Edin! »loTenski dnevnik t Zedinjenih državah, s-
Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office »t New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT.
NO. 244. — ŠTEV. 244.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 17, 1913. — PETEK, 17. OKTOBRA, 1913.
VOLUME XXI. — LETNIK ""T
Poročilo kapitana Incha
o katastrofi na "Volturnu
INCH JE SPREJEL DEVETDE SET ČASNIKARSKIH POROČEVALCEV. — POTNIKI SO SE BAJE OBNAŠALI POPOLNOMA MIRNO, SAMO ŽENSKE SO JOKALE. — CELA STVAR SE JE IZVRŠILA V REDU. — ZAKAJ SE NI "CARMANIA" UDELEŽILA. REŠILNE AKCIJE.
ustiim*
R*-d oj na ut Ilir
»spel *nik
je li
n 1. '
nua
k. L. I.
it v ko t
d«
v J br.
»asjtzirjev
jeareeene-
prej po-i Sa^rapo-ižično hr-
ti
Po/ar j*4 bil naznanjen 9. »koli 7. ure zjutraj in kmalu jf hvif^nil ojfenj skozi lino Jaz itetu takoj zmanjšal hi-Sledilo je vee eksplozij, ki molirale krmarjevo kajuto, o in kompas. Naročil ■atistu, tla naj zaene k moo; takrat s la se ne bt
v new-'krovu '" Volturna" nohtne pani-Kroon- ke. samo ženske so jokate. Možki, in pri- s; veda vsi razburjeni in nervozni. so se držali v Zadnjem delu ladje in niso <~isto nič silili v čolne. Kdor trdi kaj drugega, je laž-nik. nesramen lažuik.
—	Kaj je povzročilo požar, mi ni znano.
—	Oh sedmih zjutraj me je zbudi) prvi častnik, rekoč: — Kapitan. v skladišču št. 1 je izbruhnil og»*nj ! — Planil sem pokoncu, s.- površno oblekel in zapovedal počasneje voziti.
—	Moji ljudje so izpolnjevali sera1 svoje dolžnosti. Ko sem pozneje eat i nekaterim zapovedal skočiti v
m bil prepri-' morje in pokazati ženskam, kako
mogel "Voltur- se imajo obnašati, so skočili brez no" preko ene ure zdržati na obotavljanja. Rešilni pasovi so vodi.	J hili v dobrem stanju. Pasažirjein
Najprej smo spustili v mor- sera zagotovil, da se ho vse dobro
rešilni «"-oln št. 2 k panažirji II. izteklo. Poslušali so me kot ov-in III. razreda. Čoln se je pa na I čiee.
odprtem morju prebrnil in vsi pa- Nato je opisal Inch, kako so se si/irji so izginili v valovih.	i spuščali čolni v morje in prista-
1'oln st. 6 m* je srečno odda-1 vil, da so bile vse vrvi trdne, čol-iil <»l "Volturna". (*'oln št. 7 je1 ni so bili močni. Gasilni aparati bil /e pri spuščanju v morje pre- so delovali izvrstno. — Ko so se napolnjen s pasažirji; razbil se je začeli bližati rešilni čolni, sem za-ob pa rn i ko vi steni in vsi so uto-J povedal kuharjem, da naj postre-nili.	j žejo ljudem z najboljšim, kar je
—	Okrog enajste ure zjutraj j na ladiji.
smo zapazili **Carmanio". Spu- — Ko je gorelo skladišče za »tila je v vodo rešilne čolne, ki' premog, so delali mornarji kakor nas pa zaradi razburkanega mor-, sužnji. Jaz sem bil ves črn, ope-ja niso mogli doseči. Nato je od- čen in premočen, plula naprej, hoteč dobiti naša I ne he vo poročilo popolnoma soliva rešilna Čolna.	I glasa s poročilom kapitana Krei-
—	Malo pozneje se je približal' bohma.
' Seydlitz". čegar rešilni čolni Thomas J. Stead od Cunard er-nas ravnotako niso mogli doseči, te je izpovedal sledeče:
—	Medtem so seaalke preneha-1 — "Carinama** je velik in oko-le delovati, ker je zmanjkalo pa-|ren parnik, za reševanje skoraj re. Ogenj se je razširjal z grozno j neraben. Kapitan Barr se ni mo-naglico. Ob 10. uri 30 minut je že gel pri najboljši volji približati gorel kapitanski most in večina j" Volturnu" in stopiti v rešilno kajut. Ob desetih so se pretrgale akcijo.
električne žiee. telegrafisti so mo- J Kazncvan radi strahopetnosti. rali zapustiti svoje prostore.	Scfija, Bolgarska, 16. oktobra.
—	Pasažirji so se povsem mir-1 Vojno sodišče je obsodilo danes no obnašali, žene in otroke smo polkovnika Petov-a, ki j« v zad-rešili najprej. Ko so hili ob dese-|ni> vojni poveljeval bulgarsko tih /e vsi na varnem, smo spra-1 brigado, na štiri leta zapora. Pe-
Iz delavskega sveta.
Kot že poročano so aretirali v Trinidad Colo., 49 stavkarjev. Po- i ložaj v Calumetu.
Mehika je središče pozornosti velesil.
Vsled vedno bolj naraščajoče za-motanosti položaja je postala Me-
Trinidad, Colo., 16. okt. — Pri hika središče pozornosti.
ireLoughlin-rovu Santa Pe Coal Co. so aretirali danes 49 stavku-jočih preinogarjev vsled obtožbe, «la so opravljali službo stražnikov za stavkale. Aretirane stav-j S pomočjo gotovih virov je dobil
karje so prevedli v tri milje od-, v Parizu p^j^o. Poslaništva za-daljeno Countv-ječo v Trinidad.	"
Spremljalo jih je trideset pomoč-1	htevajo straže,
ni h šerifov, ki so bili vsi oboro- [	—o—
ženi. Kljub temu ogromnemu Washington, D. C., 16. okt. — spremstvu je poskušalo kakih 300 Tukajšna vlada ni storila začas-stavkarjev, ki so sledili sprevo dno še nobenega koraka, da reši
/
Admiral Eaton.
DIKTATOR IMA DENAR.
du, prodreti skozi vrste šerifov ter oprostiti ujetnike.
Ob McLoughlin-rovu se je zbralo danes 75 stavkarjev potem ko se je izvedelo, da se je kakih 20 premogar.jev vrnilo na delo.
Calumet, Mich., 16. okt. — Danes so bili pozvani stavku joči rudarji v bakrenih rovih naj izpraznijo hiše, v katerih so stanovali dosedaj in ki so last Champion Copper Co. Isto namerava storiti kot se glasi tudi Calumet & Ilecla Mining Co. napram svojim uslužbencem. Od početka stavke, dne 23. julija, je bilo stavkarjem dovoljeno stanovati v hišah, dasiravno niso plačevali najemnine.
Napad na Garibaldija.
vili mozke v tri rešilne čolne. V tem času se je pokazal požar pri lini »t. 3.
—	Možtvo se je ves čas izbor-no obnašalo. Zadnji sem zapustil "Vol t urno" jaz s telegrafistom in prvim strojevodjem.
V kadil nem salonu parnika 4 Kroonland" je sprejel včeraj kapitan Franci* Inch kakih devetdeset časnikarskih poročevalcev.
—	Pred vsem moram izpovedati — je rekel Inch, štiriintride-setletni, močan in prikupljiv človek. — da so vse govorice o "Carmanii" neresnične. Ta parnik »e je tako obnašal, da se bolj še ni mogel. Kapitan Barr je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Njegov parnik je velik, težak za manevrirati, toda vseeno je bil dvakrat čisto v naši bližini in je storil vse, kar je mOgel. Posrečilo se mu je spustiti v morje en rešilni čoln, ki se pa nam ni mogel približati zaradi viharnega morja.
tov je namreč tekom nekega boja z Orki strahopetno zapustil svoje mesto.
V Italiji vlada vspričo kmalu vr-šečih se volitev veliko razburjenje. Političen umor.
Rim, Italija, 16. okt. — Kampanja za dne 26. oktobra vršeče se splošne volitve postaja od dne do dne silnejša in v nekaterih slučajih je prišlo celo do izgredov. Vlada pa je izdala povelje, na/ se zamori vse nemire brezobzirno že v kali.
Danes se je vršilo tu zborovanje Garibaldincev, da se protestira proti Ricciottu Garibaldi, edinemu preživelemu sinu starega Garibaldija, ker je bil podpiral [ Cardena,"je
Čeberijak pred sodiščem.
Kijev, Rusija, 16. oktobra. — V današnji razpravi proti Mendel Beili.su, katerega dolže umora dečka Jušinskija, je bila zaslišana Vera Čeberijak. mati prijatelja umorjenega dečka. Izjavila je. tla se ji je ponudilo svoto 50,000 rublje v ($25,000). ako prevzame nas«- krivdo. Ljudje, ki so ji ponudili to svoto. so ji baje rekli, da je to potrebno, da se oslabi obdolžbe proti Beilisu.
Tudi čast.
Philadelphia, Pa., 16. okt. — Charles Feell se je danes pretepal s svojo ženo in v pretepu podlegel. To se mu je zdelo tako nečastno, da je spil večjo množino strupa. V obupnem stanju so ga prepeljali v Roosevelt bolni-
kandidaturo markija di Medici, nečaka enega Garibaldijevih generalov.
Ricciotto Garibaldi je dospel sem ter se je peljal skozi neko njemu sovražno množico. Demonstranti so ga napadli in eden izmed njih ga je celo udaril s palico. Napadalca so takoj aretirali in policija je kmalu napravila red.
Palermo, Sicilija, 16. okt. — Signor Paternostro, ugleden odvetnik v Palermu, je ustrelil danes bogatega trgovca Saladina. Paternostro je dolžil trgovca, da je bil ukradel dokumente, ki so bili v zvezi s kandidaturo Nun-zia Nasi, bivšega ministra za uk. Nasi je bil dalj časa zaprt radi poneverb ter je bil nato večkrat izvoljen za poslanca, vendar pa je vlada vedno kasirala izvolitev.
najnovejše situacijske probleme v Mehiki. Razven protesta proti nastopu Huerte, ki hoče igrati diktatorja, nista predsednik Wilson in njegov kabinet postavila še nobenega programa, temveč čakata na bodoči razvoj stvari.
Posebno pazno se zasleduje v tukajšnih uradnih krogih gibanje konstitucijonalistov, ki imajo več severnih in srednjih držav v oblasti in domneva se, da čaka ameriška vlada na napad na diktaturo Huerte od te strani. V tem slučaju bi bile preprečene volitve.
Administracija "Wilsona še vedno stoji na stališču, da ne bo priznala rezultata volitev vspričo razmer, katere vladaja sedaj v mehiškem glavnem mestu.
Dasiravno se zunanje velesile dosedaj še niso ofieijelno izrazile se vendar upa, da bodo popolnoma odobrile postopanje Wilsono-ve vlade. Vsem velesilam se je namreč dostavilo prepise obeh zadnjih poslanic na Huerto. Videti pa je, da je angleška vlada drugacnga mnenja, kajti izrazila se je baje, da je pocenjanje Huerte zgolj notranja zadeva Mehike, v katero se angleška vlada noče vmešavati. Posebno zanimanje vzbuja dejstvo, da je predložil novi angleški poslanik v Mexico City, Sir Lion Carden, predsedniku Huerti, svoja pove-rilna pisma, potem ko je bil pustil slednji aretirati člane kongresa. Protiameriško stališče no-} vega angleškega (poslanika, Sir že znano izza njego-
Začela se je obravnava proti admiralovi soprogi, ki Je baje usmrtila svojega moža.
—o—
Plymouth, Mass., 16. okt. — ! Danes se je začela sodniška obravnava proti Jennis May Eaton, ki je obtožena, da je zastrupila svojega moža, admirala Josepha G. Eatona. Dvorana je bila že pred določeno uro nabito polna.
Drža vno pravdništvo je mnenja, da je Eaton dobil strup od svoje soproge in ga izpil.
Državni pravdnik Katzmann se je v svojem govoru izjavil, da je bila ljubosumnost vsega vzrok Obtoženka si je že več let prizadevala, proglasiti svojega moža za slaboumnega. Eaton je baje 1. 1908. zastrupil nekega otroka, katerega sta bila adoptirala. Profesor Whitey, ki je preiskal Ea-tonov želodec, je izpovedal, da je našel v njem 15 gramov nekega hudega strupa. Če je napravila Eat on ova svoj čin pod uplivom različnih halucinacij, jo bodo naj/brže porotniki, kot duševno nenormalno, oprostili.
Nekaj ur po admiralovi smrti je poklicala Eatonova v hišo co-ronerja Gilmana in mu rekla, da ji je mož v spanju umrl. Nato mu je izročila malo steklenico, v ka-terej se je nahajal po njenem mnenju strup. Pri neki drugi priliki je rekla Eatonova nekemu zdravniku, da se je admiral že dve leti omamljal z narkotičnimi sredstvi.	i
Nove vojne ladije.
Ang-li! a je zgradila prvo vojno ladijo novega tipa. Uporaba petroleja mesto premoga.
Zatrjujem, da ni bilo na smeo.
Ki-
ni ]n brzl paru lic (Avitro-American proge)
MARTHA WASHINGTON
odplije t sredo die 29. oktobra
vožnja do Trsta samo 13 doL
do Trsta ali Rek* - -	$37.00
listkor: do Ljubljane - • -	$38.1«
do Zagreba - - • -	$36.08
kabine (oddelek med IL is HL ttindem) stene veiaja .00 Te£ se odraele, u otreke polovica. Trn oddelek pooohno
i)e Listke Je dobiti pri TWL 6AKSER, 81 Ooztlendt St., Ho« York.
Caruso v Berlinu.
Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Včeraj je nastopil v dvorni operi Enrico Caruso, slavni tener Metropolitan Opera House v New Yorku. Pel je ulogo Radamesa v *'Aidi". Hiša je bila prenapolnjena ter je sprejelo občinstvo pevca z običajnim navdušenjem.
Mornariški tajnik in volitve.
New Haven, Conn., 16. okt. — Mornariški tajnik Daniels je priobčil v "Yale News" članek, v katerem zahteva, da bi se moralo vsakega državljana prisiliti, da bi šel na volišče. Državljani se vse premalo brigajo za volitve, kar pa seveda ni pravilno. Če se jih lahko sili, da postanejo porotniki, da nosijo orožje, in da I čistijo ulice, bi se jih za moglo tudi prisiliti, da bi šli na volišče.
govega dolgoletnega delovanja v Južni Ameriki.
Iz Pariza prihaja poročilo, da so tamošnji finančniki sklenili z Huerto pogodbo za posojilo v znesku $2,600,000. Uspešna pogajanja je v prvi vrsti pripisovati uplivni katoliški ' stranki. Nadalje se poroča iz Pariza, da je francoski poslanik naprosil svojo vlado, naj odpošlje slednja v Mehiko eno vojno ladijo. To se smatra kot znamenje, da se zdi diplomatom situacija v Mehiki zelo kritična. Na poti v Mehiko se nahajata tudi dve nemški voj ni ladiji.
Nelson O' Shaugnessy, nado-mestujoČi ameriški poslanik v mehiškem glavnem mestu, se je vdeležil včeraj seje diplomatič-nega zbora poslanikov, vendar pa noče državni department ničesar izdati glede vsebine poročila, katero mu je tozadevno poslal O7 Shaugnessy.
Ofieijelno se danes potrjuje, da ne bo odposlal Huerta nika-kega odgovora na obe poslanici Wilsona.
Diplomatični zastopniki Anglije, Francije, Španske, Cube, Gua-temale in Norveške so sklenili danes naprositi svoje vlade, naj odpošljejo slednje vsaka po eno vojno ladijo, da bi v slučaju potrebe varovali poslaništva lastni vojaki.
Portsmouth, Anglija, 16. okt. Kot prvo ladijo novega tipa vojnih ladij angleške mornarice, se je spi o vil o danes v tukajšni ladjedelnici 4;Queen Elisabeth*', ki bo močneje oborožena kot katera druga in katero se bo kurilo s petrolejem mesto s premogom.
Nova ladija predstavlja čisto poseben tip. Posameznosti konstrukcije se skrbno prikriva. Ka-kar se pa glasi, bo oborožena nova vojna ladija s desetimi, pet-najstpalčnimi topovi. To bo tvo rilo veliko prednost napram do sedanjim dreadnouglitom.
V navadnih razmerah bi bilo treba pri takem oboroženju veli ko večje prostornine, vendar se je prišlo temu v okom s tem, da se bo uporabljalo mesto premoga petrolej.
Ako se bo kurjava s petrolejem pri tej novi ladiji obnesla, bode uvedena na vseh angleških vojnih ladjah. Ta novi kolos slu ži takorekoč kot eksperiment.
Splovitev je povzročila veliko več dela kot ga je bilo treba dosedaj pri drugih vojnih ladijah Teža, katera je zdrknila po tračnicah je znašala 10,000 ton. Bila je najtežja vojna ladija, kar se jih je kedaj splovilo na kaki angleški ladjedelnici.
Stoletnica velike bilke pri Lipskem.
Včeraj- so se pričele slavnosti v spomin stoletnice bitke narodov pri Lipskem.
KOSTI JUNAKOV.
Kosti ruskih generalov in vojakov so prevedli v rusko spominsko kanelico.
Lipsko, Nemčija, 16. okt. — Z zelo pomembno slavnostjo so se pričeli danes dnevi spomina na veliko bitko narodov pred stotimi leti, ki je prinesla prizadetim konečno oprostitev od jarma Napoleona I. Ogromnih mas tujcev, ki so napolnili eelo mesto, se je polastilo veliko navdušenje in povsod vlada praznično razpoloženje.
Slavnosti so se pričele danes v predmestju Moeekern, katero je dne 16. oktobra osvojil pruski general Bluecher ter s tem otvo-ril vrsto zmag, ki so dovedle do popolnoma poraza Napoleona. — Velik utis je tudi napravil prevod kosti v bitki pri Lipskem padlih ruskih generalov. Prevoza se je vdeležil o vse v Lipskem na-haja^bče vojaštvo. S častmi, kakor so predpisane pri pogrebu generalov, so prevedli krste štirih ruskih generalov in vojakov s Johannis-pokopališča v rusko spominsko kapelo, katera bo v soboto slovesno blagoslovljena.
Parade se je vdeležil ruski veliki knez Ciril, ki je dospel iz Draždan, ter veliko ruskih častnikov, osobito kozakov.
Trupla so prevedli na lafetah v kapelo, kjer je opravil ruski pop cerkvene obrede. Pri obredih je pel cerkovni zbor, katerega je odposlal car.
Velike priprave za glavno slav-nost, ki se .bo vršila v soboto, ko bodo posvetili velikanski spomenik na lipskem bojnem polju, so že popolnoma končane.
Tudi policija je odredila velike varnostne odredbe vsled vesti, da namerava uprizoriti atentat na velikega kneza Cirila.
Dunaj, Avstrija, 16. okt. — V navzočnosti cesarja Franca Jožefa, vseh nadvojvodov, skoro vseh aktivnih generalov in državnih dostojanstvenikov se je vršila danes na čast stoletnice bitke pri Lipskem na Schwartzenberg trgu velika parada, ki je kaj sijajno izpadla. Raz vse hiše so vihrale zastave in pri slavnosti je bila navzoča častna kompanija z zastavami, ki so spremljale v bitki pri Lipskem vojake v boj.
Prestolonaslednik proti svojemu očetu.
-o-
Po njegovem mnenju se mora princ Cumberlandski najprej odpovedati Hannoveru.
PROTEST BREZUSPEŠEN.
—o—
Zveza francoskih parobrodnih družb zahteva enake pravice. —• 424 mrtvih.
Berolin, Nemčija, 16. okt. — "Neuste Nachrichten" so priobčile pismo, katerega je podal nemški prestolonaslednik državnem kancelarj'u Bethmanu-Holl-vegu, v katerem zahteva, da se mora princ Ernst Avgust Cumberlandski, mož njegove sestre, najprej odpovedati hannoveran-skemu prestolu, nakar je šele o-pravičen postati braunschweigski vladar.
Ofieielna 'Norddeutsche Allge-meine Zeitung" pristavlja k temu, da mu je kancelar poslal odgovor v katerem se zavzema za stališče, na kojega se je postavila pruska vlada.
S tem prestolonaslednik oei-vidno nasprotuje svojemu očetu, cesarju Viljemu. Zadnji čas se je že včekrat opazilo, da imata oče in sin, t. j. cesar in prestolonaslednik različne nazore.
Državno ministrstvo je sklenilo danes preklicati naredbo iz leta 1907.. na podlagi katere nimajo člani eumberlandske hiše pravice do braunsclnveigskega prestola.
Pariz, Francija, 16. okt. Centralna zveza francoskih parobrodnih družb je v svoji okrožnici izdavila, da so bile na fran-cosko-ameriškeni konventu leta 1822. zagotovljene francoskemu brodarstvu ravnoiste pravice kot ameriškemu.
Po novem tarifu namreč plačajo ameriške ladje, ki pridejo v Zdr. države, pet odstotkov manj carine od drugih inozemskih.
Inssured, francoski poslanik v Washingtonu, bo na pristojnem mestu zahteval, da se mora izpolnjevati pogodba izza 1. 1822.
Cardiff, Wales, 16. okt. — Rešilna dela v tukajšnjem rudniku se nadaljujejo. Onih rudarjev, ki so ostali v gorečem rudniku, nikakor ne bodo zamogli spraviti na dan. Dosedaj so dobili 53 trupel , 371 jih je pa še v rovu.
Dr. Sen aretiran na Japonskem.
Victoria, Brit. Col., 16. okt. — Parnik "Empress of India" je prinesel poročilo, da so aretirali v Kobe na Japonskem dr. Sun Yat Sena, ker je baje poneveril skoraj 2,000.000 taelov; izročili ga bodo kitajski vladi.
Denarje v staro domovino
pobijamo t
Edino upanje.
Prijatelji zrakoplovca Alberta J. Jewella, ki se je vzdignil v pondeljek pri Hemsteadu, L. I., v zrak in se ni več vrnil, upajo, da se je rešil na kak mal obrežni parnik, ki nima brezžičnega br-zojava.
Willard v Madridu. Madrid, Špansko, 16. sept. — Danes je dospel sem v spremstvu svoje žene nov ameriški poslanik J. E. Willard.
Aretiran.
Dunaj, Avstrija, 16. okt. — Tukaj so aretirali prodajalca parobrodnih kart, ker je nepostav-nim potom spravljal ljudi v Ca-nado.
Preveč kostanju
Hartford, Conn, 16. okt. — V Forestville sta umrla v pondeljek dva mlada dečka, ker sta se preveč najedla kostanja. Kostanj je bil skoraj gotovo na kakoršen koli način zastrupljen.
*	Prijatel- žensk.
Včeraj so aretirali 23-letnega peka Jamesa Russella Clarka s štv. 632. Marcy Ave., Brooklyn, zaradi bigamije. Na polie^ski stražnici sta ga že pričakovali o-be njegovi soprogi. Pri aretaciji je hotel skočiti skozi okno, pa so ga še pravočasno prijeli.
K.	*	K.	$
6....	1.10	130...	.. 26.90
10____	2.15	140..	.. 28.65
16____	3.15	160..	.. 30.70
20____	4.10	160..	.. 32.75
25....	5.'20	170..	.. 34.80
3C••••	6.25	180..	. 86.85
35....	7.26	190..	.. 38.90
40....	8.30	200..	.. 40.90
45....	0-90	250..	.. 51.25
50____	10.30	300..	.. 61.36
55____	11.35	360..	.. 71.60
60....	12.35	400..	.. 81.80
66_____	13.40	460..	. 92.00
70....	14.40	600..	.. 102.25
76____	16.46	600..	.. 124.70
80....	16,45	700..	.. 143.16
85....	17.46	800..	.. 163.60
90....	18.45	900..	.. 184,0C-
,00....	20.45	1000..	.. 204 70
10...	22.50	2000..	.. 407.DO
120...	24.55	5000..	..1017.00
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americana proge
'' ARGENTINA''
odpluje dne 22. oktobra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $34.00 Ljubljane	35.18
Zagreba	35.08
Vožnje listke je dobiti pri FRANK SAKSER,
Pofitarina je všteta pri teh »to tah. Doma se nakazane svot« po polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne pošiljatve razpo šilja na zadnje poste e. k. po&tn« hranilnični urad »a Dunaju v u) krajšem času.
Denarje nam poil&ti j« maj pri {ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pi» mu, reč je metke pa po Posta) Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y, <104 St. Clair Avenue, N.
Clvralavd. O
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI RIjOVENSKI DNEVNIK V ZDR, 82 Cortlandt St., New York City. DRŽAVAH.




GLAS NARODA, 17.,OKTOBRA, 1913.
"»TV3—iT, T-—T***,
B6US NARODA"
Sbveoic Daily.)
vimaoQ tod putfiufaed by tise
Aovenlc Publishing Co.
-urpurhuoo.)
: y^K SAKSER, President JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Pl*c* of Buhdcm of the corporation and
iddreastia of above officer« : 01 ^iortUodt Street. Borough of Man-hatfin. New York City, N. Y.
r
Mm celo leto ja list aa Ameriko in
Can ado...........*............$3.00
put let*...................... 1.50
leto 2* OMHit) New York........4.00
la za mesto New York ... 2.00
w Ik rte leto .... .......4.50
** pol leta.............2.55
'* ' fetrt leta............1.70
kS NARODA" izhaja vsak dan ivzemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
(' Voice of the People") i »very day except Sunday* »ad
Holidays. j*jb4cnption yearly 13.00.
I t »rturmmt on
bMB
da je bil zamrli veliko boljši in človekoljubnejši kot je večina njegovih tovarišev, katerim za-mrje v neprestanem pohlepu po denarju vsaki cut skupnosti z o-staliin trpečim človeštvom.
dm
M
pi>* m 'Motnoitj se ne
priobčujejo. ur ae blagovoli pošiljati po — Money Order.
knda naročnikov pro-na da »e nam tudi prejinja ^»alUča naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
»P-K«m in poAiljatvam naredite ta naslov: -OLAS NARODA-
art.andt St., New York City.
Tife'oo Cord*z>dt.___
Plemenit dobrotnik.
• wyoraki li*ti so že par dni ti hvale glede zapuščine za-i jja v» l« tržca Altmana, ki je kakor znano. za časa življe-fio^ stnik ene največjih de-tmeiit-trgovin v New Yorku. kelt trz» e je zapustil svoje prelij« deloma -sorodnikom, deli uslužbencem in končno me-N< \v Yorku, kateremu je za-td svojo izvanredno dragoce-&birko.
rezdvomno je, da je Benja-Altraan s to razdelitvijo svo-i ogromnega premoženja poni več čuta za splošnost kot na njegovih sovrstnikov. Ali »a res treba rsditega tako pore vat i mrtveca kot se je z goto sedaj? Ali je res tako venska zasluga, da večkratni jonar, — potem ko je v zelo rni meri skrbel za svoje so-uike, — ni popolnoma pozabil i, katerim se je iincl zahvaliti »voje velikansko premoženje? it man je prišel s par eenti v u/erie države. Imel je ravno ko. da j« priče! majhno trgo-> z blagom. S to trgovino si »ost a vil temelj k svojemu po-;ceitui ogromnemu bogastvu, pomoč so mu bile prišle še ge, /«U> ug«nln»* konjukture, rimer državljanska vojna in ka naročila za vojake, ki so se ajali na bojnem polju. Da pa >o*tal tako bogat, se je imel taliti — in to glasom besed fovega lastnega testamenta — prvi vrsti zvestemu sodelova-
. III
?ev
in kako bi moglo biti drugače?
Posestnik department-prodajal-ne ne plačuje, kot splošno znano, ravno najboljših plač: ravno nasprotno. Iz department-prodaja-len prihaja dobršen del prostitutk, in sicer iz vrst slabo plačanih in z delom preobloženih prodajalk, ki se pogrezajo leto za letom v brezduo moralicnega iu fizičnega propada, ker jim ni več mogoč« prenašati bednega in siromašnega življenja. In ako mogoče Altmau ni plačeval tako bornih plač kot jih plačujejo drugi "reformerji" Strauss, Ilearn, Wannamaker itd., velja vendar zanj in za njegovo podjetje prav isto kot za druge.
D • f i s i.
New York, N. Y. — Dodatno k
včerajšnjemu poročilu v "Vinski trgatvi'' Slovenskega samostojnega bolniškega podpornega dru-| št v a v soboto dne 18. oktobra v j Beethoven Hali na 5. ulici v New Yorku poročamo, da je darovala lutka članica umetno vezeno blazino, katera bo z dovoljenjem " burgermajstra" po vinski trgatvi izžrebana. Vsaka srečka stane le 10 centov. Tem potom o-poza**jarno še enkrat cenjene rojake v in rojakinje v New Yorku J in okolici na to prireditev, ki o-| beta postati uspešna v vsakem o-ziru.
Steeltcn, Pa. — Kot zastopnik "G. N." sem prišel tudi v Cornwall, Pa., malo slovensko naselbino. V tem kraju je tudi veliko drugih narodnosti, posebno pa polentarjev. Delo se lahko dobi. Gospodarji plačajo od hiše po $4 na mesec, razent ga imajo pa tu-! di precej zemlje. Drugo leto na-I meravam zopet obiskati tamošnje i Slovence. Tem potom se vsem za-| hvalim za gostoljubje, posebno | pa Ivani, Franu, Ivanu in Antonu Jaklič. Rojakom ne manjka • perutnine in tako debelih pujsov, I da se od debelosti komaj premikajo. Srčen pozdrav vsem! — Jo-[ sip A. Pibernik.
Claytonia, Pa. — V letu 1913 j so se delavske razmere precej Izboljšale, tako da smo z njimi skoraj docela zadovoljni. Tukaj se je postavilo 12 novih hiš, katerim jih l»o še nekaj sledilo. Delo se lahko dobi, kdor hoče delati, ! ravno tako tudi stanovanje. Pre-i mogorov. ki je podiva! pet let. je zopet začel z delom. Pozdrav! — Peter Konte.
Osceola, Mich. — Sporočiti moram žalostno novico, da mi je u-mrla dne 4. oktobra žena v starosti 26 let. Ranjka je bila rojena na Velikem Jedriču ob Kolpi. V Ameriki je bila šest let. Pogreb se je vršil s sv. mašo dne 6. oktobra. Ranjka, ki ni bila v nobenem društvu, zapušča štiri nedorasle otroke, tu v Ameriki brata in sestro, v stari domovini pa očeta, mater in šest sestra. Srčna hvala vsem, ki so se udeležili pogreba. — Rojake opozarjam, da naj ne hodijo sem za delom, ker j je štrajk. — Ivan Turk.
Milwaukee, Wis. — Pred krat-j kitu je utonil 91etni sinček rojaka j Kaše roga, ko je šel ribarit. Pov-j sod priljubljenim starišem izre-l kam svoje sožalje. — Ivan Vo-dovnik.
Oak Creek, Colo. — Tukaj je
jštrajk, pa mislimo, da se bomo j kmalu poravnali. Ena majna je že podpisala pogodbo, drugi dve jo bosta pa v par dneh. Za sedaj ne svetujem rojakom sem hodit; ko se bomo poravnali, se zopet oglasim. Pozdrav vsem štrajkar-jem širom Amerike! — Štrajkar.
Ministrant Jokec.
Spisal Ivan Cankar.
T t
unl
plemenita zapuščina ni konečno nič drugega kot poravnava obveznosti, zadoščenje za prejšnje grehe. Skoda je le, da je prišlo to zadoščenje nekoliko prepozna. Kajti onih stoterih in tisočerih mladih deklic in žensk, ki so se upropastile ob Altmanu in njegovem '"businessu", ki so morda poginile v močvirju ter u-mrle moralično in fizično desetkratno smrt, ne more plemeniti čin tega veletržca niti obuditi zopet k življenju, niti jih izpreme-niti v koristne člane človeške družbe.
Vsakemu razumnemu človeku jasno, da se ne more napraviti Altmana odgovornega za grehe sistema, da je moral ravnati kot trgovec tako, ker bi ga sicer zdrobilo in uničilo kolo brezobzirne konkurence. Iz njegovega ravnanja pred smrtjo pa je razvidno,
Jokec je šel skozi vas, po tihi beli cesti na holm; tam je stal grad in pred gradom se je razprostiral velik park. Kolikor bližji je bil park, kolikor glasneje so šumele lipe, toliko bolj počasi je stopal Jokec; strah je bil v njegovem srcu.
Prvikrat se je zbal Jokec tisti večer, da bi se morda ne uresničilo, kar je bilo zapisano v upanju ; da bi morda kdaj ugasnila tista lepa zarja, ki je svetila njegovim očem. Zbal se je nezavedni in že nezavedni strah mu je izpremenil obraz, je napravil njegove korake težke in okorne, njegove roke slabotne, njegovo srce malodušno in potrto.
In njegove oči je napravil strah srepe in nezaupne; videle so širše in globlje in kjer so videle prej samo luč, so razločile senco zraven.
Stopil je k nizkim mrežastim durim pred parkom in je zažvižgal. Nenadoma ga je spreletela čudna, smešna misel in nasmehnil se je z nelepim nasmehom, kakor ga prej ni bilo na njegovih, licih.
"Glej, kakor psu sem mu zažvižgal!"
In v parku, daleč za lipami, mu je odgovorila natanko ista, čudna in smešna misel.
"Glej, kakor psu mi je zažvižgal!"
Toda iz hipne smešne misle se je porajalo zmirom »večje, temneje spoznanje, raslo je hipoma. Kakor Tinka, ko je stala pred cesarjem, je ugledal nenadoma svoje bose noge, svojo zakrpano obleko, ugledal se je ubožnega in nevrednega.
"Zažvižgal sem, predrznež! Kako bom stal pred njim, kako bom z njim govoril, ves majhen, beraški iu ničvreden! Pse bo naščuval name, namesto da bi me pozdravil ter se ozrl name tako globoko!"
In čisto je pozabil Jokec na tiste večere, ko mu je gospod Edvard odpiral duri z nestrpno roko ter ga vodil v skrito lopo, da bi mu pripovedoval o Tinki; pozabil je na vino in na masleni kruh, na jabolka in breskve in grozdje; pozabil je na veliko obljubo gospoda Edvarda, da ga po-vede v grad ter mu razkaže vse gosposke sobe, ki so polne Žide in žameta, zlata in srebra, in kjer so ogledala taka, da segajo od stropa do tal in kjer so stene tako pregrnjene s pisanimi preprogami, da se nič zidu ne vidi. Tudi je pozabil, da se bo tam nekoč iz-prehajala Tinka, kraljica vseh teh" lepot in imenitnosti in da bo stala na balkonu v židaui obleki, z zlatimi uhani in z zlato zapest nieo iu rdečimi koraldami okoli vratu in bo pozdravljala z belo roko njega, Jokca, ki pojde mimo bosonog in odkrit.
Vse je pozabil in samo to je ve- f del, da je ubog in nevreden.
"Dolgo ga ni nocoj!" je pomislil in takoj se je spet prikazal nelepi nasmeh na njegovih licih.
"Saj sem vedel, da ga dolgo ne bo! Xe mudi se mu več; prej se mu je mudilo, čakal je name. In morda ga ne bo nikoli več!"
Spomnil se je na Tinko in je vztrepetal.
"Saj ni mogoče, da bi ga več ne bilo; greh bi bil! Zamudil se je pač in prihitel bo zasopljen."
V njegovem srcu pa je ponavljal lokav in nezaupen glas: "Ne bo ga več, nikoli več!"
"lil da bi ga ne bilo", je pomislil Jokec, "da bi ne prišel k meni, prišel bi k njemu jaz! Res, naravnost k njemu bi šel. Splezal bi na vrata in bi skočil v park in nič bi ne maral, če bi naščuval name hlapce in pse..."
Zaglobil se je v misel, kako bi skočil v park in bi stopil moško predenj in zdelo se mu je zmirom lepše in imenitnejše.
"Če bi ga v parku ne bilo, bi stopil naravnost v grad, po tistih stopnjicah bi šel, kjer ne vidi človek ne lesa. ne kamna, temveč hodi po samih mehkih preprogah, kakor po mahu, tako da si še stopiti ne upa. Jaz pa bi hitel in bi se ne ozrl nikamor in ne bilo bi mi mar preprog. Poiskal bi ga in bi ga našel in bi mu povedal, da Tiuka joka. On bi se zjokal sam, — kako bi bilo mogoče, da bi se ne zjokal? — in bi me prijel za roko, ter bi šel z mano..."
Iz težkih, žalostnih misli je zasijala nenadoma lepa luč; Jokče-vo srce še ni bilo navajeno žalosti, njegovo upanje še ni bilo ranjeno; če je veter potisnil plamen k tlom, se je vzdignil nenadoma toliko višje. In ni lepšega upanja od porojenega iz žalosti, ne lepših sanj, nego iz bolečine porojenih.
Dalje je mislil Jokec in je pozabil takoj na bose noge in na zakrpano obleko.
"Priine me za roko in gre z mano; skozi park, po tihi beli cesti, v vas. Ustavi se pred oknom in potrka, kakor je potrkal nekoč: Ali spaš, Tinka? — In Tinka bi takoj vstala in nič več bi ne bil bled in bolan njen obraz; vstala bi. skočila bi urno in lahko iz postelje, kakor nekoč. Čakala sem nate in vedela sem, da prideš! — Tako bi rekla in bi se ga oklenila okoli vratu, njene tenke, bele roke bi segle skozi okno. On, Jokec, bi stal tam, toda Jakca bi Tinka ne ugledala. In gospod Edvard bi dejal: Pripravi se, Tinka, na svatbo! Že zdavnaj sem ti obljubil in zdaj je prišel tisti veliki čas, da te povedem v grad, kraljico vseh teh lepot in imenitnosti! — In že bi prišel tam po eesti zlat voz in voznik Bi sedel spredaj, v vsi imenitni, zlati obleki, kakor cesar. Zadaj bi se vlekla vrsta voz, vse od cerkve do polja, konji v srebrni vpregi, vozniki s srebrnimi bortami, na rokali bele rokavice in v rokah bič in cvetlice na biču; in v vozeh bi sedele lepe gospe v zidanih oblekah, z zlatimi uhani in zlatimi zapestnicami in visokimi lasmi.
Delavci, ki delajo na prostem,
izpostavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralgije ako rabijo dr. Richter-jev "PAIN-EX-PELLER" kakor hitro začutijo prve bolečine.
To sredstvo ima za seboj 431et-no zgodovino.
Uporablja se ga po celem svetu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih, sklepih in tilniku; kadar vas boli glava^ vas trga po ušesih ali vas prime krd v želodcu. Popolno navodilo v slovenskem jeziku v vsakem zavoju.
Bodi pazljiv ter se izogibaj po-naredb.
Pristni Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj.
Manufactured by
F. Ad. Richter,
74—80 Washington St., New York.
Slovensko katoliško
Bt= . a
Najlepša izmed vseh pa bi bila Tinka, kakor je bosa in uboga."
In glej, nenadoma so izginile sanje.
"Bos in ubog!"
Visoko so se bile vzdignile sanje in so padle na tla, kakor da bi jim bil odrezal peroti.
"Dolgo ga ni nocoj!" je pomislil Jokec žalosten in je zažvižgal vdrugič.
Od svetlega grada se je spustila senea, koraki so se oglasili na beli stezi.
"Ne mudi se mu. počasi hodi!" je pomislil Jokec žalosten.
"Ali si ti, Jokec?"
"Jaz!"
"Nikoli ni še tako vprašal!" je pomislil Jokec.
Gospod Edvard je odpiral vrata počasi, njegova roka ni bila nestrpna. In ko je odprl vrata, ni prijel Jokca za roko, temveč šel je poleg njega s povešeno glavo in sključen, truden.
"Kako je s Tinko, Jokec?"
"Pozdravlja vas, gospod Edvard."
Gospod Edvard je molčal in Jokeu se je zdelo, da se je ozrl v stran in da je povesil glavo še nižje.
Jokec se je spomnil zapovedi, ki mu jih je bila naročila Tinka.
"Zdelo se mi je zadnjic, gospod Edvard, da so rože ovenele. Kaj so res ovenele?"
"Vse so že ovenele, Jokec!"
"In tudi listje že odpada?"
"Vse steze so že posute."
Jokca je prijelo za srce in srd se je vzdignil v njem.
"Zakaj ste odgovorili tako? Ni bilo treba tako odgovoriti! Tinka bi rada, da rože še niso o-venele, in torej rože še cveto! In Tinka bi rada, da listje še ni odpadlo, in torej je še zeleno!"
Tresel se je in oči so se mu za-solzile.
Gospod Edvard je postal, sklonil je svoj obraz nizko k njemu; Jok'ec ga je videl in se je prestrašil. Ves bled je bil obraz gospoda Edvarda, oci so bile udrte in velika bridkost je bila na licih. —
"Vse mi povej, Jokec! Kaj ti je pripovedovala Tinka noeoj?"
"Sanjalo se ji je, da vam je prišla nasproti bosa in uboga. Vi ste pa šli mimo in cesar vas je vodil za roko; krono je imel na glavi in Tinka je bila žalostna."
Gospod Edvard je položil Jokeu roke na rame in ga je pritisnil k sebi.
"Jokec, pojdi z mano! Ali bi rad jabolk, grozdja?"
Jokee je gledal v tla.
"Nič ne maram nocoj, gospod Edvard! Samo lep pozdrav za Tinko!"
Gospod Edvard ga je pobožal po licu in Jokee je čutil, da je bila njegova roka mrzla in da se je tresla. Nikoli še ga ni bil pobožal po lieu gospod Edvard in vendar se je Jokec prestrašil njegove prijazne roke.
"Lep pozdrav za Tinko! Sporoči ji lep pozdrav, Jokec!"
"Saj še niste vprašali, če je zdrava! To ste zmirom najprej vprašali!''
"Glej, Jokec, noeoj mi je čudno pri srcu; ti ne moreš vedeti, zakaj, ni treba, da bi vedel, za-kfcji Ali me imaš rad, Jokee?" "Rad!"
"Torej ne izprasuj več, Jokec! Pridi jutri — ne, pridi pojutrišnjem! In ni treba žvižgati, čakal te bom. pri durih. Pridi šele, ko bo tema!"
"Zmirom sem prišel, ko je bila tema."
"Da, zmirom; tudi to sem pozabil. In -reci Tinki, da jo - lepo
pozdravljam. In reci ji, da jo| imam rad. To ji reci! Lahko noč, Jokee!"
Jokee je stal in gospod Edvard je stal pred njim. Ves bled in star je bil njegov gladki, lepi obraz.
"Lahko noč, Jokec!"
Tudi Jokee je povesil glavo in je šel počasi proti durim.
(Dalje prihodnjič.)
aus Zadln}ene držav« Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
ODBORNIKI:	I
Predsednik: MARTIN GERČMAN, Box 633, Forest City, Fa. ; Podpredsednik: JOSKF PETERXEL, Box 95 Willock Pa_
I.	tajnik: IVAN TELBAX, Box 707. Forest Citv, Pa.	" i
II.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492 Forest Citv Pa.	\ Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
Predsednik nadzornega odbora: KAHOL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
I.	nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburg, Pa.
II.	nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
HI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 2&9 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wye
POROTNI IN PRIZrVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, IU.
I.	porotnik: MARTIX OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans.
II.	porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issier St., Cleveland, Ohio.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. M. SEL I SKA R, C127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v. Forest City. Pa.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".

KRETANJE PARNIKQY
KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y0RKA
Pabnis
21
22 22 22 22 23 23
23
24
25 25 28 28
Kaiser Willi. 11 okt. 21
Rotterdam----
La Fro vence...
Floride........
Argentina......
Kroonland . —
Cedri c........
Amerika......
G. Kurfuerst..
St. Louis......
Chicago......
Graf Watdersee Olympic (novi) i^prinz Wilh...
Potsdam.......
Finland.......
Martha Washington
France.........
Fr. d Grosse...
Baltic..........
Phihiladelphia.
Imperator........nov.
La Touraine... George AY ash.
Glede cenc za ke in vsa druga se na:
Bremen
Rotterdam Havre. Havre
Tret - Fiuma Antwerpcn iii ver pool Hamburg Bremen Southampton Havre Hamburg Soathamptoa Bremen 2 8| Rotterdam 29 Antwerpen 2f irrst-Fiume 20 Havre
30
30
31 1 1
Bremen. Liverpool Southampton Hamburg Havre
i [Bremen
parobrodne list-pojasnila obrnite
Frank Sakser,
82 Cortlandt St., New York City.
--■ ■	M
Kje ž>o: ALOJZIJ MARTiNČIČ, JAKOB UEBAS in JOŽEFA DEBELJAK? Za njih naslov bi rad zvedel: Joseph Debeljak iz Brezovega brda. št. 2, Primorsko, sedaj: Box 65, Baggaley. Pa.	(17-18—10)
Iščem svojega prijatelja RUDOL FA PRAŠNIKAR, V starem kraju je bil krojač v Kranju. Pred šestimi leti je odpotoval v Združene države in sedaj se nahaja nekje v Chicago, 111., kjer ima baje svojo krojačni co. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam več važnosti za poročati. — Frank Špenko, 795 Grand Ave., St. Paul, Minn.
(17-18—10)
IŠČEM DELAVCE
za delati drva. Gozd je fin in v ravnini. Plača $1.35 od kvarta in stalno delo. Dva moža lahko naredita od 4 do 6 klafter na dan. Woltan postaja in pošta pa CalT-ney, Box 12.
(16-20—10)	Joe Zalar.
PROŠNJA.
Podpisana sem bila obveščena lansko leto po svaku Florijanu Prost, Box 117, Imperial, Pa., da je umrl moj mož Frank Flor v Wendel, Edna No. 2, Pa., ter da je bil zavarovan pri neki zavarovalni družbi za večjo svoto. Isto mi je tudi poročal rojak g. Frank Vozelj, Box 92, Claridgo- Pa.
Zapuščena vdova s šestimi o-troki se nahajam v najžalostnej-šem stanju, ker sem brez vseli dohodkov, poleg tega pa bolehna, da niti za svojo potrebo ne morem zaslužiti, kaj šele za otroke! Tem potom prosim cenjene rojake. ako kedo ve kaj o mojem pokojnem možu in če je bil res zavarovan, da mi naznani. Meni bi bilo mnogo pomagano.
Frančiška Flor, Zagorje ob Savi št. 45, Austria.	Kranjsko.
Kje so moji trije bratje: MARTIN. FRANK1 in JOHN ŠKER-JANC ? Doma so iz Sape, fara Šmarje na Dolenjskem. Martin se nalraja nekje v Minnesoti, za druga dva pa ne vem, kje sta. Prosim cenjene rojake, ako jim je znan njih naslov, da ga mi naznanijo. — Michael Šker-janc, 6414 Spilker Ave., Cleveland, O.	(15-17—10)
PROŠNJA.
Rojak Jakob Vertin, kateri se nahaja že več let v bolnišnici državnih zaporov v Deer Lodge, Mont., prizadet ,od mrtvouda na levi strani, upa biti v kratkem pomilošeen po governerju v Helena, Mont. Radi njegove bolezni ne bode nikdar več mogel hoditi. Je brez denarja in vsake pomoči. Zato se obrača do svojih rojakov s ponižno prošnjo, da mu vsak po svoji moči pomagamo vsaj toliko, da si nabavi voziček, s katerim se bode mogel voziti od hiše do hiše zadnje ure svojega obupnega živ-Ijenja. Tak voziček stane okrog $100. Torej če naberemo v 100 slovenskih naselbinah po $1. smo mu pomagali in nam se pa ipč ne pozna. Rojaki, usmilimo se reveža, kateri je že preveč pretrpel za svoj nepremišljen greh. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Darove pošiljajte na uredništvo Glas Naroda.
Darovali so:
Glas Naroda ............ $3.00
Matija Pogorele ........ 1.00
Ivan Vodovnik, Milwaukee, Wis.,.............25
Fran Štuler, Milwaukee,
Wis., ..................40
Skupaj $4.65
Kje se dobe najboljše domače klobase In dobro vino? •
Pri Mihaelu Setnikar
v ealoonu
6131 St. Clair Ave,, Cleveland, O. ^ Na razpolago ima tndi dvorano za drnStvene seje, svadbe, krste in drage prilike.
Rad bi izvedel za naslov JOSIPA ADAMEC, po domače Oklu-kar. Naj se oglasi pri meni brez vse skrbi, dokler je še čas. Louis Reclier, R. F. D. 1, Euclid, Ohio.	(7-20—10)
POZOR, ROJAKI!
Tem poto.n nasanjam, da imam naprodaj mn«»j;o rodovitne zemlje na Willardu in Green-woodu, Wi?. Torej, katerega veseli farma nje, naj sc obrne naravnost na mene, ker jaz imam poleg obdelane tu Ji mnogo neobdelane zenlje za prodati. Gregor Seliškar,
Greenwood, Wis.
W Trgovec z zlatnino
M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, m.
Opomba: Pazite na oglas v sobotnih Številkah.
NAZNANILO.
Vsem rojakom v Pittsburgliu, Pa., in okolici naznanjam, da sem zopet dospel v Ameriko ter odprl
KROJAŠKO DELAVNICO, kjer bodem delal obleke po nizki ceni in dobrega blaga. Likam pri meni narejeno obleko štirikrat na leto brezplačno. Se priporočam
Frank Mar in cel, 5225 Butler St., Pittsburgh, Pa.
(4x 10,17,24,31—10)
PRIPOROČILO.
Podpisana sem
IZKUŠENA BABICA
in se priporočam cenjenim rojakinjam, kadar isto potrebujete.
Mrs. Fanny ^"urich, 426 E. 15th St., New York City. (22-9 '13—22-9 '14-3x v t)
HARMONIKO
na tri vrste, narejeno prav po starokrajskem načinu, prodam prav poceni.
Peter Osterman, 57 Grattan St., Brooklyn, N. Y., (15-17—10);«( ..
PRIPOROČILO.
Kakor vsako leto, tako bom tudi letos prodajal grozdje na debelo In drobno. Pravi naturni mošt iz grozdja bom razpošiljal v posodah pol soda in celi sod.
Lansko leto ni bilo grozdje tako fino kot letos, toda razprodal sem ga celih dvanajst železniških kar, kar priča, da moja cena ni visoka.
Vožnjo po železnici plača kupec sam, bližnjim mojim stalnim odjemalcem pa postavim grozdje na dom, ampak ne manj kot pol tone.
Rojakom se priporoča za obila naročila vaš slovenski trgovec
Ivan Pa j k, L. Box 328, Conemaugh, Pa.
(4x 7-10,14,17—10)
POZOR, GOZDARJI!
Potrebuje se od 40 do 50 mož za delati drva. Plača od kvarta $1.25. Gozd je lep in na lepem prostoru. Pošteni plačniki. Dela za G do 7 let pri Tunessasse Lumber Co. Pišite na:
John Ravšelj, Quacker Bridge, P. O. Tunessasse (17-20—10)	N. Y.
DOKAZANA RZENIOA.
Če Bte že gledali za svet vsepovsod, zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je danes že veliko slovenskih farmerjev! Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s avojim rojakom farmer jem, pa ga vprašate o vsem. Tam se lahko na sveje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmerji v teku enega ali dveh let. Tndi tisti, ki ao se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa ee bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so zaceli s tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gorak kraj, ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami! Mi ne pošiljamo velikih hval ▼ javnost, ker veljajo veliko denarja, pafi pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni ia to je glavno. O vsem drugem pa sej prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-izveste vse od svojih rojakov far-merjev, pa se bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo lami, nego da nas hvali zemlja, kraj 121 naši farmerji
Pridite, dokler je prilika, dokler morete ie kaj kupiti 1 Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogate obrodi Krže Mladič Land 2616 S. Lawndale Ave., Chic lit Pišite in pridite vselej naslov in nikamor drugam
. •• .......•

GLAS NARODA. 17. OKTOBRA, 1913.
1

Jogislovanska
B
=®
Katol. Jedmta
s
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI;
Pt-ffljM-dnik IVAN G KRM 5«7 Cherry Way or Box 57, Braddock, Pa.
rodprecLftnlnk: IVAN* PRIMOŽIČ. E veleth. Minn.. Bo* 641.
Glavni tajnik: CEO. L- BROZICH, Ely Minn., Box 424
• '•»možni tajnik: MIHAEL M RAVI NE C, Omaha. Neb.. 1234 So. latli St.
Blacajnik: IVAN GOl/ZE. Ely. Minn-, Box 105.
Zaupnik: ALOJH VIRANT_ Lorain, Ohio, 17v0 E. 2Sth St.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Juliet, 111. &30 No. Chicago St. NADZORNIKI:
Dr. MARTIN J. IVEC,
A LOJ 8 KOSTELIC. Saiido, Colo. Box 533.	_
MIHAEL KLOBl'CHAR, Calum«-t," Mich., 115 — 7th St. £ I'ETER SPEHAR, Kan»aa City Kana., 422 No. 4th St.
POROTNIKI:
IVAN KERZISNIK. Burdine, Pa.. Box 133. FRANK OOl'ZE, Chlaholm Minn., Box 715. MARTIN KoCHEVAR, Pueblo, Colo., 1219Eller Ave.
Val dopisi naj »e pošiljajo na glavnega tajnika, vse denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika Jednote.
Družtveno glaailo: "GLAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Umrli so v Ljubljani: Marija J uhan t, bajta rjfva žena, 48 let.— Sestra Marija K«averija F inž ga r, uriulinka 31. let. — Marija Uer-gant, tovarniška delavka. — Lovrenc Jereb, bajtar. 61 let.
Pcrcčil se je v Kranju stotnik Emil Merk iz Travnika, sin pok. svetnika Josipa M«rka, z gospodično Ano Omersovo, hčerko po-kojip ga veletržoa.
Vojska na novomeškem trgu. Novomeški tenorist krojač Tone 1'ibanje je dne 21. sept s svojimi prijatelji obhajal odhqduieo, gre namreč k vojakom. Prepevali so in se zabavali. Ko se pr. hočejo na trgu posloviti, zadenejo na gručo no\omeških hlapcev. Ti so seveda izzivali. Urbanje je kot dober telovadec računal na to in je »poti-kovalee Zurea, Markeljea in Hrulea položil na tla. Hrulc, hlapec trgovca Ogorevea, pa se ga je bolj oprijel in zato je moral z njim bolj temeljito obračunati. Vrhanjf in Hrnle sta poškodovana. a n<* težko. Seveda, oko pravice je to opazovalo in si stvar notiraio. Pa najbrže zopet ne bo prav!
0 ta alkohol! Pred trgovino g. Katteliea v Novem mestu je uinrl in-ki delavec vsled preobilo zaužitega žganja. Pozneje se je kon-
lami na kostanj in ga tresel. De-ček je stopil preveč na konec veje, katera se mu je zlomila, ter pad<*l s kostanja in obležal nezavesten. Pri padcu si je deček zlomil levo roko in zadobil tudi notranje poškodbe.. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico v Ljubljani.
V Krki najdeni utopljenec. Mli-narjevega sina Rajerja iz Zaloga, o katerem smo poročali, da se je pri vožnji v potoku Prečina utopil. je te dni voda (Krka) zanesla do mestnega kopališča, kjer je ob v i sel. Dne 26. sept. dopoldne so ga tam zasledili in spravili v mrtvašnico novomeškega pokopališča.
Dckaz z vilami in sekiro. Čudno, kaj ne, da bi kdo dokazoval kaj z vilami in s sekiro. In vendar je bilo tako. V Tržišču sta namreč dne 10. avgusta t. 1. obdolžila- Franee in Jožko Majer Franceta Blaznika iz &ent Janža, da je kradel grozdje. Blaznik je skušal dokazati najprej z besedami svojo nedolžnost. Ko to ni zaleglo, se je oprijel boljega dokaza : začel je metati kamenje v oba Majerja in je tudi zadel in poškodoval Franceta Majerja na roki in nogi. Oba Majerja sta pa skušala dokazati, da je Blaznik vendarle kradel grozdje. Zgrabila sta namreč vsak za ene gnojne vi-
vorjenje o grozni zverini le praz-1 sta v Trstu stanuje v neki mali na doinišlija strahopetnih štajer- hišici v teinui luknji 39 let stara skill Nemcev. Od raznih strani so j pomožna delavka Luigia Tomma-se razpisale že lepe nagrade za j sini. ki ima pri sebi svojega de-onega srečnega lovca, ki bi usmr-1 set let starega sina. Tommasinije-til zver, ki prizadeva ubogim šta-1 va ima borno stanovanje, njeno jerskim Nemcem toliko strahu, j življenje je borno in žalostno, a Vlada je obljubila že 600 K na-j uprav strašno je, da je versko grade, okrajni zastop v Voitsber- blazna. Pred malim oltarčkom gu 100 K in okrajno glavarstvo j gore noč in dan svečice, sinko pa istotam 40 K. Pa kakor je videti,(mora brati kar po trikrat na dan bodo te nagrade še dolgo časa ca-[mašo (!). Sedaj so postali sosedi
pozorni na zmešano žensko in so opozorili na njeno početje oblast.
KOROŠKO.
Žena ubila s pcmočjo vajenca svejeg-a moža. Dne 20. septembra so aretirali pri Sv. Štefanu v Zilj-ski dolini Marijo Flasehbergerje-vo, ženo tamošnjega kovača. Flasehbergerja so našli dne 18. avgusta t. 1. nedaleč od Sv. Štefana ubitega na cesti, imel je več ran na glavi. Ker je bil Flascli-berger, ki je rad popival, v pijanosti siten in nasilen, so mislili najpreje, da se je možaki je tudi
kale, da jih kdo zasluži. Dne 25. sept. je šla n. pr. četa nemških lovcev, broječa 14 mož, na lov na zverino. Popoldne okrog 3. ure sta zapazila dva nemška Joklna 30 metrov pred seboj veliko rjavo zver. Starejši lovec je takoj nameril puško in hotel ustreliti. Mlajši pa ga zgrabi za roko in pravi: "Michl, schiess net, sunst sa ma olle hin!" (Mihi, ne streljaj. sicer smo vsi proč!) In res, korajžna Nemca sta se ustrašila in — si nista upala streljati.
Ubegli nemški tovarnar. Tovarnar usnja Pirieh v Ptuju je bil zasledovan po sodniji radi golju-tivih dejanj in podjetij. Izdana je bila za njim tiralnica. Mož je mnogo nemških tvrdk, bank in ptujskih ter mariborskih nemških zavodov obremenil z neiztir-ljivimi tisočaki. Njegova tovarna je, kakor znano, dvakrat pogorela. Prišlo je baje tako daleč, da ni dobil izplačane vse zavarovalne svote. Te dni je Piricli brzoja-vil iz Buenos Aires, Argentinija. Južna Amerika, da je srečno ute-kel avstrijski roki pravice. Seboj ima baje več deset tisočakov. Nemški listi — molčijo.
PRIMORSKO.
Fcrcčil se je v Sežani c. kr. sodnik Josip Roječ, rodom iz Sovo-
denj, z gdč. Marijo Amfovo iz Se- j štelja je bila od vajenca in tudi žane. Poročil ju je brat ženinov suknjič je bil njegov. Nato se je Ivan Roječ, župnik v Mirnu. j pes začel zaganjati v ženo. Žena
Nagla smrt. V Veroni v Italiji • se je nekoliko prestrašila, nato je umrl nenadoma goriški tovar-|pa je rekla, da se zaganja pes v nar usnja in veleposestnik Ermi-jnj0 zaradi tega, ker je bila kritič-nij Dorfles. V Verono je šel na, no jutro pri možu in je imela tu-
Rad bi izvedel za rojaka IVANA DE BELJAKA. Doma je iz Hriba št. 12 pri laškem potoku. Prosim cenjene rojake, če kedo ® ve za njegov naslov, naj ga mi ^ naznani, ali naj se pa sam ogla- j si. — Joseph Bartol (iz Hriba1 št. 20). Box 3, Watersmeet. j jj Mich.	(16-20—10)
9

&
OGLAS.
Dr. Jos. V. Grahek,
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KZRURO V PENNSYLVANIA
Zdravim vse možke, ženske in otročje bolezni
soba 116—117 Bake well Bdg.
blizo sodnijskega poslopja (Court House) vogal Grant &i Diamond St., Pittsburg, Pa.
Obdržim pa tudi še svoj urad na 841 E. Ohio St.

0
m
m
m »
m-
m
§

& & § &
Z®
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Lansko rudeče vino po 40c gal.. lansko belo vino po 4o<; gal. in tisti večer popival, spri z vojaki: na j boljše staro belo vino po 50c in da ga je en vojak pobil z bajo- gal.
netom. Uvedli so preiskavo in are- J y^o pošiljam po 28 in 50 gal.
"GLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TBI
dolarje. naroČite se nanj i
tirali res enega vojaka, ki je imel umazan bajonet. Vojak se je zagovarjal, da se mu je umazal bajonet pri odpiranju konserve. Ko-, nečno so se prepričali, da vojak ni pravi storilec in so ga izpustili. Preiskali so še enkrat rane in dognali, da rane. niso od bajoneta, marveč od nekega štirioglatega orocfci, najbrže od kladva. Poklicali so konečno žandarmerijskega stražmojstra Niederdorferja s svojim policijskim psom. Pes je dobil na mestu sled in tekel naravnost h kovaču, kjer se je zagnal v iieko posteljo in potegnil izpod blazine krvav suknjič. Po-
statiralo. da je bil 1o delomrznez,	. ,
»,■■•»« 1« X' 1 1 i,: le. Stekla za Blaznikom, ga vjela Alojzij Merlak z Vrhnike. Poti-|.
kal se je dalje časa v obližju No-
vega mesta in beračil. Kadar mu je le prehuda predla, je prijel za tlelo, in to ne dolgo — po en ali dva dni. Radi potepustva je imel večkrat z gosposko opraviti.
Strastna lovca. 161eini Franee Pleskovič in 20letni France Bobič iz Drage sta zelo strastna ribja, kakor tudi zajčja lovca. Ta dva sta si omislila puško. Dne 25. septembra sta se podala na lov v Vi-nivrh. Ta lov je zdražil Majzelj iz Bele cerkve. I»vila sta. Prepričala pa sta se, da brez psa bo premalo padlo. Zato sta šla v Dolino in tatu odklenila lovcu Avguštinu Zajcu psa, ki je dober preganjat-in ga izpustila že v vinogradih. Takoj jima je pritiral zajca, katerega sta ustrelila. Mudilo se jima je pa domov, ker strel je premočno počil in bi ju bil lahko kdo zasačil. Doma sta zajcu slekla kožo in ni ga razdelila. Domači so bili » to pečenko zadovoljni. Za ta nedopustni lov pa je zvedela oblast, katera citira sedaj strelce m j. le»» obeh družin. Draga bo zajčja pečenka!
Požar. Due 25. sept. ob 3. popoldne je začelo goreti v hiši Antona Perkota v Gornjem Mokronogu št. 5. Prostovoljuo gasilno društvo je z novo brizgaino, ki je bila ravnokar (14. septembra) blagoslovljena, prihitelo v kratkem času na lice mesta in ogenj vsaj omejilo. Rešilo se je vse. Samo nekaj žita. ki je bilo spravljeno na podstrešju, je bilo uničenega. Poslopje je bilo zavarovano pri "Slaviji" za 700 kron. Zažgal j«» osemletni rejenec. sin nekega ofcljarja. ki je že čez šest let pri hiši. Deček ie jako trmast. Gospo dinja ga je tisti dan nekoliko strahovala. Deček je potem, ko so vsi odšli na delo. poiskal v žepu starega očeta žveplenko. šel poc streho in zažgal otavo. Tako j< sam prihodnjega dne orožniku priznal.
8 kostanja je padel. Dne 26
popoldne je 11 letni šoLki učenec Stanko Jerala splezal iVed Pni
in obdelovala z vilami. Obema Majerjerna bi se bil ta dokaz "ad utern" skoro posrečil, če bi ne bil Blaznik z odprtim nožem tako zgovorno zatrjeval svojo nedolžnost, da sta se morala oba Ma-rja končno vdati. Eden je šel •elo v bolnico v Kandijo širnemu svetu oznanjevat, da Blaznik ni kradel grozdja.
Poboj. V Spodnjem Brezovem višnjegorskem ok'aju je sunil med pretepom nek: posesinik 24-etnega posest ni ko vega sina Antona Zupančiča v spodnji del te-esa in ga smrtno nevarno ranil.
Prijet vlomilec. Te dni so orožniki prijeli 221etnega dninarja Ignacija Konic z Bleda, ker je o-suml.itu, da je začetkom septembra v Zapogah in Bohinjski Beli izvršil več vlomov. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Radovljici.
ŠTAJERSKO.
ženitovanje, pa ga je tam med poroko dohitela smrt. Bil je mestni svetnik goriški. Prepeljali so ga v Gorico.
Zagonetna zadeva. Due 5. sept. ob 4. uri zjutraj so našli pred kavarno ''Balkan" v Trstu z brisačo privezanega k mizi in mrtvega finančnega stražnika Alojzija Wreutichnrja. Takrat se je vse-obče smatralo, da se je mož obesil, a razni sledovi in okoliščine sedaj kažejo, da je bil izvršen zločin. To potrjuje tudi izjava njegove žene, ki dokazuje s pis-
di opraviti s truplom. Daljša preiskava je dognala krvave sledi za hišo in dva okrvavljena kovaška kladva. Poleg tega so dognali, da je imela kovačica ljubavno razmerje z vajencem. Tudi so se našle priče, ki so izpovedale, da so slišale v usodni noči iz kovačnice hud prepir, v katerem so razločile glas kovača, ki je očital svoji ženi njeno prepovedano razmerje. Kljub tem težkim indicijam žene še niso aretirali, pač pa so poslali glavo kovačevo in pa va-jencev suknjič na Dunaj, da pre-
Vinarna in distillerija blizo postaje.
Pošljite vsa pisma na: Stephen Jackse, Box 161,	St. Helena. Cal.
POSEBNA OBJAVA.
Sedaj potuje po zapadnih državah moj zastopnik g. M. Zugel. kateri je opravičen pobirati naročila in denar. Pri naročilu se tudi plača.
Za Crockett, Cal., in okolico jt"1 opravičen pobirati denar za moje vino in žganje g. John Kodricli. spoštovanjem
Stephen Jakše.
(17-10—4-11)
Cenjenim eioren kim In hrrataklm podpornim in pevskim drat-t/nru 2sc toplo priporočam sa obilo naročil. — V zalogi imam vse kar potrehujei' f' '-co-porot ali pavske droetva. — Vzorec pošiljam poštnine prosto : Pišite ponj.j
Moj poštni ntalav }•: LOCK BOX 3^8.
mi, da je njen mož za njene od- iščejo, če je na suknjiču kovače-
Nesreča. Iz Celja poročajo: septembra je šlo več splavov tod mimo proti Zagrebu. Blizu Zidanega mostu štrli iz Save velik drevesni štor, kateremu se je mo-j goče izogniti le, če se pridno ves-| lja na obran. Prvi splavi so sreč-| no prišli mimo nevarnega mesta, medtem ko je splav, katerega sta vodila Janez Vratenar in Josip Pečnik iz Gornjega Grada, zirtlel s tako silo ob štor, da se je splav raztrgal ter sta Vratenar in Pečnik padla v vodo. Prvi se je rešil, medtem ko je drugi zginil v valovih. Trupla še niso našli.
Strah štajerskih Nemcev. Štajerski Nemci že dolgo niso prestali toliko strahu kot zadnji čas. ko jim hudobna zveriAa v gorah ob koroško-štajerski meji ubija živino in se je bati, da bo sedaj, ko se goni živino s planin v doline, začela napadati tudi ljudi. Dosedaj se še ni moglo do gotovosti dognati, ali je dotična zver lev, medved, volk, hijena ali kakršnekoli vrste živali roparic. Nekateri ljudje celo mislijo, da se tukaj gre za prazen strah, "bau-bau" imenovan, in da je vse go-
sotnosti — takrat je ni bilo v Trstu — nikakor ne mislil na samomor. S tajinstveno zadevo se ba-vi državno pravdništvo in poli-eija.
Oni inženir Schiel tvrdke Škoda, ki je bil hudo ponesrečil, ko je ubil prenagljen strel iz topa v Pulju par pomorščakov in smrtno ranil admirala Casojusa, je zapustil ozdravljen pomorsko bolnico. Schiel je bil tako ranjen, da je bilo pričakovati smrti.
Vodovod za Sušak. Dosedaj je imela hrvatska občina Sušak z mestom Reko skupen vodovod, a prič^Ja je graditi lastnega. V to svrho je posodila deželna vlada vsega poldrugi milijon kron, ki jih vrne občina v 29. letih po 6 odstotkov; od teh pojdejo 4 odstotki na obresti, 2 pa na amortizacijo dolga.
Smrtna nesreča v ladjedelnici. V ladjedelnici v Tržiču se je zopet zgodila smrtna nesreča. Dne 27. septembra je padel 15 let stari Fran Radetič iz De vina, ki je bil zaposlen na krovu nove lad-je, vsled lastne neprevidnosti ' skoz vrzel v tleh na krovu med stroje in se je na glavi do smrti pobil.
Ubil se je v petrolejski čistilnici v S. Sabbi pri Trstu oženje-ni kurjač Ferdinand Pestot. Verska blaznost. V ulici sv. Ju-
va kri. Vajenec trdi namreč, da si je okrvavel suknjič, ko je klal kozliča. Medtem pa se vedno bolj množili sumljivi momenti in dne 20. sept. so ženo aretirali.
I—f » « .f ♦ < >
Josip Scharabsn
blizu Union postaje «j 415 West Michigan St., f
Duluth, Minn.
Pošiljam denar ? staro domovino in prodajam paro-brodne in železniške listke.
Vi izgubite denar
če vedno še rabite staro razsvetljavo v prodajalnah. Električna luč je najboljši prodajalec danes v trgovini. Ta razkaže vaše blago. Ljudstvo to zahteva.
Naredite dobro.
Uredite svoj prostor privlaeljiv in dDbičkanosen. Upe jite trgovini v vaši okolici. Govotite z našim zastopnikom o podrobnostih.
i The New York Edison Companyv
k -	• Al Your Service
^cc n.
55 Duane Street»	__	Phone Worth 3000
Branch Offices for the Convenience of the Public:
Address:	Phone:
434 Broadway	Spring 9899
^ Ut Delancey St	Orchard 196«
All Branch Offices (exceptine Broadway) Open Until Midnight
Address: 124 West 42d St
Address: 27 East 125th St 362 East 149th St Night and Emergency Call Madison Square 6091
Phone: Bryant 5262
Phen-: Harlem 4020 Melrose 3M0
~m—•—9-•—•-•—9—»—9
Edina zaloga
Družinskih in Blaznikovih
PRATIK
za leto 1914.
1 iztis stane . . . 10c.> 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00
Cene Blaznikove pratike so iste.
V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York
all pa:
6104 SL Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Prank Sakser
JL m ^	da si še letos kupite kos rodovitne farmske
i /\ /)nn zemlje, kamor se naselite spomladi. N* ^tj 115	S« Willard u, WU„ je naseljenih že nad 100
^ J	7 Slovencev in nad 50 drugih je letošnje po-
letje kupilo zemljo v tem kraju. Ali ste Vi med njimi? Ako še ne, pridite takoj pogledati Ne odlašajte predolgo s prihodom. Se za to jesen je priglašenih nad 30 rojakov-kupcev. Ne bodite Vi zadnji med njimi.	_ _
Pridite ali pišite na : ADRIA COLONIZATION CO., 322 Reed Street, Milwaukee, Wia., Kctljan in Zakrajšek, npravnika.
Glavni urad : 82 Cortlandt St., ■NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in cena \
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
\	-r
za vse prekmorske v parobrodne družbe po izvirnih v cenah.
F?25
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.


SplUt, Glims, Tr*t, • Sinit«, Cerlci, Cifi -
i» felte.
EMniika glavnica
K. 8,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejem« vloga na knjižice in na to- y| 301 koči račun ter je obresti^« po čistih fjj [O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurru.
Naš dopisnik za Zjedinjene države je trrdka
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York.
■ Podružnice
-, Spljet, Čelom, Trst, • Sarajm, Gorica, Celi« In Gradež. ,
Rezervni fond K. l.OOO.OOO.
's*,
„,,..-, »tU..,
..J, ,

Maj;
GLAS NARODA, 17. OKTOBRA, 1913.
I" i i i 4
Skrivnosti Pariza. ?
Slika iz nižin življenja.
i
Bp isal Eagene Sne. — Za "Glaa Naroda" priredil J. t.
V	^ ^ ^	^ *
(Nadaljevanje.)
III.
Gospod Pipelet.
Bralea moramo opomniti, da so se vršili ti dogodki leta 1838.,
Pipelet je stopil ves resen in zamišljen v sobo. Star je bil kakih šestdeset let, imel je grozno velik nos, velik trebuh in debel o-hraz. Klobuka ni odložil. Kosil je zelen frak z dolgimi škrici, kratke hlače in precej prostorne šolne. Rudolfa je pozdravil s kislim nasmehom.
—	Alfred, ta gospod tukaj hoče najeti sobo in spalnico v četrtem nadstropju. Ker te ni bilo toliko časa, sva spila vsak kozarček žganja.
Pipelet in Rudolf sta bila takoj prijatelja. Položil je roko na okraje širokega kobuka in zagodel z globokim basom.
—	Posti-rgla Vam bova, kolikor bo v najini moči. Toda čakajte: pa vsaj niste slikar?
—	Ne, trgovski pomočnik.
—	V tem slučaju se Vam klanjam in Vam čestitam, da Vas ni narava napravila za zverino, za umetnika.
—	Zverino — umetnika f
Pipelet je vzdignil obe roki proti nebu in milo zastokal.
—	Slikarji so Alfredu zagrenili življenje in ga naredili za ved-j,o melanholičnega — je pojasnila Pipeletova in pristavila: — Pa. ineten bodi Alfred iu ne misli več na onega lumpa.
—	No, bom poskušal biti pameten — je odvrnil Pipelet z obupnim glasom; — vvliko žalostnih ur mi je prizadel — zasledoval me je — dolgo t asa je bil moj rahel j — toda sedaj ga zaničujem.
—	Slikar je rekel Rudolfu — je kakor kuga v hiši.
—	Ali ste imeii kedaj slikarja v hiši?
—	Da, žal, irneli smo ga ; in še celo takega, ki se je imenoval Oabrion.
Hišnik je pri teh besedah stisnil pesti.
—	Ali je bil mogoče v oni sobi, katero bom jaz najel?
—	Ne, v oni sobi je stanoval priden in dober mladenič Franc Germain; pred njim je bil Cabrion. Oh, gospod, ta Cabrion me je privedel skoraj do blaznosti.
—	Mogoee ste žalostni, da je odšel?
—	Žalosten ? Zaradi Cabriona ? — se je začudil hišnik. — Za Cabrionom naj bi žaloval? Pomislite samo: Gospod Rdeča Roka, ki ima v najemu celo hišo, mu je plačal za pol leta naprej, samo da je pobral svoja kopita in izginil — niti predstavljati si ne morete, kaj je ta človek vse počel. Igral je na vse inštrumente, samo da je je-zj! svoje sostanovalce. Igral je vse od bombardona pa do pikole. In če bi že vsaj pošteno igral! Ne, v svoji malopridnosti je šel tako daleč, da je igral napačno! Za znoreti je bilo, rečem Vam. Več kot dvajsetkrat smo se pritožili pri gospodu Rdeči Roki in ga profili, da naj ga vrže na cesto. Slednjič mu je vseeno plačal za pol leta naprej. — Šei je, pa mislite, da smo se ga odkrižali ? Bog obvaruj ! Ko sem dmgi dan okoli enajste ure ponoči že ležal v postelji, je nekaj potolklo na vrata "bunk, bunk!"' Vstal sem in odprl. — Dober večer, gospod vratar, — je rekel nek glas — ali bi mi hoteli dati šopfk Vaših his? — Moja žena se je oglasila: — Nekdo se je najbrže zmotil. — To ni tukaj ampak pri sosedu — sem rekel neznancu. — Saj je vendar pri Vas štv. 17.? Portir se imenuje Pipelet? — Da, jaz sem Pipelet. — No toraj prijatelj Pipelet, prosim Vas. dajte mi pramen las za Cabriona.
Pipelet je položil roke na prsi, pogledal Rudolfa in nadaljeval:
—	Ali razumete? Njegov smrtni sovražnik sem, pa hoče grdo-ha imeti moje lase za spomin.
-— O bi bil Cabrion že vsaj tak kot je bil Germain, pa bi bilo dobro, kaj? — je vprašal Rudolf.
—	Tudi če bi bil dober najemnik, bi mu ne dal svojih las — je rekel majestetieno mož s klobukom na glavi. — To je proti mojim navadam.
—	Toda to "e ni vse — se .je oglasila Pipeletova — oni mož ni bil sam, ampak tisto noč jih je potrkalo naj*manj dvajset in vsak je prosil Pipeleta za šop las.
—	In jaz se nisem hotel ukloniti — je pripomnil Pipelet odločno — rajše bi se pustil odpeljati na morišče. Od tistega večera sem silno razburjen. Ponori se skoraj vsak trenutek zbudim, misleč, da me kliče Cabrion. Ali nisem rekel prav, gospod, da mi je ta pro-kleti Cabrion zagrenil vse življenje?
—	Seveda, Joda mislim, da je bil gospod Franc Germain boljši.
—	Da, on je bil dober, zvest, delaven mladenič, ne preponosen, ?elo vesel, ne sicer na tak način kot Cabrion, katerega naj zlodej vzame.
—	lie pomirite se, ljubi gospod Pipelet in ne govorite več o tem. Kedo je pa oni srečni človek, ki ima sedaj Germaina na stanovanju ?
—	Mi ni 7nauo; nikdo ne ve, kje stanuje. Če pravim nikdo, je fceveda gospodična Grlica izvzeta.
—	Kdo je to gospodična Grlica?
—	šivilja, ki stanuje v četrtem nadstropju — je odvrnila vra-tarica — dobra deklica, stanarino plačuje vedno, dela pridno in zasluži včekrat po dva franka na dan.
—	Zakaj ve ona edina za Germainovo stanovanje?
—	Ko se je selil, nam je rekel: — Jaz ne pričakujem nobenih pisem, če bi pa vseeno utegnilo kaj priti, izročite gospodični Grlici. —
—	Ne kaže drugače; no. saj boste sprevideli. Z gospodično Gr-ico bosta soseda, in seveda, mladi ljudje! Sedaj je treba luč na-' gati, sedaj si izposoditi malo oglja, sedaj nekaj vode. — Vode ima gospodična Grlica vedno dovolj; če ima le malo časa, očisti okna in osnaži pod. Zato je vedno tudi vse čisto pri njej.
—	Z gospdo in Germainom sta bila toraj velika prijatelja?
—	Da, lahko se reče, da sta delala drug za drugega. Kako le-ju je bilo videti, ko sta Sla v nedeljo na izprehod. Oba tako rnla-
a in lepa.
—	Ali jo od onega easa ni gospod Germain več videl ?
—	Ne. Pa dekle tudi časa nima. Ob delavnikih mora delati veasih do desete, enajste ure zvečer. Zjmtraj gre nakupiti hrane zase in za svoja Iva kanarčka — veliko takoalitako ne rabijo vsi trije skupaj. — Za dva sou mleka, nekaj kruha, konoplje in čiste vode. In pri tem je tako dobra. Koliko je že pomagala družini v podstrešju!
—	Kot pravite, je v hiši tudi revna družina f
—	Zelo revna, ljubi Bog! Pet malih otrok, mati je na smrt bolna, stara mati blazna, bo" ne zasluži niti za suh kruh, pa tudi če dela od jutra do večera. Na dan spi samo tri ure, toda prosim Vaa, kako spanj« 'je to, ee je okoli človeka pet lačnih, jokajočih otrok?
včasih tuli kakor volkulja in gleda % svojimi osteklene-,
iimi očmi okoli sebe — sama lakota! Včasih jo lakota prav posebno muči in takrat se sliši njeno upitje prav v najino stanovanje.
—	To je grozno — se je umešal Rudolf — ali jim nikdo ne pomaga ?
—	Midva storiva zanje karkoli moreva. Od Komandantovih dvanajstih frankov jim skuham Vsak teden dvakrat kosilo. — Gospodična Grlica pa vse oblači. — Tudi gospod Germain, ki ni bil trdega srca, jim je prinesel semtertja steklenico dobrega vina in Morel (tako se imenuje mož) je napravil par požirkov, da si je že vsaj potolažil lakoto.
—	Ali oni mazač ni storil ničesar zanje?
—	Gospod Bradamauti? — je vprašal portir; — rešil me je revmatizma. in jaz sem mu hvaležen, toda oni dan sem rekel svoji ženi: — Anastazija — Bradamanti — hm! hm! — ali sem ti povedal, Anastazija ?
—	Rekel si — toda ta mož se rad smeje.
—	Kaj je napravil ?
—	Ko sem mu pripovedoval o Morelovi revščini, mi je odvrnil : — Ker so tako revni, jim lahko porujem zobe zastonj, če hočejo. in jim dam za polovično eeno steklenico svoje čudodelne vode.
—	Pomisli, Alfred, da je Italjan. Italjani se mogoče na ta način šalijo.
HARMON!
H.
bodisi kakorinekoli vrste ixdelajem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpetno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let taka] vtem posla in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike tar računam po delu kakoreno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd St. Cleveland, O.
431 parnikov	1,306.819 ton.
Hamburg-American Line.
NajveCja parobrodna družba na svetu.
Kje je inoj brat ANTON YO- Iščem svojega očeta FRANKA
STARIHO. Doma je iz Starega trga, črnomaljski okraj. Zadnjič je bival nekje v Minnesoti, sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Jaz sem prišel pred sedmimi meseci v Ameriko in prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se mi pa sam javi. — Frank Stariha, % Peter Mihe-lic, 188 Sundam St., Brooklyn, N. Y.	(15-17—10)
LAITS? Cula sem, da je trgo-( ec nekje v Bozniji. Jaz Josipi-na Volaits njegova sestra sem sedaj omožena v Leadville, Colo., in bi rada kaj zvedela o njem. Prosim cenjene rojake, čc kedo kaj ve, da mi javi. — Mrs. M. J. Zalar, 221 S. Pine St., Leadville, Colo.
THE CLEVELAND TRUST COMPANY SAVING BANK
Glavnica $30,000,000 (150,000,000 kron).
Direktne evropske zveze omogo-čujejo ji pošiljati denar v inozemstvo po najnižjih cenah.
Vožnje listke za vse črte.
Kupuje inozemski denar in prodaja.
Posreduje izplačevanje hranilnih vlog.
St. Clair urad:
St. Clair Ave., cor. E. 40th St.
Newburgh urad:
Broadway, cor. Harvard Ave. Lorain urad: Lorain, Ohio. CoDinwood urad : 742 E. 152nd St., Collinwood, O. Glavni urad: Euclid Ave., & E. 9th St.
NAZNANILO.
Primoran sem poročati javnosti žalostno novico, katera me je zadela dne 24. julija t. 1. Bivša moja soproga
Marija Pehar, rojena Krenker,
pobegnila je omenjenega dne z nekim pri meni stanuj očim Antonom Gracarjem. Pobrala mi je ves denar, nekaj obleke, več kuhinjskih potrebščin in tudi oba'
NAZNANILO IN VABILO.
S tem ste vabljeni vsi rojaki, kateri stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in uživati sad svojega truda, da si pridete pogledati lepe in o-bilne pridelke tukajšnjih rojakov in farinerjev ter se prepričati na lastne oči in potem soditi po svojem premisleku, kje da je bolje za vas, mučiti se in garati po za-duhlih tovarnah, rudokopih in enakih zdravju škodljivih krajih za par dolarjev, kar komaj zadostuje za borno življenje in vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen in neodvisen, sam svoj delodajalec in gospodar na zdravem in svežem zraku v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer st vaše delo stotero izplača in kjer si v par letih po marljivem in dobrem gospodarstvu napravite eksistenco, postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar ter premožen farmer, katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bossom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki vas v zahvalo za to v slučaju bolezni in onemoglosti brezsrčno odslove in naše mesto z novimi močmi nadomestijo, ne oziraje se na vas in vašo usodo. Pomislite nekoliko, pripravite si boljšo bodočnost, da bodete enkrat uživali sad svojih žuljev in truda, da vam ne bode potreba na stara leta skrbeti: Kje bodem spal? Kaj bodem jedel? Kaj bode z mojo družino v slučaju, da obolim ali celo umr-jem ? Še je priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v prijaznem in lepem kraju Wausaukee, Wis., kjer imam še precej rodovitne zemlje na prodaj po zelo nizkih cenah in ugodnih malih naplačilih, tako da si vsakdo, akoravno je pri malem denarju, lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi, kjer bode brezskrbno med rojaki v tej slovenski farmerski naselbini sad svojega truda užival in kjer je v zadnjih 4 mesecih že nad 80 rojakov svoja posestva kupilo, kar je jasen dokaz, da je zemlja rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čista voda, u-
moja sinčka. Ona je stara 24 let, g?d™ Podnebje in klima, kjer še je velike in drobne postave, čr- ni bll° nikdar slablh letm m kJer nih las ter v blagoslovljenem sta-
nu. Tukaj ima sta riše, tri sestre in Šest bratov in je vse zapustila, samo da je dobila pokvečenega Toneta, katerega ni nobena hotela. 'Fantička sta stara Rudolf 7 let, Franc pa 5 let ter oba govorita angleško in slovensko. Anton G rac ar je star 34 let in je doma iz Terbinc, občina Mirna, okraj Novo mesto. Visok je šest čevljev, črnih las in velikih črnih brk. Obraz ima kozav in spodnja obrv na levem očesu je zatrgana, da ga vsakdo lahko pozna, posebno se ga lahko spozna tudi po komični hoji; hodi, kakor da bi bil zvezan pod koleni in vpognjen, kakor da ga trebuh boli- V Združenih državah biva že 10 let in govori slovensko in malo angleško.
Prosim cenjene rojake, če kedo zna za to ljubeznivo družino, da mi javi, mu bom zelo hvaležen in dam tudi $5 nagrade.
Rudolf Pehar, P. O. Box 135, Carona, Kan.
je vedno dober trg ter izvrstne železniške zveze z vsemi večjimi mesti in trgi.
Kdor želi imeti posestvo v tem tem prijaznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wausaukee, Wis. Ako pa želi poprej kakih natančnejih informacij, naj piše takoj na:
A. MANTEL,
L. Bok 221, Wausaukee, Wis.,
katere dobi takoj in brezplačno.
V dodatek naznanilu s tem naznanjam vsem rojakom, ki so mi pisali, da pridejo v teku tega meseca, kakor tudi onim, ki so že kupili, a se še ne naselili, da sem svojo pisarno iz Chicage preselil sem ter se tudi sam tukaj za stalno naselil, tako da bodem lahko vsak čas rojakom na razpolago in v pomoč ▼ vseh možnih ozirih in potrebščinah. Ko se odločite sem priti, kupite vožnji listek direktno do Wausaukee, Wis., in mi svoj prihod naznanite, da vas tukaj na postaji pričakam in se za vas zavzamem.
RED STAR LINE.
IPIovitba med|New Yorkom In Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom postnih parnikov ž brzoparnibi na dva vijaka.
2RELAND 11,904 ton
FINLAND 11,780 torn
Regularna, direktna, potniška in ekc-presna proga med:
NEW TORKOM ia HAMBURGOM BOSTONOM ia HAMBURGOM,' PHILADELPHI0 ia HAMBURGOM, BALTIMOREM in HAMBURGOM
oskrbljena z najveCjim parni kom na svetu "imperator", 919 čevljev doJg, 50,000 ton. in z velikimi poznanimi parniki: Kaiseria Aaf. Victoria, America, President Lia-cob, Preside* Graat, Cleveland, Ciaciaasti p«, tricia, Pretoria, Peaasy leaaia. Graf Wilder see. Prim Adalbert, Priax Oskar, Bosaia, Salaauaca,
Arcadia ia Barcelaaa. Najboljši ugodnosti v medkrovju in tretjem razreda. NIZKE CENE. Irvrstna postrežba ta. potnike. Za vse podrobnosti obrnite se na:
Hamburg-Americas Line,
41 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
W VAŽNO ZA VSAKEGA
SLO VXN0 AI ^mm Vsak potnik, kteri potuj« skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega, kraja naj obišč« PRVI SLOVZNSKO-HSVATUa
H OT EL
AUGUST BACK, 146 Washington St., No« Torte, Corner Cedar Si
Na razpolago to reda« Halt •obe in dobra domača krni po nitkili eeaik
Pozor, rojaki!
DobU MBS h
Waehhurtone aa svoje zdravila aarlaloc torBn. kte-ra Jam SI. da ao aarsvUt prava !n ko-Blatna.
Po dotaos Caanaonl Je potnflte Ia oaiti prave Alpentinktn-to hi Ponadc
KXOONLAJTB
11,780 ton
11,017 ton
LAPLAND 18,«4 ion.
Kratka In adobma pot sa potnik« v Avstrijo, £a Ogxakt). SI* vinsko, Hrvatsko, i* Galicijo, kajti med Aatworpe« in imam*
vanimi deželami je dvojna direktna železniška sveža.
Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja, TrsfJI razred obstoji od malih kabin za 2. 4, 6 i* 8 potnikov.
Za nadaljns informacije, eene in vožns listk« obrniti si js M?
RED STAR Lirsre
Hi« 9 Braadwaf HXW TOSS. M State Street. BOSTON. MASS. Uit Wehet Stre«. PHILADELPHIA. PA. •19 Smemi An., SEATTLE. WASH.
S. E, ter. Ia Salb S Maduos SU.. CHICAGO. ILL. 13W "F' Street. H. W. WASH1KGT0YH, D. C.
219 SL CWH« Stmt. SEW 0RLEAN5, LA. 11 & Lecnt Streets. ■ST. LOWS. HO.
m ih
WINNIPEG. MAS. 3!» Gear? Street,!
SAN FXANQSCOTCAL.)
121 Se. 3rd Smej MINNEAPOLIS. MINN.
31 H.grit.l Str-e. MONTREAL, CANADA.
ROJAKI, NASOCAJTl 8B NA VECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
GLA3 NAEODA", NAJ.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
družba«
(Francoska parobrodna
Dirtktaa fata
do KAVKI, PASHA, fVIC*, IN0H0ETA In LJUBLJANE.
Poitnl EjkaprM parniki moi' LA provence" la savoie" '«la lorraine*" "france" asfvavttafca	ulnrWi	ssbtMHisb
nje fat aa raat _ K«n> nI bOo. od ksta-aoati u> dilii taijeroan C-lo aa hM<i rsC iModatl. ako aiUMa v«. tadnU »rastejo. Ituethwa t ▼ 8 dash popolnoma t,m rtaaaoaajn oee-Da ia to tanies >o cenik katfl
vahM
F. O. ta n
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽ. NAROČITE SE NANJ.
Poitnl papnlki aoi "CHICAGO" \LK T0U1AKE" "10CHAMBEAU" "KUGA1A"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
csracr Pearl St., Cbesebrongh Bolldlsf. Paniki odplaieia si sedaj naprej vodao ob četrtkia is pristaa&a iter. 57 ilbrtk River in ob sobotib pa h pristanišča 84 North River, N. T.
#LA PROVENCE 22. okt. 1913. *LA SAVOIE dne 12. nov. 1913 t FRANCE dne 29. okt. 1913. *LA PROVEXCE 19. nov. 1913. •LA LORAINE 5. nov. 1913. fFRANCE 26. novembra 1913.
PGSSBNA PLOVIYBA V MA VRB:
tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 18. okt. 1913. ob 3 popol. •Chicago orlpl. s pom. št. 57. due 25. oktobra 1913. ob 3 popoldne. •LA TOURATNE odpl. s pom. St. 57. dne 1. nov. 1913. ob 3. popol. °ROCH AM BE AI * odpl. s pom. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. Paniki s zvezda zazaamovaai (na)« pajdra vlfaks. Paniki s tiifsw iaqs f« štiri vijaka.
A vstro-Amerikaiiska črta
(preje bratje Cosulich)
Najpripravne jša in najcenejša parobrodna Cita za Slovence jn Hrvate.
Novi parnik na dva>ijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko.;
Ceaa Tožaib^li&tkoT Iz New York« a HL rared so do:
V4 apolaj navedeni BOfl krodi ma dva vijaka fiwajt
bnižižni torsoja.* a %L1CU,	liAtnn,
KABTHA WASHINGTON, ARGENTINA« OCEANIA«
PRSTA LJUBLJANI
KAGBEBA KABLOV6A la Xirtka STaakimgtom la
8E.14 SAM 85.00
Frana Joael L stane pS.09 xrit ILBAEBHD d#
■MIX all BEKBi HatUia RTaahimgtoa in Kabei Rrul M % Iff .00, dnsittt do IN.
Phdpt Bros & Co* Genu Agents, 2 w«ah?ngto« stre*, new york