morali iz bolnišnice v Pozzuoliju premestiti na oddelek za intenzivno nego neapeljske bolnišnice Cardarelli.
Po dosedanjih ugotovitvah je požar zaradi električnega kratkega stika izbruhnil nekaj minut pred deveto uro. Ko so natakarji bližnje restavracije priskočili na pomoč, je bilo že prepozno. Iz plamenov so uspeli rešiti le 31-letno Er-melindo Boney poročeno Boc-cia. Kasneje so gasilci na pogorišču našli zoglenela trupelca 5-letnega Salvatoreja, 3-letne Carmele in 2-letnega Luigija. Družina Boccia je že šest mesecev živela v počitniški prikolici, potem ko so jo izgnali iz neke kleti v Licoli.
Ob njuni prikolici so bile še druge tri, v katere so se vselili starši in sestri Ermelinde Boney.
Preiskovalci skušajo sedaj ugotoviti točne vzroke požara, obenem pa preveriti, ali je Ermelindin mož, Vincenzo Boccia od zunaj zaklenil počitniško prikolico, ko je zjutraj odšel na delo, kot to trdijo sorodniki. Boccio sedaj obtožujejo, da je bil do skrajnosti ljubosumen in da je dosledno zaklepal prikolico, ker v njej ni bilo prostora in je zato spal v svojem avtomobilu.
Včerajšnja tragedija pa nedvomno meče negativno luč na državo, ki se uvršča na šesto mesto med industrijsko najbolj razvitimi državami, saj družina Boccia še ni spala pod pravo streho, kljub temu pa ni bila na seznamu za dodelitev ljudskih hiš.
Kljub temu, da se je stanje v zadnjih urah nekoliko umirilo
Vojaki bodo skušali zajeziti ognjeno reko iz Etninega žrela
Parada s Kolumbovim potomcem
Cristobal Colon, 20. potomec Krištofa Kolumba, in njegova žena Isabel sta se udeležila tradicionalne parade v Pasadeni, kjer je Colon, v letu 500. obletnice odkritja Amerike, imel častno funkcijo »velikega maršala« (AP)
Za 200 lir bodo podražili stavne stolpce
RIM — V Italiji se bo podražila tudi sreča, ali bolje rečeno za 200 lir bodo podražili vsak stolpec za stave Totocalcio, Totip in Enalotto. Ker minimalno stavimo vsaj na dva stolpca, bomo za navadno dvokolonsko stavo po novem dali 1.600 lir in ne 1200 lir kot do sedaj. Povsem razumljivo se bodo sorazmerno podražile večstolpčne stave.
Podražitev 200 lir za stolpec predvideva novi finančni zakon za leto 1992 in je že bila objavljena v Uradnem listu prav na Silvestrovo, tako da bo stopila v veljavo že prihodnji teden. Kot vedno bo levji delež teh podražitev pobrala država, saj bodo le 35 lir prišteli k stavni vsoti, ostale drobtinice (15 lir več) na vsak stavni listič pa bodo prejeli lastniki trafik in igralnic.
CATANIA — Stanje ob Etni se je nekoliko ustalilo, čeprav ognjena reka še vedno ogroža mesteca in vasi na obronkih ognjenika. Minister za civilno zaščito Capria je vodil na prefekturi v Catania srečanje, na katerem so potrdili sklep, da zgradijo jez, ki naj prepreči lavi, da se preko sedla v dolini Calanna razlije v obljudene kraje. Jez bi lahko nekaj krat dvignili in tako povečali zmogljivost doline Calanna, kjer je po mnenju izvedencev prostora za kakih 6 milijonov kubičnih metrov lave. Ker ognjenik vsak dan izbruha približno 800 tisoč kubičnih metrov, bi razpolagali s približno tednom dni časa, da se sedanje eruptivno stanje umiri.
Trenutno je na delu čez 200 vojakov, ki gradijo jez iz zemlje. Izvedenci vsekakor pravijo, da bo sedanji izbruh lave trajal dalj časa, čeprav verjetno ne s tako silovitostjo. Ni izključeno, da bodo pristojne oblasti morale sprejeti še kakšen ukrep, pri čemer pa izključujejo možnost, da bi bombardirali ognjeno reko. To si je omislil samo nekdo, ki nima najmanjšega pojma o stanju na terenu, menijo izvedenci.
Na sliki: nočni pogled na Etno
V letu 1991 ubili 65 novinarjev
PARIZ — V letu 1991 je na delu izgubilo življenje ali pa jih pogrešajo kar 65 novinarjev, fotoreporterjev in televizijskih snemalcev. Tragični obračun je včeraj v Parizu objavila organizacija Reporters sans frontieres.
Iz njenih ugotovitvah je razvidno, da je bilo največ žrtev v razpadajoči Jugoslaviji, in sicer kar 15 novinarjev in pet televizijskih snemalcev in tehnikov, tri novinarje in enega radijskega snemalca pa pogrešajo. Po bivši Jugoslaviji je bilo največ ubitih novinarjev v Kolumbiji (9), v nekdanji SZ (8), v Peruju (7), v Iraku (4) in v ZDA (3). Mednarodno združenje novinarjev pa trdi, da je bilo leta 1991 ubitih ali pa jih pogrešajo kar 83 novinarjev.
Atentati v Južni Afriki
CAPETOVVN — V Južnoafriški republike se val atentatov po začetku pogovorov med predstavniki vlade in črnskimi voditelji 20. decembra še stopnjuje. Dve močni eksploziji sta včeraj razdejali poštne urade v Verwoerdburgu in Krugersdorpu v Transvaalu, ki sta k sreči terjali le ogromno gmotno škodo. Odgovornost za atentata ni prevzela nobena organizacija, v Južni Afriki pa so prepričani, da sta tudi ta kot ostalih devet delo burskih desničarskih skrajnežev, ki vztrajajo na rasni diskriminaciji in nočejo, »da bi jim vladali črnci«.
Revolucija v italijanski birokraciji
RIM — Ena značilnosti italijanske birokracije je večna zahteva po raznoraznih izjavah, potrdilih, overovljenih listinah itd. kar vse otežkoča življenje državljanov. Tudi uvedba samoizjav ni bistveno izboljšala položaja, sedaj pa si je minister Gaspari omislil rešitev, ki bi v dobi elektronike in informatike morala biti sama ob sebi umevna. Na uradnem listu je bila že objavljena okrožnica o tem vprašanju: vsak občan bo do-bil»državljansko kartico«, ki bo odpravila vsa dosedanja potrdila.
Gasparijevo izhodišče je sila preprosto: državni uprava že razpolaga s podatki o vseh italijanskih državljanih, od rojstva do smrti; vsi državni uradi pa so že tako in tako, ali bi morali biti, povezani z računalniki, tako so v bistvu vsa potrdila in spričevala odveč. Dovolj bo, da računalnik odčita kartico in vsi bodo imeli takoj na razpolago vse podatke, ki bi utegnili biti potrebni za potni list, vozniško dovoljenje ali kakršenkoli drugi dokument, ki bi bil občanu potreben.
Za sedaj še nepojasnjeno ozadje streljanja v Palmi
AGRIGENTO — Včeraj je prispel v Agrigento, kjer se bo udeležil srečanja preikovalcev, ki vodijo preiskavo o mafijskem pokolu v kraju Palma Montechi-aro, Angelo Finocchiaro visoki komisar za boj proti mafiji. Na Sicilijo ga je poslal notranji minister Scotti, da bi razčis-tilozadje pokola, do katerega je prišlo zadnji dan leta 1991. Ob svojem prihodu je Finocchiaro že povedal novinarjem, da je njegov urad pred časom izdelal dosje o položaju v Palmi Montechiaro, dosje, iz katerega jasno izhaja, da je položaj na področju javne uprave in gospodarske dejavnosti porazen.
Po mnenju visokega komisarja prisotnost killerja iz Gele ( Caniola) v Palmi, kaže na dejstvo, da organizirani kriminal ne ostaja v mejah ene same pokrajine ali dežele, temveč da ima svoje predstavnike povsod.
Obdukcij a-j e medtem jasno pokazala, da je 20-letni Salvatore Caniolo, ena od treh žrtev Silvestrovega pokola, streljal, preden bi ga ustrelili. Izvedenci so odkrili sledove smodnika na njegovi desni roki. Medtem so v grobih obrisih ugotovili tudi, kako je potekalo streljanje v Palmi. Caniolo je udrl v bar »2000« in z brzostrelko kalibra 9 začel streljati na prisotne. Rafali iz brzostrelke so ubili dve osebi in ranili drugih sedem, preden
je krogla iz pištole nekega jetniškega paznika smrtno ranila Caniola. Pri zasliševanju je hudo ranjeni Caniolo vztrajno trdil, da ni streljal, da je bil v baru le po naključju in da je streljal moški, ki je imel lasuljo. Preiskovalci sedaj pregledujejo brzostrelko, da bi ugotovili, če so se je zločinci poslužili že kdaj drugič. Salvatore Caniolo je bil kljub svoji mladosti, dobro znan policiji. Osumljen je bil pokola v Geli, do katerega je prišlo novembra 1990 in v katerem je umrlo 8 oseb, sedem pa je bilo ranjenih. Policija meni, da je delal za mafijsko družino Ianni Iocolano, ki je prav v Geli v hudem spopadu s klanom Madonijevih.
Tarča Silvestrovega napada je bila družina Allegro, lastnica bara »2000«. V streljanju je umrl 60-letni Felice Allegro, oče lastnika bara Ignazia, ki je bil ranjen skupaj z 9-letnim sinom. Tretja žrtev streljanja je bil 30-letni Filippo Alotto.
Preiskovalci so še v dvomu, če gre za posledice spopada, ki je v teku v Geli, ali pa če gre za spopad med družinami v Agrigentu. V tem primeru bi pomenilo, da so plačali killerja od zunaj, iz Gele, da je prišel streljat na Allegro ve.
Poleg Finocchiara se s preiskavo ukvarjajo še sodniki Giammanco, Aligud in Sciacchitano iz Palerma.