Hill „I, ш —^---ш--Л » ^ мунятал рвет ▼ (ФМТШ Leto XL, št. 7L Ljubljana, sreda 26. marca I930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, га inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoe it. 3122, 3123. 3124, 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 440. Celje: Kocenova ul 3 Telefon St. 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105.241 V četrtek bo sestavljena nova poljska vlada V primeru neuspeha prof. Szymanskega sestavi novo vlado Bartel ali pa sam maršal Pilsudski Varšava, 25. tnarca, d. Maršal poljskega senata prof. Szymanski, ki je sprejel mandat za sestavo nove vlade, nadaljnje razgovor e s (predstavniki različnih političnih frakcij. Kljub velikim oviram se mu je posrečilo sestaviti že skoro popolno listo nove vlade, v kateri bodo zastopane predvsem osebnosti, ki menijo, da je potrebno najti kompromisno rešitev za sodelovanje med vlado m večinsko opozicijo v Seimu. Prof. Szymanski je davi izjavil novi-«arjem, da bo najkasneje v četrtek predložil listo nove vlade predsedniku poljske republike Moscickemu v podpis, nakar se bo predstavil s svojo vlado sejmu. V krogih, ki stoje v ozkih stikih z maršalom Pilsudskim, pa prevladuje pesimistično razpoloženje ter napovedujejo, da bo misija prof. Szymanske- ga najbrže brezuspešno zaključena. V tem shičaju bo morda prevzel sestavo nove vlade zopet prof. Bartel ali pa voditelj vladnega manjšinskega bloka polkovnik Slaveik, ki je bil že najresnejši kandidat za predsednika vlade po padcu kabineta Svitafekega. Končno pa tudi ni izključeno, da bi prevzel sestavo nove vlade sam maršal Pilsudski, ki bi pritegnil v vlado kot podpredsednika prof. Bartla in večino ministrov njegovega kabineta. To domnevo potrjuje tudi sumnja opozicije, da hoče maršal Pilsudski zavleči rešitev vladne krize do 31. marca, ko bo v smislu poljske ustave avtomatično stopil v veljavo proračun za leto 1930. Varšava, 25. marca. g. Sejm je b?! sklican za petek k plenarni s«ji. Očividno računa designi->rawi ministrski predsednik Szvmanski s tem, da bo do tega dne sestavil listo svojega kabineta. Liberalci zanikajo sporazum z Macdonaldem Lloyd George in Churchill pripravljata ofenzivo proti delavski vladi — Naraščajoče nezadovoljstvo delavskih levičarjev London. 25. marca d. Iz liberalnih krogov ее odločno zanikujejo vesti, da je prišlo do sporazuma o skupnem parlamentarnem sodelovanju med liberalno in delavsko stranic. T5 krogi zatrjujejo, da je prišlo baš nasprotno med Lloyd Georgom in Churchillom do sporazuma, da bosta v slučaju poloma londonske pomorske razoroži tvene konference poklicala Macdonalda na odgovor ter vrgla delavsko vlado. London. 25. marca s- Voditelji levice de. lavske stranke so nezadovoljni s sporazumom. ki g a namerava skleniti stranka z liberalci v vprašanju svobodne trgovine. Poslanec Maxton bo jutri načel to vprašanje v parlamentu. Nekateri listi poročajo, da stremi delavska stranka za tem sporazumom z liberalci, da bo mogla ostati še dve leti na krmilu in da izvede finančne načrte« ki Srb Je izdelal minister Snowoen. Kot protikoncesijo zahtevajo iiberaici izvedbo volilne reforme- Dvoboj med Severingom in Frickom Turinški notranji minister ne bo popustil v boju s Severingom Rovarenje nemških narodnih socialistov v turinški policiji Berlin. 25. marca d. Kakor smo že poročali. ie nemški notranji minister Severng 4>os!aI v Tur кет jo komisijo, ki naj bi pre-iskala razmere pri turinški policiji. Turin- j ški narodni socialistični notranji minister dr. Frick. pa napoveduje, da bo onemogočil vsako delovanje te komisije ter jo postavil, ce se bo zglasila v turínském notranjem ministrstvu, kratkomalo na cesto. Po mnenju poznavalcev razmer bo Frick prisiljen v resnici poseči po takih sredstvih, ako ne bo hotel doživeti, da bo preiskovalna komisija ugotovila v turinški policiji take razmere. s katerimi se prav nič ne krijejo Interesi nemške republike. Tako je po informacijah teh krogov že docela izvedena organizacija narodno socialističnih celic v turinški policiji, kar potrjuje tudi dejstvo, da je cela vrsta višjih turinških _ policijskih uradnikov prestopila v zadnjem času v narodno socialistično stranko. V zvezi s to zadevo je vložila netrrško- nacionalna stranka v državnem zboru interpelacijo na notranjega ministra Severinga, v kateri zahteva, da nai ta iznese vsa dejstva, ki so ga prisilila do tega. da jc ustavil izplačevanje državnih prispevkov za tu-rinško policijo in odklonil vsako sodelovanje s turinško vlado, dokler ne bo rešen njegov spor z ministrom Frickom. Po mnenju nemških nacionalnih interpelantov je bilo postopanje notranjega ministra protiustavno in samolastno ter zahtevajo, da vlada takod prekliče odredbe ministra Severinga. Berlin. 25. marca d. V zvezi z aretacijami narodno-socialistično usmerjenih častnikov pri Rechwehru v Ulmu je bil aretiran tudi voditelj narodno-socialistične stranke v Esslingenu. Domnevajo, da ie bil ta posrednik med oficirji in vodstvom narodno-socialistične stranke pri razgovorih, kai bi storili ti oficirji, če bi prišlo do desničarskega državnega udara. Značilne izpremembe v madžarski vojski Politično ozadje ostavke glavnega poveljnika generala Kocsarda Horthyjevo čiščenje habsburških leeitimistov Bndlmt^šta, 25. marca r. Pred nekaj dnevi je docela nepričakovano podal ostavko elavni poveljnik madžarske volske general Jartkv-Kocsarda. Vest ie izzvala tako v političnih kakor v vojaških krogih veliko senzacijo. Sprva se ni vedelo, kai je vzrok tej nenadni derrrisiii. pozneje pa so se doznak zanimive podrobnosti. Kakor znano, je bil povodom jubileja državnega upravnika admirala Horthyja povišan vojni minister Gömbös za generala. Gömbös je bil poprej avstro-ogrski generalštabni kapetan. Od prevrata doslej ni nikdar napredoval. S tem. da ie bil imenovan za vojnega ministra. Pa je prišel v mnogo vjšii čin_ kakor generali madžarske vojske. čim je ^ bilo imenovanje Gömbösa za generala službeno objavljeno, ie glavni poveljnik madžarske vojske general Jankv-Kocsarda odstopil. V vojaških krogih se je zatrjevalo, da ni hotel služiti pod ministrom, ki je bil prej nje- gov podložnik in ki nima nikakih izkušeni. So pa tudi še drugi razlogi za to demisi jo. V vojaških krogih se pripoveduje, da je minister Gömbös takoj po svojem imenovanju napovedal, da bo očistil madžarsko vojsko starih oficirjev, češ. da so vsi habs-burgovski legitimisti. Njihov voditelj je bil predvsem general Jankv-Kocsarda, ki ie ostal na svojem mestu samo zaradi svojih izrednih kvalifikacij. Toda Gömbös je samo čakal ugodne prilike, da ga odstrani. Zato je bila njegova demisija brez ugovora sprejeta. Z odstopom tega generala je po mnenju vojaških krogov madžarska armada očiščena vseh vernih pristašev habsburgovcev in vse. kar ie ostalo, ie popolnoma vdano Horthviu. ki si ie na ta način ustvaril v armadi močno zaslombo. Zato ima odstop generala Janky-Kocsarde tudi velik politični pomen. ITALIJA PREDLAGA 6-MESEČNO ODGODITE V LONDONSKE KONFERENCE Med tem naj bi se nadaljevala pogajanja za sklenitev trojnega pakta, Macdonald pa naj bi posredoval med Francijo in Italijo - Briand o stališču Francije Važni seji csl. zbornice Praga, 25. marca. h. Poslanska zbornica je imela danes zaporedoma dve seji. Na prvi seji je bil brez debate sprejet žitni zakon ter novela k letalskemu zakonu, ki zakonito odreja zavarovanje pilotov in drugih nameščencev v letalstvu. Na drugi seji se je razpravljalo o nekaterih imunitetnih zadevah, med njimi o izročitvi treh poslancev Hlinkové stranke zaradi raznih nasilstev v volilni kampanji. Poslanska zbornica se je nato odhodila do 2. aprila. Vlada je danes predložila parlamentu zakon, ki vsebuj« obmejno regiria ciio z Nemci io, Avstri jo in Madžarsko. Ker predstavlja ta zakon izpopolnitev Bstave. bo za sprejetje potrefena tripetin-ska večina. Ustanovitev Španske m^na^bisticne stranke Madrid, 25. marca. s. Bivši minister Tannas, sin generala Primo de Rivere, Jose Antonio de Rivera in vodja Patriotične wnije general Gabian so sklenili ustanoviti kor sti tue i j on el no monaThistično stranko, Ь in t kratkem izdala svoj manifest Slavnosti v Atenah Atene, 25. marca. s. Ob najlepšem vremenu so danes pričele svečanosti ob stoletnici osvoboditve Grčije izpod turškega jarma. Na cestah je nad stotisoč ljudi. Cerkve, kjer so se vršile zahvalne službe božje, so bile prenapolnjene. Predsednik republike Zaimis je objavil na narod poslanico, v kateri ga pozivlje, naj se spomni na svojo veliko preteklost. Davi je predsednik republike s člani vlade m diplomatskim zborom prisostvoval veliki paradi, ki je sledila cerkvenim svečanostim. Na mnogih zborovanjih so govorniki poudarjali pomen osvoboditve Grčije izpod turškega gospodstva. Nocoj je atenska posadka priredila veliko bakljado. Solim 25. marca. AA. Dane« je bil na svečan način proslavljen prvi dan stoletnice grške svobod«. Po svečam službi bo-žj.j v 'katedrali je bila velika revija čet. Popoldne se je prebivalstvo udeležilo ljudske veselioe. Današnje slavje je bilo zekfjwoeno z nocojšnjo ba,klado, pri kateri je sodelovalo 1560 limdi. Svečanosti stoletnice grške svobode bodo trajale leto dni. Eksplozija na vojni ladji Rio de Janeiro, 2ö. marca. AA. Na bra-züskä vojni tadfi »Mauas Gerajs« je prišlo do hude eksplozije. Ranjenih jc bilo 12 oseb. London, 25. marca. AA. Snoči je stavil načelnik italijanske delegacije Grandi predsedniku konference Macdonaldu važne predloge glede nadaljuje usode konference. Grandi je Predlagal, naj se konferenca odgodi za dobo šestih mesecev. Tekom te dobe bi skušali Francija in Italija skleniti prijateljski sporazum v spornih vprašanjih, ki ovirajo napredek konference. Ohe državi bi se obvezali, da bi v tem času ne gradili novih vojnih ladij. Nadalje bi Italija in Francija dovolili, da bi Japonska, Zedinjene države in Anglija brez zavlačevanj lahko nadaljevale pogajanja za sklenitev pakta med tremi silami. Če b? Italija in Francija v tem času sklenili sporazum, bi se pogajanja med tremi državami lahko razširila v pogodbo petih držav. Ob enem je prosil Macdonalda, naj posreduje med Italijo in Francijo. Macdonald je izjavil Grandiju, da ceni njegov predlog kot prispevek k splošni želji do sporazuma. Obenem pa mu je pojasnil, da se ne more izjaviti takoj o predlogih, ki jih bodo proučile vse delegacije. Danes bodo delegati konference proučili Grandijeve predloge z vseh strani. Ker se upanje pri sedanjem položaju za sklenitev pakta med petimi državami, za kar je bila sklicana konferenca, ni opustilo hi se je vodilo delo neprekinjeno edino v tem cilju, ne more konferenca razpravljati o drugih predlogih, dokler ne bo možnost sklenitve pakta med petimi državami popolnoma izčrpana. London, 25. marca. AA. Davi so angleški in ameriški d d ega ti nadalje raz- pravljali o težkočah pomorske razoro-žitvene konference. Ministrski predsednik Macdonald je imel dolg razgovor z vodjo italijanske delegacije z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Splošna situacija se ni veliko izpreme-nila. V London se je vrnil francoski mornariški minister Dumesnil. Francoski kolonijalni minister Pietri prispe semkaj jutri. Dan povratka francoskega zunanjega ministra Brianda ni še določen. London, 25. marca. AA. O usodi konference za pomorsko razorožitev vlada še nadalje negotovost. Listi poročajo o Macdonaldovi izjavi, glasom katere bodo s prihodnjo javno sejo zaključena dela konference. Predloge za sklenitev pogodbe med tremi državami, ki so bil stavljeni od angleške vlade, še vedno proučuje japonska vlada. Kakor poročajo listi, bo japonska vlada v kratkem odgovorila in najbrže sprejela angleške predloge. Pariz, 25. marca AA. Nocojšnji »Soir«, »Journal des Debats« in drugi listi poročajo, da bo konferenca za pomorsko razorožitev v vsakem primeru odložena za nedoločen čas. Pariz, 25. marca, s. V senatu je zunanji minister Briand v debati o proračunu zunanjega ministrstva opozoril na miroljubno vlogo Francije, ki skrbi predvsem za svojo varnost in ki je v smislu določb Društva narodov zahtevala v Londonu organizacijo medse-bojnosti in solidarnosti, ki bo zaiamčila varnost vseh, zagotovila mir ter zmanjšala vojaška bremena. V Londonu je šlo za sestanek, čigar rezultat bo sa- mo relativen. Nikdar ne bo Francija pristala na to, da bi žrtvovala svoje interese na oltar mednarodnih interesov. Francoska mornarica nima nobenega agresivnega značaja. Od konference v Washingtonu se v Franciji ni zgradila niti ena tona vojnih ladij. Moč francoske mornarice je v primeru z ono pred vojno zmanjšana za eno tretjino. Francija pa ima mnogo kolonij, s katerimi si mora zagotoviti zveze. Briand je izjavil, da bi želel zadovoljiti sosedno in prijateljsko državo, vendar pa se ne sme ustvariti tiranija enakosti, ki ima v resnici za cilj opasnost neenakosti. To je stališče Francije, na katerem mora vztrajati. Plenarna seja bo se ta teden London. 25. marca AA. Nocoj so se sestali v Saint Jameski palači vodje delegaci1] na pomorski razorožitveni konferenci. Po seji ie bil objavljen komunike, ki pravi, da ie bilo na sestanku sklenjeno sklicati plenarno sejo konfernce prihodnji teden n da bo prihodnji sestanek načelnikov delegacije v četrtek, ko se vrne francoski zunanji minister Briand v London. Kakor doznavajo, je angleški ministrski predsednik v sporazumu z drugtimi načelniki delegacij odločen vztrajati na programu konference, to je, da se zaključi pakt med petimi državami. Kakor pričakujejo bo Briand ki se vrne iz Pariza jutri, prisostvoval nadaljnim razpravam konference in upajo, da bo inicijativa načelnikov delegacij imela toliko uspeha, da bodo dela konference na prihodnji plenarni sc-ij odločilno napredovala. Zakon v obrambo državnega kredita in državnih interesov v Rumuniji Zaradi širjenja nesrečnih vesti o finančnem položaju s strani opozidje bo izdala vlada poseben zakon v obrambo državnega kredita Beograd, 25. marca p. Tukajšnje romunsko poslaništvo je izdalo glede na vesti, ki so razširjene v romunskem opozicionalnem tisku in v inozemstvu o slabem finančnem položaju Rumuni je, daljši komunike, v katerem naglaša med drugim: Zelo redkokje je bila še zabeležena taka borba opozicije proti vladi kakor v Rumuniji. Trajno zaupanje, ki ga uživa narodno-seljaška vlada pri rumunskem narodu, tako draži opozicijo, da presegajo njeni napadi na vlado vse dopustne meje in niso več naperjeni samo proti vladi, marveč proti državi sami. Hoteč zadeti vlado, je opozicija začela širiti neresnične vesti o finančnem položaju države, naglašajoč, da je zakrivila sedanja vlada finančno krizo. Predobro je znano, da je Rumurfija bogata in da ji ne grozi nikaka finančna kriza, ki bj je država ne mogla preboleti. Rumunska opozicija, ki jo sestavljajo desničarji in celo nekdanji patrioti, je danes na isti črti s komunisti. Vlada je iz verodostojnega vira obveščena, da so dobili komunisti iz Moskve nalog, naj povsod izzivajo finančno Paniko, da bi na ta način povzročila zmedo, ki bi jo lahko nato izkoristili v svoje strankarsko-politične cilje: Ta akcija komunistov in opozicije, ki gre z njimi po Isti poti, pa v Rumuniji ne more imeti uspeha, ker je romunska valuta stabilizirana. Tečaj leva je zavarovan z zlatim fondom v znesku 9 milijard lejev. Kovinska podlaga tega fonda se giblje med 40 do 50 %. Narodna banka ima razen tega rezervo v znesku 6 milijonov angleških funtov v devizah. Stabilizacija pa je vrhu tega še zavarovana z vsoto 25 milijonov dolarjev s strani glavnih emisijskih bank vsega sveta. Končno je podana še varnost leja v naraščajočem iz-voizu žita. Zato ni za lej nikake nevarnosti in so vse vesti o nekaki finančni krizi docela neosnovane. Kljub vsemu temu pa se je romunska vlada odločila, da izda poseben zakon za obrambo državnega kredita in državnih interesov. Ta zakon bo predvideval zelo stroge kazni za širjenje neresničnih vesti proti državi in njenemu kreditu v cilju strankarsko-političnih koristi. Dr. Marinkovic v Parizu Pariz, 25. marca AA. S snočnim ekspre-som je prispel iz Ženeve jugoslovenski minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovic. Na postaji so ga sprejeli romunski poslanik v Londonu Titulescu. delegat Rumuniie na konferenci za vzhodne reparacije, češkoslovaški poslanik Osuski. jugoslovenski poslanik dr. Spala'ikovic in dr. Gjorgje Gjurič, opolnomočeni minister g. Konstantin Fotič, svetnik iugoslovenskega poslaništva v Parizu g. Vučkovič z osobiem Poslaništva. Pariz, 25. marca. AA. Minister zunanjih zadev dr. Marinkovic je imel danes popoldne sestanek z Aristidom Briandom na Orsajskem keju. Dr. Marinkovic je ostal pri g. Briandu eno uro. Podpis konvencij z Belgijo Beograd, 25. marca. AA. Dane« ob 12-30 je bila na svečan način v veliká dvoTami ministrstva za zunanje zadeve podpisana konvencija o izroče-vanjn krnice v, sodn pomoči m arbitraži med Jugoslavijo m Belgijo. V imenu naše kraljevine je konvencijo podpisi namestnik ministrstva га zunanje zadeve in minister brez listnice dr. Kosta Kumanudi. Za Belgijo je stavil podpis belgijski poslanik v Beograd« Delcoigne. Udeležba ČOS na beograjskem zletu Praga, 35. marca. AA. ČTK poroča, da je predsedstvo češkoslovaškega sokotekega save®a na svojem se-stamfai v Tatranski Planici skilemilo, naj se češkoeíovašfcá Sofcoli v kar največjem Številu tsdeleže vsesokolslcega zleta v Beogradu. Znižanje obrestne mere na Nizozemskem Amsterdam, 26- marca. AA. №гогеатеэ)ра banka V znižala obrestno mero na 3 odstotke. Angleško mnenje o bolgarski vladi Beograd, 25. marca, M. Pod naslovom »Makedonija in Liga« objavlja današnji »Manchester Guardian« uvodnik, v katerem se peča z nedavnimi atentati makedonstvujuščih na našem ozemlju ter pravi med drugim: »Čim se odn osa ji med Jugoslavijo in Bolgarsko poboljšajo, jih takoj zopet spravljajo v «nevarnost hajduski napadi. Tako so bile mesec dni po svojem sprejetju dovedene v vprašanje sofijske konvencije o reguliranju obmejnih vprašani, in sicer po napadih Makedoncev iz Bolgarije.« Lisi govori datlje o diplomatskih intervencijah, izvršenih ob priliki atentatov' ter o odgovoru bolgarske vlade, ki je izjavila, da bo kaznovala krivce, in dodaje na koncu, da je .hrgoslOyenska vlada, kakor je podoba, nezadovoljna s takim odgovorom, to oa iz razloga, ker je bolgarska vlada, kakor se da iz vsega sklepati, brez moči napram makedonskim organizacijam. Uveljavljeni zakoni in uredbe Beograd, 25. marca. p. »Službene Novin e« objavlja 70 naslednje zakone in pravilnike: Uredbo notranjega ministra o osnovanji! policijskih tvprav »a sedežih banovin, nadalje uredbo o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev. pravilnik o izvrševanju zakona o dobro-voficih m pravilnik o zaščitnem cepljenju proti kozam, Okoliš ljubljanske policijske uprave Beograd, 25. marca, p. Na osnovi paragrafa 35. zakona o notranji upravi je izdal notranji minister uredbo o sestavi m delokrogu policijskih uprav na sedežih banovin. Policijska uprava v Ljubljani bo obsegala mestno občino ljubljansko ter okoliško občino Moste, Gornja Šiška in Vič. Razširjenje banskih svetov Beograd, 25. marca. p. Kralj je podpisal zakon, s katerim se spreminja čl. 26. zakona o banski upravi tako, da se poveča število članov banskega sveta. Notranji minister bo s posebno uredbo določil število članov banskega sveta za vsako posamezno banovino. Novi jugoslovenski poslanik v Pragi Praga, 25. marca, d. ČTK javlja fz Beograda, da bo za jugosiovenskega poslanika v Pragi imenovan dosedaní! bruseljski poslanik general Petar Pesic. Dosedanji praški poslanik dr. An-gjelinOvič odide v aprilu na svoje novo mesto na Dunaju, dunajski dr. Milosevic pa istočasno v Bruselj. Nadaljnje obremenitve dr. Predavca Zagreb. 25. marca n. Danes se je nadaljevala razprava pred tukajšnjim kazenskim senatom proti bivšemu upravitelju zavarovalne zadruge »Providnost« dr. Vladimiru Cicku. Zaslišani so bili izvedenci, ki so izpovedali, da je ravnateljstvo hrvatske seliačke banke in »Providnosti« vedelo za fingirane bilance in vedelo, da hrvatska seliačka banka ni izplačala obljubljenega dolga v znesku 1,938.400 Din. nego je po nalogu samega ravnateljstva obtoženi dr. Cicak brisal to vsoto ter s tem prikazal bilanco povoljne.išo. nego je bila v resnici. Dr. Cicak je danes izjavil še nadaljnie zanimivosti o dr. Predavcu. Deial je. da ie 1. 1928. ponudil .Tosip Predavec pred^dni-štvo Hrvatske seliačke banke najprej upravitelju nadškofijskih veleoosestev in današnjemu mestnemu podnačelniku Arturiu Mahniku. Ko pa ie ta Donud^no mesto odklonil. je ponudil predsedništvo Kiepachu. Tudi ta ni hotel mesta spreieti: zato je poslal Predavec nekega nameščenca, nai pogleda na istočasno se vršečo skunščfno delničarjev Seljačke banke, ie Ii navzoča kakšna ugledna oseba. Uslužbenec ie Pre-davcu javil, da prisostvuje skupščini tudi industriiec Milan Prpič. Predavec ie nato odredil, naj bo Prpič izvoljen za predsednika Hrvatske seliačke banke. Še is'.ega dne je Prpič obljubil, da bo plačal pasiva oziroma jih garantiral s svoio menico, gla-sečo se na 4 milijone dinarjev. Prpiču pa ni bilo povedano, da je Hrvatska seliačka banka insolventna. Ta izpovedba obtoženega dr. Cicka znatno i/nodkopava obrambo aretiranega dr. Josipa Predavca. ki ie dejal. da se ni brigal za poslovanje Hrvatske seljačke banke in zadruge »Providnosti«. »1UTRO« šf. 7T 2 Sreda, Ж. ТЯ. 1930 Tragična avtomobilska nesreča vesele sva-tovske družbe v Novem mestu Med vožnjo k poroki v Ljubljano obe pnevmatiki, zaradi česar se je ena sopotnica sta težko ranjena, Novo mesto, 25. marca. Danes sta se pripetili v Novem mestu dve težki in tragični nesreči. Prva nesreča se je pripetila okrog 14.40 veseli ženitovanjski družbi. Trgovec gospod Rudolf Muren iz Kandiie se je nameraval danes poročiti s svojo nevesto gdč. Roziko Cigojevo v Ljoiblja-ni. Popoldne so se odpravili v veseli svatovski družbi v dveh avtomobilih na pot, pri čimer pač niso slutili, da jih bo na tej veseli poti doletela huda nesreča. Ženina in nevesto so spremljali nevestina sestra gospa Ogrizikova s svojim soprogom g. Josipom Ogrizkom, ženinov oče g. Josip Muren, bančni uradnik g. Jože Splihal iz Novega mesta ter industrijec g. Joško Povh. Prvi avti, ki so ga zasedli trgovec gospod Ogrizek, njegova žena in ženinov oče ter bančni urad.iiK g. Splihal, je šofiral mehanik g. Škedelj. Drugi avto je vodil industrijalec g. Joško Povh. Ž njim so se vozili njegova soproga, ženin g. Muren, nevesta Čigojeva in ženmova sestra gdč. Iva Murnova. Avtomobila sta vozila v razdalji kakih 200 korakov. Ko je prvi avto privozřl do klanca pri Mirni peči, imenovanega »šranga,« sta počili hkrati Obe desni pnevmatiki. V velikem loku je avto, ki se je v zraku dvakrat preobrnil, padel pod cesto, spotoma pa je še zadel v velik obcestni kamen in se dobesedno razbil, izipod razvalin avtomobila je bilo slišati grobno stokanje in klicanje na pomoč. Industrijalec g. Povh, ki je nesrečo takoj opazil, je naglo ustavil svoj .avto in takoj priskočil na pomoč. Sam je stekel v bližnjo vas Jablan k gostilničarju Dreniku ter od tam prinesel škaf vode in razne obveze. Ostali njegovi sopotniki so med tem potegnili ■"an jen с e izpod razbitega avtomobila. Poleg pre vrnjen ega cestnega kamna je obležala gospa Jožica Ogrizikova v globoki nezavesti, vsa v krvi. Šofer Škedelj je obležal pod razbitim avtomobilom in so ga komaj potegnili izpod ruševin. Tudi on je bil ves okrvavljen in v globoki nezavesti. Po čudnem naključju so ostali sopotniki ponesrečenega avtomobila bančni uradnik g. Josip Splihal, ženinov oče g. Muren in trgovec g. Ogrizek, ki je sedel poleg šoferja, docela nepoškodovani. Josipa sta počili v bližini Mirne peči hkrati avto prevrnil in razbil — Šofer in ostali so skoraj nepoškodovani Splihala je vrglo več metrov daleč na obcestno grmovje^ in baš v tem je bila njegova rešitev. Ženinov oče Muren je padel v cestni jarek, ki je poln blata in se zaradi tega ni premočno potolkel. G. Ogrizek je padel na travo tako srečno, da se mrica. 25. marca r. Veliko senzacijo je izzval skrivnosten beg zloglasnega črnogorskega odmetnika Štipe Milačiča m razbojnika Zlatičanina, ki sta bila zaprta v podgoriškem sodišču. Oba sta zelo nevarna zločinca in sta bila šele nedavno aretirana. Ni še docela pojasnjeno, kako sta mogla pobegniti Ugotovljeno je lc toliko. da ie nekdo vtihotapil v zapor pilo, s katero sta prepilila okove in ključavnico ter nato pobegnila. Domneva se. da sta imela uri tem begu pomočnike, ki so že prei vse pripravili. Sokrivcev pa uvedena preiskava doslej ni mogla ugotoviti. Stražnik ustrelil begunca Zagreb, 25. marca. n. Nekaj pred 12. uro je hotel na Magacinski cesti v Zagrebu stražnik Josip Pokupič aretirati nekega Ivana Oraškoviča, 201etnega pekovskega pomočnika. Fant se je stražniku iztrgal ter priče! bežati preko livade. Stražnik je ponovno klical za beguncem, naj se ustavi in je moral nato dvakrat ustreliti v zrak. Potepuh pa se tudi za te strele ni zmenil, zaradi česar je stražnik ustrelil tretjič. Begunec je dobil kroglo v pleča in se je na mestu zgrudil mrtev. Policija je sporočila javnosti, da je po zadostnih pričah dokazano, da je ravnal stražnik docela po predpisih in ga ne zadene pri tem smrtnem slučaju nobena krivda. Novinarske legitimacije podaljšane do 1. maja Beograd, 28. marca. AA. V zvezi s sklepom g. ministra prometa št. 3502, z dne 25. febrnaria t. I. se sporoča, da je g. minister s sklepom §t. S239 z dne 21. t. m. podaljšal veljavo legitimacij profesionalnih novinarjev za četrtlnsko vožnjo do 1. maja t. I. Srbijanski seljaki na povratku Sisak, 25. marca n. Na povratku iz Slovenije so preko Karlovca dospeli danes srbi-ianski. izletniki iz Kruševca v Sisak, kjer so ЬФИ nad vse svečano sprejeti. Strašen čin ljubosumne žene Žena umorila svojega moža in si potem pognala kroglo v glavo - Motivi tragičnega dejanja Hali, 25. marca, d. Tu se je izvršila strašna rodbinska tragedija, katere žrtev sta bila zdravnik dr. Peterka in njegova žena. Preiskovalna komisija je preiskala kraj žaloigre in ugotovila, da je ležalo truplo dr. Peterke na popolnoma od krvi premočeni postelji, obraz mu je bil strašno razmesarjen in lobanja na večih mestih razbita. Zdravniki so ugotovili, da ima glava 14 globokih ran, zadanih od sekire. Izgleda, da je nesrečna žena v svojem strašnem besu naravnost podivjala, ko je s sekiro tolkla po glavi ubogega moža. Zločinsko orodje je ležalo na robu postelje vse okrvavljeno. Žena, ki je izvršila samomor, pa ie ležala pred psího v spalnici. Izvršila je samomor s tem. da si je pognala v desno sence 9 mm kroglo z vojaškim revolverjem. Krogla ji je popolnoma prebila glavo ter se odbila na steni. Preiskovalna komisija je našla med listinami nesrečne žene tudi njeno oporoko, ki jo je spisala oktobra leta 1929. V testamentu že napoveduje, da bo ubila moža, ker jo hoče uničiti in ker se je hoče znebiti. Gospa Peterka je bila na svojega moža zelo ljubosumna ter je neprestano domnevala, da vzdržuje razne nedovoljene ljubezenske zveze s prijateljicami na Dunaju. Oba zakonca sta bila ločena osem let ko se je nahajal dr. Peterka na Dunaju. Ker je bila gospa Peterka živčno težko bolna, je hotela oditi v Gallspach k čudodelnemu zdravniku Zeileisu, da bi jo ozdravil. Dr. Peterka pa je kot zdravnik to odsvetoval, kar jo je močno razburilo, tako, da je pripovedovala svojim prijateljicam, da je samo zaradi tega ne pusti k Zeileisu, ker je ne mara in ker ima mlajša dekleta. Samomorilka je bila rodom iz kmečke .rodbine teT jo je dr. Peterka kot izredno mehkočuteč in univerzalno izobražen mož poročil povsem iz ljubezni ter poskušal pozneje spopohiiti njeno pomanjkljivo izobrazbo. Pokojni dr. Peterka ie bil velik prijatelj glasbe in idealist. Neposredni vzrok za strašen čin nesrečne žene je bila namera dr. Peterke, da bo v prihodnjih dneh odpotoval na Dunaj, kjer je hotel obiskati svoje prijatelje in nakupiti zdravniške knjige. Žena pa je domnevala, da hoče obiskati svoje prijateljice ter je zahtevala, da naj ostane doma. Кет najbrže te zahteve ni hotel upoštevati, je posegla po sekiri ter mu razbila glavo. Notranjepolitične trzavice v Rumuniii Bukarešta. 25. marca g. Tekom dneva jc bilo zaplenienih več listov, ki so objavili govore s kongresa Averescove stranke z napad-i proti rcgentskerrru svetu. Eden izmed govornikov, bivši prefekt Anastasnescu je namreč izjavil, da mora prenehati Avc-reseova stranka ali pa regentski svet. Med udeleženci kongresa je padlo pri tei priliki nekai vzklikov za princa Karola. Predsedujoči general Averescu se tem klicem ni pridružil in se je omeji! samo na ugotovitev. da s tročlansko institucijo regentskega sveta ni vredno razpravljati, ker je to prazno govoričenje. Demonstraciji Averes-covili pristašev se v političnih krogih ne pripisuje velikega pomena, ker so ravno zadnje občinske volitve pokazale, da stranka nima več pomembnega števila pristašev. Averescova akcija proti regentskemu svetu se daje tolmačiti s tem, da je hotel Averescu dati stranki novo veselie za delo. Glede zaplembe !istov se izjavlja s strani vlade, da ie posredovanje oblasti vedno potrebno tamkaj, kier se vlači institucija krone in regentskega sveta т strankarsko-politične boje. Vlada ie napovedala tudi sklep, da bo postavila govornike, ki so se zavzemali za princa Karola. pred sodnike. Glasilo liifdske stranke pa prinaša izjavo da vodstvo stranke teh govorov za princa Karola ne odobrava. # Slovesen zaključek carinske konference Ženeva, 25. marca AA. Danes je bita т tajništvu Društva narodov svečano podpisana mednarodna pogodba o stabilizaciji evropskih carinskih tarif, nadalje protokol o bodočih carinskih in gospodarskih pogajanjih in sklepna listina konference. Pogodba o carinskih tarifah ie podpisalo 11 držav: Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija. Švica. Nizozemska, Avstrija Estonska. iFnska, Belg-fia in Luxemburg. Ostalim državam je bil stavljen rok za podpis te pogodbe do 15- aprila. Ratifikacijo pogodbe o carinskih tarifah je treba opraviti naidalje do 1. novembra. Angleški proračun London. 23. marca. AA. »Daily Herald« poroča, da bo letošnji proračun veliko boljše izpadel, kot je izgledalo po prvih podatkih. Ta ugoden rezultat je pripisati v veliki meri padcu obrestne mere, ki je pocenil denar in prihanil državnemu zakladu velike vsote na obrestih, ki so se morale plačevati za leteči dolg. Glede na ugodnost situacije so se razširile na včerajšnji borzi neke pretirane vesti, tako n. pr. se je govorilo na londonski borzi, da bo angleška vlada v kratkem konvertirala državna posojila. Glede na to vest pravi »Daily Herald«, da bo konvertiral zakladni minister okrog 200 milijonov funtov državnega dolga po 5 odst. v državni dolg po 4 in pol odst. Na ta način bi prihranila država letno 1 in pol milijona funtov šterlingov. komunistična akcija v Rumuniji Bukarešta. 25. marca. g. Na današnji seji izvršilnega odbora liberalne stranke je imel Bratianu govor, v katerem je nujno svaril pred komunistično nevarnostjo. Izjavil je, da je bila centrala za komunistično propagando prenesena v Ilarkov in Kijev. S tem hoče Moskva ponovno razviti živahno propagando v Besarabiji. Bratianu je svaril pred tem novim delovanjem komunistov ter je zahteval potrebne varnostne ukrepe. Italijansko-madžarsko prijateljstvo Budimpešta, 25. marca AA. Regent Horthy je sprejel v posebni avdiienai italijanskega poljedelskega ministra Acerba. Njun razgovor je bil dolg in prisrčen. Listi priobčujejo članke, v katerih izražajo řivo simpatijo za italijanskega ministra in za Italijo. Minister Rocco v Gorici Gorica, 25. marca. AA. Minister pravde Rocco ie pregledal mestne ustanove m se nato napotil na sodišče, kier je izrekel visokim uradnikom svojo zahvalo га delo, ki ga je sodišče opravilo na mejah domovine. Komunist! groze z bombami Newyork. 25. татса. g. Kakor s« doznav«, во tukajšnji komunisti zagrozili, da bodo vrgK т zrak poslopje »Metropolitan opere«, ako se bodo vršile za danes določene man-festaeü« i>rBremenc, ker ее je morala boriti z močnimi protive-trovi in s viharnim morjem. Reden zrakoplovni promet preko Atlantika Newyork, 25. nrarca. AA. Dr. Eckener bti Сђав^» les Midhell, predsednik »Na-tioual City Company« naznanjata, de }< bila podpisane pogodba s fv паябпмш Ťn аегопялЧгсг-лт država пн Ze leševe trgovine. Temeljita poprava z odstranitvijo vogla bi zahtevala preveliko žrtev. Manjša izboljšava bi se morebiti dala izvesti z malimi stroški. Sedaj je namreč cesta po Glavnem trgu izpeljana tako, da je doeti bližja hišam na zapadni strani (Go-leš in Springer) kakor hišama na vzhodni sirani (Kopač in Ljudska posojilnica). Zaradi te neugodnosti je ovinek pri Golešu skoro pravokoten. Ako bi se cesta preložila tako, da bi se od Bergmana naprej v loku za nekaj metrov približala hišama Ljudske posojilnice in Kopača, potem bi bila namesto sedanjega ovinka cesta v širšem loku razpeta. Voz, ki bi brzel od Kokliča doli, bi že videl, če mu od Ljudske posojilnice hiti nasproti drug voz (avto!) in obratno. Oba bi še lahko upočasnila vožnjo in se pripravila za ogib. Poleg zgodovinskih dveh vbodov v Novo mesto (Rozman, most) bi bilo mogoče ustvariti nov, tretji vhod za one, ki prihajajo preko Šempetra in Ločne. V ta namen bi se nanovo uredila stara Ločenska cesta, ki vodi mimo nove Košakove hiše, ter zvezala e oeeto, ki vodi mimo nove Buk>ve hiše poleg novega poslopja okrožnega sodišča in odtod mimo hiše dr. Vašiča, ter pride po sedaj ozki ulici med Fichtenauovo in Prijateljevo hišo na Glavni trg. Del mesta, ki stoji ob tej predlagani črti na ravnih tleh ob Krki nasproti Ragovemu l>gu, bi ее e to regulacijo otvoril novemu razvoju. Ljud'je bi se tudi radi posluževali te ceste, ker vodi pj ravnem in je bližja nego nova cesta mimo gimnazije. Ustrezala bi torej nameri, da ее z дјо razbremeni promel; mimo Rozmana. Kadar se bo stara Jelov-šek - Fichtenauova hiša prenovila, bo čas za izvršitev najkočljivejšega oddelka tu predlagane regulacije, ker bo odstranjena največja ovira. Na zmanjšani prostor Fich-tenauove stare hiše se bo morebiti postavila palača Mestne hranilnice s poštnim uradom v pritličju v ponos in kras že sedaj izredno lepega Glavnega trga. Regulacijski načrt gosp. inž. Kregarju predlaga staro pokopališče poleg mestnega drevoreda za mestni park, ki bi se raztezal do Perkove hiše in do Loke ob Krki. K tej sicer zelo lepi nameri bodi dovoljena ta-le pripomba: Novo mesto, ki meji na treh straneh na vodo, na četrti pa na hrib. se pioetira i>o večinoma bregovitih tleh. .Še celo izjemno lepo ležeči in lepo zazidani, prostorni Glavni trg, središče nekdaj zgolj trgovskega mesta, ima deloma viseča tla. Novemu mestu manjka stavbišč za bodoči razvoj. Zatorej je upravičena želja, da se edini popolnoma vodoravni in obsežni zrostor, ki ga sedaj zavzema staro pokopališče, porabi za idealno stavbišče bodočega najlepšega dela Novega mesta. Ondi naj bi stal ob lepem trgu bodoči Narodni ali Sokolski dom, ki bi sprejel vsa narodna, napredna kulturna društva jx>d svojo etreho in imel vrt za telovadbo na prostem. Bil bi mestu čast in ponos. Za park bi zadostoval prostor okoli sedanjega živinskega sejmišča in okoli igrišča za tenis. Položaj parka v sedanjem regulacijskem načrtu je manj priporočljiv tudi zaradi tega, ker bi bil park tik ob glavni avtomobilski oeeti у območju njene- ga prahu. Zmanjšani park po gornjem predlogu bi bil b obzidani cesti po vrsti hiš ločen od ceste in praha. Dokler se prostor starega pokopališča ne srne zazidavati po postavnih predpisih, bi lahko služil za sprehajališče. Potegnila bi se preko njecra cesta ob črti Perko - pošta . Skarbeme "in določile meje bodočega trga. Bi li ta cesta postala glavna dovozna cesta za v Novo mesto s kolodvora, ali bi v tej vlogi ostala sedanja cesta poleg drevoreda, to je posebno vprašanje. Odločilnega pomena bi bila vi-šinsa razlika teh dveh cest z ozirom na preureditev ceste pri Rozmanu. Prostor okoli Kapiteljske cerkve (nekdanje pokopališče) je krasno razgled išče, lahko pristopno tujcu, ki prvič ogleduje mesto in okolico. Regulacijski načrt* naj teoa ne pusti iz vida. Potov, ki vodijo iž mesta k cerkvi, je dovolj; nai tu ostanejo. Drugo še odličnejše razgledišče je Kapiteljski vrb ob stari cesti (Garzarolli - Ršte - Fur-lan) proti Bršljinu. Upošteva ga kot pri. ljubi jeno sprehajališče že sedanje olepševalno društvo. Priporoča se, da bi se v misel vzelo nakup vrha, ki je porastel s slabo trato Na vrhu na(i bi se priredilo, kadar ramere nanesejo, razgledišče, ki nudi krasno panoramo. Napeljale bi se po sedanji trati do vrha steze in pri tej priliki površje tal uredilo, tla zboljšala z umetnimi gnojili in posejala s travo ter primerno ozaljšala z drevjem in grmovjem. To bi bil krasen drugi mestni park ob malih stroških. ajiraoc st и ■ 4 Sreda, 26. IH. 1930 Domače vesli * Napredovanje ▼ železniški slnžbi. Iz JI. ▼ L skupino so naipredovali zv ani čni ki II. kategorije: Kulcsar Ivo, Dolnja Lendava; Piikš Martin, Jesenice; Collautti Franc, Zidani most; Kores Matevž, Tez.no; Lavič Franc, Ljublana; Men oni Egidij, Sv. Lovrenc na L>r. polju; Reich Lovrenc, Slov. Bistrica; Rožanc Franc, Ptuj; Teribos Av-eust, Maribor кот. kol.; ZalokaT Franc, Jesenice; Bajec Alojz, Verd; Bertoncelj Matevž, Ljubljana gor. кЫ.; Bezeljak Matija, Ljubljana glav. kol.; Bezgovšek Karol, Trbovlje; Birsa Ivan, Maribor glav. kol.; Bocnbač Martin, Rafcek; Bostič Franc, Zidani most; Božeslav Metod, Maribor; Dež-man Franc, Ljubljana glav. kol.; Dol ni čar Mihael, Ljubljana gilav. kol.; Ferjan Miha, Ljubljana glav. kol.; Gab rovec Jakob, Celje; Godec Martin, Laze; Golob Fran, Moš-kanjci; Golob Ivan, Ljubljana glav- kol.; Gregor! Franc, Jesenice; Grobelnik Mihael, Maribor glav. kol.; Hacin Franc, Prevalje; Jančič Franc, Maribor glav. kol.; Janežič Karel, Zidani most; Jaušnik Franjo, Mari-Ьот kor. kol.; Jazbin šek Josip, Celje; Jerič Jurij, Trbovlje; Jug Štefan, Štore; Jurman Ivan. Zidani most; Kebrič Alojzi, Maribor glav. kol.; Kelbel Alojzij, Ljubljana gor. kol.; Klanjšček Karel, Novo mesto; Klep Franc, Maribor; Klopci č Karel, Ljubljana gor. kol.; Košir Anton, Ljubljana glav. kol.; Kovač Frančišek, Ljubljana glav. kol.; Kovač Karel, Maribor glav. kol.; Ko vič Ignacij, Laze; Kožar Josip, Novo mesto: Kralj Alojzij, Ljubljana glav. kol.; Krumberger Alojzi, Novo mesto; Kukec Adolf, Ljubljana gdav. kol. * Izpremembe v državni službi. Po službeni potrebi so premeščeni: višji šumarski svetnik Ante Ružič iz Maribora k sreskernu načelstvn v Karlovou, višji šumarski svetnik Gustav Žržič iz Murske Sobote k upravi Primorske banovine v Splitu ter višji šumarski svetnik Janko Urbas od bivšega velikega županstva v Mariboru k s reškemu načelstvu istotam. Geometer Hinko Prelo-vec pri katastrski upravi v Celju je premeščen h katastrski upravi v Črnomlju. * Čakovec postavi spomenik kralju Petra. Akcija za postavitev spomenika kralju Petru Os vob odštel ju v Čakovcu se bliža svojemu uresničenju. Sestavni deli spome-n ka so že prispeli v Čakovec in se prevažajo na kraj v parku, kjer bo stal spomenik. Spomenik je izdelala neka celjska tvrdlka- * Petdesetletnica umetniškega delovanja Nikole Fallerja. Ena najuglednejših osebnosti hrvatskega glasbenega življenja g. Nikola Faller bo praznoval 3. apriia letos petdesetletnico svojega umetniškega delovanja. Slavljenec bo tega dne dirigiral v gledališču na Trgu kralja Aleksandra izvajanje Bizetove opere >Carmen«, ki se bo pri tej priliki predvajala v obnovljeni inscena-ciji. Sodeloval bo tudi g. Marij Šimenc. * Vozne olajšave za rezervne oficirje. Rezervni oficirji, ki ne uživajo vozne olajšave že iz kakega drugega naslova, na primer kot državni uradniki, imajo pravico na znižano vožnjo na železnici ali ladji trikrat na leto na ta način, da plačajo vozno ceno 3. razreda za 2. razred in vozno ceno 2. razreda za 1. razred. Imeti pa morajo osebno legi'ffimaoijo s fotografijo, izdano od komande vojnega okrožja. * Sprejem gojencev v vojno akademija Uprava vojne akademi ji e v Beogradu je razpisala dva natečaja, in sicer prvega za sprejem 300 gojencev v nižijo šolo vojne akademije za mladeniče, ki so dovršili 6, 7 ali S razredov gimnazije aH realke, even-tuelno z izpitom zrelost:, drugi natečaj pa za sprejem 300 gojencev za mladeniče, ld so dovršili 4 razrede gimnazije ali realke in opravili nižji tečajni izpit Po prvem natečaju bo trajala šola tri leta, po drugem pa pet let. Obe šoli se pričneta 1. oktobra. Po prvem natečaju se morajo prošnje za sprejem vložiti do 15. avgusta, po drugem natečaju pa do 5. avgusta 1930. * Komisija za agrarne operacije. Kakor razglaša komisija za agrarne operacije, je imenovan dr. Robert Maršič za komisarja za agrarne operacije z uradnim sedežem v Ljubljani za sodne okraje Celje Vransko, Laško, Konjice, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Rogatec. Ljutomer, Gornjo Radgono, Maribor, Slovensko Bfetrioo, Sv. L sna rt v Slovenskih goricah, Phó, Ormož, Brežice, Sevnico, Slovenigradec, Šoštanj, Prevalje, Marenberg. Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto. K-omisar za agrarne operacije Ivan Рокота, ki je veljal dosJej za vso Dravsko banovino, bo uradoval odslej v sodnih okrajih Kočevje, VeJiiike Lašče, Ribnica, Krško. Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Kranj, škofja Loka, Tržiič, Ljubljana, Vrhnika. Litija, Višnja gora, Logatec, Cerknica, Lož, Radovljica, Kranjska gora, Novo mesto, Žtižemberk, Trebnje, Kamnik in Brdo, in sicer kakor doslej s sedežem v Ljubljani. * Povratek srbskih seflafeov v domače kraje. Po treh lepo preživfjenih dnevih т naši sredi so se včeraj z jutranjim vlakom odpeljali srbski seljaki iz Ljubljane, odločeni k povratikn v svoje domače kraje. Spotoma so se oglasiti v Novem mesta in si ogledali kmetijsko šolo na Grmu, nato pa nadaljevali pot v Kruševac, ki jih vodi preko Sarajeva. * Priprave za vsesokolski zlet v Beogradu. Beograjski novinarji so bili te dmi povabljeni, da si ogledajo sokolsko zletišče Gozdna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. za vsesokolski zlet, ki se bo meseca junija lerfos vršni v Beogradu; Novinarje ie informiral o zJetisču major Lovrič, kS je povedal. da se bo porabilo 260 vagonov gradbenega materiiala iz bosanskih gozdov za zJetišče, na katerem bo prostora za 3600 telovadcev, dočim bo na tribunah prostora za 40.000 ljudi. Instalirali se bodo tudi mikrofoni ter se bo potek zleta oddajal preko beograjske, zagrebške, ljubljanske in praške radijske postaje. Doslej se je prijavilo za zlet 19.000 Sokolov, a nadaljnje pri jave še vedno prihajajo. * Ameriško Sokolstvo nastopi na svetovni razstavi v Chicagu. Ameriško časopisje poroča, da se pripravlja skupen nastop vseh sokolskih organizacij v Z edin j enih državah na svetovni razstavi, ki bo 1. 1933. v Chicagu. * Književni natečaj »Jadranske Straže«. Kakor nam javljajo iz Splita, je uredništvo revije »Jadranska Straža« v svrho pospeševanja naše pomorske literature razpisalo svoj tretji natečaj za novele, feljtone in potopise iz življenja naših pocnorcev na vojnih ali trgovinskih ladjah, iz življenja naših pomorskih krajev od najstarejših časov pa do danes, opise potovanj po naših in tujih morjih, felitone o morju, njegovih lepotah, njegovem pomenu itd. Delo ne sme presegati obsega treh tiskanih strani »Jadranske Straže«. Nagrade znašajo: I. nagrada 2000 Din, II. nagrada 1000 Din ter štiri III. nagrade po 500 Din. Tekmovati morejo samo dela, ki doslej niso bila objavljena. Vsa sprejeta dela se bodo natisnila; če niso dobila nagrade, se bodo Ignorirala po rednem honorarju. Dela nai bodo pisana na stroju, samo na eni strani in ku-vertirana po običaju književnih natečajev: z imenom pisca v posebni kuverti. Poslati iih ie treba uredništvu do 1. maja. Briljantna veseloigra smeha in zabave! Laura la Plante Mvaisa z a čast Smeh! Krohot! Predstave ob 4, И 6, X 8 in 9 zv. KINO IDEAL ШИШИЈЈИВЈЖИаЕМ! * Velesejmske prireditve v Italiji. Prejeli smo: Uprava Ljubljanskega velesejma je bila obveščena, da bo prihodnji mesec v Milanu razsrtava živih divjih živali dragocenih kož. ki se gojijo umetno na posebnih farmah. Od 8—25. junija bo vzorčni vele-sejem v Padovi. Italijanski generalni konzulat v Ljubljani vidira obiskovalcem potne liste brezplačno. * Akcija za znižanje cen žlvllensk>m potrebščinam v Splitu. Kakor javljajo iz Splita, je tacn v teku akcija zia znižanje cen nujnim življenskim potrebščinam, zlasti ribam. Akcijo je začelo sresko načelstvo, ki bo v zvezi s splitsko občino sklicalo anketo, na kateri se bo skušal najti način, kako bi se znižanje cen doseglo. * Za msg. Toma Zupana sklad so poslali Ciril Metodovi družbi dr. Iv. Eržen in dr. B. Saboťhy po .podružnici Kranj vsak po 100 Din, podružnica Kamnica 100 Din, ž. podružnica Slovenjgradec 100 Din in podružnica v Kranju 250 Din. Lepa hvala! Zbirka znaša sedaj 22.500 Din. * Dražba občinskih lovov za Zlato polje, Domžale, Moste, Palovče in Bistrico bo 30. aprila od pol 10. naprej pri sreskem načel-stvu v Kamniku, soba 6. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna Jos. Reicb- * Moč za delo črpamo iz brane. Čimbolj je ta koncentrirana in lahko prebavljiva, tem lažje se pretvarja v telesno energijo. Taka koncentrirana hrana je Ovo-maltine. 45 Iz Ljubljane o— »Atlantic« ki okoBški obiskovalci. Ker je za zvočni film, zlasti pa sedaj za prvi nemško govoreči zvočni fflim veliko zanimanje tudi na deželi, sporoča uprava eMitnega kina Matice vsem deželanom, naj sporoče svoje želje ravnateljstvu kina pismeno (z obično dopisnico) brzojavno ali te-lefonično (telefon štev- 2134) po možnosti vsaj za en dan najprej. — V sporočilu je navesrtri število in vrsto sedežev ter dan in uro predstave. Ure predstav so razvidne v vsakodnevnem inseratu. Cene sedežev pa znašajo od 6 do 18 Din, ložni sedeži 20 Din in 24. в— Križarja »Emden«, Krasni fftm o obupni borbi nemške križarke >Emden< ie pri včerajšnji predstavi ZKD v kinu Ed с al vsem prisotnim izredno ragajal. ZKD bo ponavljala Mm še v petek 28. t. m. na dan kulturnega filma ZKD v kinu Ideal pri predstavah ob 4, pol 6, pol 8 in ob 9 zvečer, v soboto 29. t. m. ob pol 3. pop. jn v nedeljo ob 11. dop. Film se odWkirie po ve-lenapetih prizorih jn krasnih slikah; zanimivo je poleg t&ga še, da sodeluje v njem gSavna del pri potopu rešene posadke, — torej osebe, ki so v fifrnu prikazana junaštva faktično tudi tovrstoe. Ta JS-m si mora vsakdo ogledati! и— Sekset črncev bo копсегйтаг drevi ob 20. v dvorani »Uniona«. PesteT pevski program jn izvajanje raznih piesnih posebnosti v kostumih. Predfprodaja vstopnic v Matični knjigarni- u— »Orjem« Ljubljana. Prihodnji sestanek bo jutri 27. t m. v prostorih »Preporoda« ob 20. Ker so na dnevnem redu važne društvene zadeve, nai nihče ne manjka. Zlatí naj ne manjkajo tovariši pevci. u— Osmi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo danes v sredo 26. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu, o rastlinski ti poteebčSs« MjeeeeJ* ▼ 4rogerij»h KAHC, LJUBLJANA КАИС CWoUram), MARIBOR CBNIK GRATIS! prehrani. Predavanje o tem predmetu je ljubeznivo prevzel direktor gospod inž. Jakob Türk. Gospod predavatelj jc odličen strokovnjak in zasluzi predavanje, ki si ga je izbral, posebno pozornost. Interesantní eksperimenti bodo spremljali pre-davamje. Po končanem predavanju bo pel Završanov kvartet, ki se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenavadno priljubil ter bo igral priljubljeni »Merkurjev« orkester. Gostje dobro došli! Vstop brezplačen. u— Mesta zastavljalnica javlja, da bo imela odslej redtie dražbe za dragocenosti 6., za efekte pa 12. vsakega meseca. Ako na te dni pade nedelja ali praznik, tedaj sc vrši dražba naslednjega dne. Mestna zastavljalnica bo imela redno dražbo v avgustu zastavljenih predmetov in dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) in efekte (blago, perilo, stroje'* 7. aprila od 15. dalje v uradnem lokalu. Dragocenosti se morajo zaradi repunciranja re'iti. odnosno podaljšati najmanj tri dni pred dražbo, to je do 4. aprila. Dame raxveselfufemo s prelepimi pariškimi modeli pomladanskih oblek, plaščev in komplejev, še bolj pa z nizkimi cenami. Vsaka dama naj si ogleda izložbe in zalogo v trgovini f. ßußic, Stritarjeva ul. 9 u— Brez službe in zaslužka. Včeraj smo zabeležili, da je brezposelni krojač Vlado Globeluik, stanujoč v neki železničarski hiši na Vodovodni ccsti. oripeljal na magistrat svoja dva otroka in iu tam zapustil. Na to notico nas je g. Globelnik prosil za objavo, da že nad dve leti išče službo ali zaposlitev. pa ne more najti mesta. Prosil je ponovno tudi pri magistratu in banski upravi Je brez vsakih sredstev. u— Karambol d-\'eh avtebusow Predvčerajšnjim okrog 7. zjutraj sta vozila šoferja Maks S. ter Maks B. na avtobusih iz Št. Vida več dravcljcev. Na cesti pred tovarno »Štora« v Žapučah je skušal B. s svojim vozom tovariša prehiteti, pri čemer pa je zadel v spredaj vozeči voz. S. je s svojim avtobusom brzo zavil na desno, vendar premočno, zaradi česar je zadel z vso silo v električni obcestni drog in ga prelomil na dvoje. Sunek je bil tako močan, da so ljudje v avtobusu popadali, sprevodnik pa, ki je stal pri vratih, je padel z voza na tla. Preccj se je poškodoval tudi avtobus sam. Šofer В., ki je prav za prav povzročil nezgodo, se bo moral zagovarjati na pristojnem mestu in poravnati tudi škodo elektrarni Öesen. katere last je poškodovani električni drog. u— Male tatvine. Elektrotelwrk Robert Logar, stanujoč v Dalmatinovi ulici 7, je prijavil, da rrru je predvčerajšnjim med opoldanskimi urami odnesel neznan tat iz domače veže siv dežni plašč, vreden 300 Din- Za tatom ni sledu. — V stanovanje Ane Marušičeve na Sv. Petra cesti se je splazil pred dnevi neznan dolgoprstnik — morda je bila tudi ženska — in odnesel iz predala omare rjavo moško obleko, last njenega moža, vredno 2000 Din u— Zopet tri tatvine koles. Trgovski potnik Rudolf Jereb, stanujoč v Hrenovi ulici 12, se «e pripeljal predsinočnjim s kolesom na večerjo v gostilno Rážem na Žab jeku. Svoje kolo ie medtem postavil v vežo. Po večerji pa je Jereb ugotovil, da je kolo iz veže izginite. Jerebovo kolo je dirkalno, znamke »Svetla« ter je živo-rum eno pleskáno. — Drugo kolo, ki je znamke »Tribuna«, je bilo odpeljano predvčerajšnjim popoldne posestniku Jožetu Porenti, ki sicer iz veže Gospodar, zveze na Dunajski cesti. — Enako smolo ie jmel mestni delavec Jakob Skopec, stanujoč v Gerbičevi ulici 5. Predsinočnjicn je zavil v družbi tovariša Jožeta Senice v Petričevo gostilno na Dunajski cesti 31. Oba sta prislonila kolesi na zid pred gostilno in se pomudlla notri le kratko časa. Oprezujočermi tatu pa je zadostovalo рат mintrt. Vzel je bolje Skopčevo kolo. dočim je že bolj obrabljeno kolo njegovega tovariša pustil na mestu. Skopec je oškodovan za okrog 1400 Din vrednosti. u— Atenski sestanek »skodelica čaja< bo kakor vedno cfo sredah tudi drevi ob 21. v restavraciji »Zvezda«. d— Namočena polenovka эе dobi pri J. BUZZOLINIJU, delikatesni trgovini Za škofijo. Iz Celja e— Drevi bo v celjskem gledališču predstava Mariborčanov, ki bodo vprizorili krasno dramo Poljaka Przybyszewskega »Sneg« Kupite vstopnice še v predprodaji v knjigarni Goričar in Leskovšek. da ne bo zvečer prevelikega navala pri gledališki blagajni e— Gemfi trsrovcev v Celin. Referent Zbornice za TOI bo uradoval v torek 1. aprila od 8. do 12. v posvetovalnici gremiia trgovcev. Razlagova ulica št. 8, pritličje levo- e— Strašna "esreča šolarice. V nedeljo popoldne se je v Dolu pri Hrastniku igrala na rudniški progi 8-letna učenka osnovne šole Zofija Loknerjeva. Otrok v igri ni paril na svojo okolico in je nenadoma prišel pod kolesje rudniškega vlaka, ki je v tem trenutku pripeljal po tiru. Deklici so kolesa razmesarila levo nogo v kolenu in ii zdrobila kost. S tovornim vlakom je bila v nedeljo zvečer prepeljana v Celje in takoj nato sprejeta v celjsko bolnico, kjer so Й morali amputirati nogo nad kolenom. Otrok pač nikar ne puščajte brez nadzorstva. e— izgubljeno In najden0. Železničar Matija Vidmajer iz Celja ie oddal na policiji rjavo usnjato listnico, vsebujočo zdravniški recept na ime Jožefe Cesarjeve. Listnico ie našel pred dnevi na celjskem kolodvoru. Anton Blazina iz Maribora je izgubil v nedeljo v osebnem vlaku med Mariborom in Celjem srebrno 2-pokrovno uro L double- zlato verižico v vrednosti 750 Din. Ura ima tovarniško številko 54.858. e— Dve nesreči pri dein. Pred dnevi Je odtrgal gladilni stroj 42-letnemu delavcu Fr. Rebernaku s Tolstega vrha, zaposlenemu v Konjicah, 4 prste na levi roki Nepoškodovan je ostal samo lev palec. — V soboto jevKlinčevem mlinu v Škof.И vasi pri Celju zgrabil transmisliski jermen 28-letnega mlinarja Leopolda Dvoršaka iz Škofje vasi in ga potegnil s seboj v višino. K sreči je nesrečo opazil neki drugi slučajno se v bližini nahajajoči delavec, ki je urno snel jermen s kolesa in s tem rešil Dvoršaka smrti Mladi mlinar je obležal na tleli nezavesten, ker je dobil močan pretres možganov. V bolnici je kmalu prišel k zavesti in je že izven nevarnosti e— Odkrit detom°r. V Voj niku pri Celju so našli pred dnevi pri izpraznjevanju neke gnoinične jame v nesnagi otroško trupelce, ki je bilo ob času nasilne smrti staro, kakor je bilo komisijsko ugotovljeno, 1 dan. Poizvedovanje za nečloveško materjo je ostalo doslej brezuspešno, vendar ca orož-niitvo energično nadaljuje. Iz Maribora a— Verdijeva opera ^Rigoletto« doživi svojo letošnjo premijero v soboto, 29. t m. Kot Gilda bo gostovala ga. Tinka Wesel-Polla, bivša primadona zagrebške opere, sedaj primadona v Gradcu, ki uživa kot koloraturka krasnega glasu evropski sloves- Rezervirajte vstopnice! a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 28. t. in. ob 8. zvečer bo predavad univ. prof. dr. Warnier iz Zagreba na podlagi prekrasnih skioptičuili slik с moderni Franciji. Predavanje bo v francoskem jeziku. a— O zgradivi novega mostu čez Drav« pri Dupleku je v seji mariborskega okrajnega zastopa cestnega odbora obširno poročal načelnik odseka g. Kostajnšek. Hidrotehnič-na oblast je izpremenila prvotni načrt, tako da bo most za 1.30 višji in se bo zgradba s tem podražila za 50 do 60 tisoč dinarjev. Doslej je bilo pripravljenih že 411 kubičnih metrov večinoma hrastovega lesa iz gozdov vurberške graščine, manjka pa še okrog 200 kubičnih metrov Interesirani kmetje so »ob ljubili 46 kubičnih metrov, dali pa so samo 21 kubičnih metrov. Ker pa jc hrastov in mecesnov les v bližini zmanjkal in bi bilo za nabavo drugod treba preveč časa in stroškov, bi bilo najbolje, ko bi se za prečnice porabile železne traverze. S tem bi se stroški sicer zvišali za 36 do 38 tisoč dinarjev, most pa bi bil prej dograjen in bi bil tudi trpežnejši. Odsek je prejel doslei za zgraditev mostu 230.039 Din, izdai pa 197.977 dinarjev. Posojilo za nadaljnje kritje v znesku 100.000 Din je odobreno. Posojilo se bo najelo pri oblastni hranilnici Tudi banska uprava bo znatno prispevala. Odbor je vprašanje izprememb v konstrukciji prepusti! odločitvi tehničnih strokovnjakov. KARTOTEČNI P PUB O P. in S U А P.TOT E U A tM KARTOTEČNO KNJIGOVODSTVO a— Rešitev krize Zdravstvenega doma v Mariboru. Banska uprava je z odlokom od 19. t. m. odredila, da prepueti dvoriščno poslopje bivšega oblastnega dvorca za namen Zdraviliškega doma v Mariboru. Tako je prišel Zdraviliški dom iz svaje krize in bo lahko evoje delovanje zelo razmahnil. Zdraviliški dom je takoj prevzel poslopje ter opremil v njem ambulanco. Uredil bo najprej splošno šolsko polikliniko, kakor tudi zobozdravniško ambulanco šolske poliklinike. Istočasno postavi k zgradbi tudi dečji dispanzer, za katerega dosedaj plačuje vi-sekf najemnine. Takoj bo tudi zaprosil ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja za dovoljenje osnovanja stalne od-dajalnice mleka za dojenčke. Končno poeta-vi v prostorih ferobakterioleški laboratorij, antirabično ambulanco itd. a— Stavbno gibanje v Maribora. Zobozdravnik dr. Stamol je kupil stavbni parcelo ob državni cesti na Kralja Petra trgu nasproti Mariborskemu dvoru in namerava tam letos zgraditi dvonadstropno hišo s stanovanji in trgovskimi lokali. Ženski CHARLIE CHAPLIN temperamentne ANNY ONDRA v sijajni šaloigri, kjer se boste nasmejali do solz in imenitno zabavali! princeza kavijara Smeh! Smeh! Predstave ob 4, Vi 7, У* S in 9 zv. Tel. 2730. KINO »DVOR« a— Nove planinske postojanke. Mariborska podružnico SPD je kupila te dni pri Sv. Pankraciju na Kozjaku staro pristavo, katero bo še letos preuredila v novo planinsko kočo z gostilno in sobami za planince. To bo prva slovenska planinska postojanka r,a tem zelo važnem odseku naše severne dižavne meje, ki je bila doslej z naše strani vse preveč zanemarjena. Podružnica SPD v Poljčanah pa bo te dni pričela ara-aiti na Boču velik razgledni stolp, ki !>o končno otvoril planinskemu prometu tudi to izredno lepo postojanko, ki nudi prekrasen razgled po vsem Dravskem in Ptujskem polju, Slovenskih goricah, Pohorju, Dravinjski in Savinjski dolini ter po Halozah ln šmarskem okraju. a— Priseljevanje Prekmnrccv v Apaško kotlino in Slov. gorice. V zadnjih tednih je zopet cela vrsta Prekmurcev pokupila razna maniea posestva v A paski kotlini in v severovzhodnem predelu Slov. goric, kjer se bodo stalno naselili. Tako se število Prekmurcev tostran Mure vedno bolj množi, kar je posebno razveseljivo zaradi t-ega, ker se naseljujejo po veliki večini na posestva nemških izseljencev, ki se selijo preko Mure v Avstrijo. aluminijaste in emajlirane posode, najboljše kvalitete in najceneje, dobite pri 3802 tvrdki z železnino STANKO FLOSIJANČIČ Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. a— DograditeT jezov in industrijskih r>a-prav ob Muri. Lansko leto započeta dela pri gradnji jezov in industrijskih naprav v Ceršaku in Sladkem vrhu ob Muri, se bližaj > dovršitvi in bodo do pomladi že gotova ter izročena svojemu namenu. S tem se bo kapaciteta tamkajšnjih tovarn znatno povečala in bo obratovanje urejeno na najmodernejši način. a— Število bolnikov v mariborski bolnici. V času od 1- januarja do 21. marca t. 1. ie bife v mariborski bolnžai na novo sprejetih 2030 bolnikov. a— Karambol na ulici. V ponedeljek 24. t. m. okrog li. dopoldne je šofer Alojz Köbel vozi! z motornim kolesom od kolodvora mimo gostilne Vlaho vič po Aleksan-dTavi ulici. Iz Cafove ufsce ie v tem hipu zamišlien priTcara'kal s kosom na hrbtu vi-ničar Janez Vračko iz Zg. Korene. Ko sta bila že čisto blizu skupaj, je Köbel dal znak s trobo. Vraäko pa je v hipu skočil naravnost pod kolo. Seveda sta se oba zvalila po tleh in se tudi nekoliko potolkla. a— Akcija za zgradbo tovornega kolodvora v Hočah. V zvezi s projektom avtomobil. ceste Hoče-Loka-Mardborska koča-Sv. Areh se je akcija za zgradbo tovornega kolodvora v Hočah oiačila. Svojčas sestavljeni akcijski odbor je sklenil, da za skladišče. rampo itd. da potreben material brezplačno na razpolago in sodeluje tudi sicer z materialnimi sredstvi. Železniška uprava bi imela zgTaditi samo tovorni tir. Tračnice bi se lahko vzele s kolodvora na Teznu. ki v svojem dosedanjem obsegu itak ni izrabljen. V tej stvari bo odpotovala posebna de-putacija k železniški direkciji v Ljubljano. Upamo, da bodo merodajni činitelii sodelovali Pri uresničenju tega gospodarsko važnega načrta. a— Truplo novorojenčka v Dravi. Že dne 16. t. m. je bilo najdeno v sredini Drave 100 metrov pod brodom, ki se porablja za prevoz na Königov otok. na veji viseče truplo novorojenčka. Dosedanje poizvedbe orožništva za nečloveško materjo so ostale brez uspeha. Zadeva ie prijavljena državnemu tožiteljstvu. a— Smrtna kosa. Na spodnji Radvaniski cesti št. 22 je včeraj zjutraj umrla pri svo- Lbeseétisocl izkušenih strokov t^ а кот predelajo trajno dobre PALMA - podjetnike iz kavčuka. Pred nekai dnevj smo že poudarili na tesni mest«, da izdelujejo PALMA - podpetnike vsako leto cele trume delavcev. PALMA predelujejo pravi strokovnjaki radi in trajno. To fc dejstvo, ki govori za kakovost PALMA - podpetnikov bolj kot vsako drugo priporočilo. Ker so PALMA cenejši ш trpežnejši kot usnje in dajejo dobrodelno in elastično hojo, ki varuje telo ln drage čevlje, naj bi vsakdo, ki še hodi na usnjenih podpetnikih, vsaj enkrat poizkusil nositi PALMA. PALMA ft starših gospa Marica Bezjak, roj- Qo* lec vdova po poročniku in bivšem magistre t:iemu uradniku, stara 35 let, po dab'ši bj*]'i bolezni- V s>plošni bolnici pa ie umrl v Ponedeljek zvečer g. Ivan Stern, posestnik v Radvanju. — Naj počivajo v miru. a— Mariborsko kasaško društvo ie imelo včeraj 25. t m. ob 10. pri Zamorcu svoj letni občni zbor pod vodstvom predsednika industrijalca g. Rosenbcrga. Zapisnik lanskega občnega zbora je bil odobren. Тап-iik g. dT. Vertovšek je podal poročilo o poslovanju v minulem letu, ko je bilo treba prebroditi marsikatero nevarnost^ in težavo. Društvo je priredilo, kakor običajno- tudi lani dve veliki dirki"- spomladansko maja in jesensko septembra. Udeležba konj kasačev na jesenski dirki je bila rekordna. Na've с skrbi zadaja odboru vprašanje novega dirkališča, ki bi bilo v bližini Maribora. Upati je, da bo vprašanje v doslednem času ugodno rešeno. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Koražšja, izkazuje 3-611.21 Din izgube. To pa je zara- sf> naflažn pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Zato uporab-Üajte na svečanostih ali predavanjih okusne ANACOT-PASTILE dra. Wander a. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! GOSPO Občni zbor slovenskih hmeljarjev Celje, 25. marca. Dan«s dopoldne se je vršil v Roblekovi dvorani v Žalcu pri Celju petdeseti redni letni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Roblek, ki je uvodoma nagla-eil pomen in važnoet dobre hmeljarske organizacije, nato pa naznanil, da se bo vršila proslava 50-letnega društvenega jubileja letošnjo jesen ob priliki velike hmeljarske razstave. Od 13 včlanjenih podružnic je poslalo na občni zbor delegate le 11 podružnic. Po ugotovitvi sklepčnosti je podal tajnik g. Petriček svoje poročilo, ki га objavljamo v izvlečku: Društvo je imelo v minulem letu 1674 rednih in 3 podporne člane. Brzojavnih trž-«iti poročil društvo lani ni dobivalo, ker eo cene vedne le padale in je postajala situacija na hmeljskem trgu, doma in dru-zod. '-edno bolj klaverna. Glede legitimacij ža hmeljske obiravce je vladala lani velika zmešnjava in društveno vodstvo do zadnjega trenutka ni vedelo, kdo bo založil legitimacije. Končno jih je društvo naročilo 3000 in jih razpečalo le Ю18. Šest podružnic še vrdno dolguje denar za legitimacije. Zaradi dolge zime so se pomladanska dela jia hmeljiščih lani zakasnila za 14 dni, vlažno in leplo vreme v začetku maja pa je zelo ugodno vplivalo na razvoj hmeljske rastline. Koncem maja so se pojavili bolhači. uši in stenice, zaradi česar je hmelj do srede junija zaostajal v rasti. Škodljivci so pojemali brez obrambnega prizadevanja. Koncem julija pa je tu in tam zaradi hude vročine nastopil solnčni palež Neposredno pred obiranjem hmelja (Iii se je pričelo splošno 16. avgusta in je končalo v začetku septembra) je bilo stanje nasadov ugodno, tudi pri poznem hmelju. Pozneje pa se je razširila na poznem hmelin peronospora. kj ga je popolnoma uničila. Prizanesla pa tudi ni goldingti, o katerem sp je vedno trdil;», da ie imun proti perono?pori. Zaradi tega ie ostala približno ena petina goldinga neob-ranega na drogih. Peronosp,>ro na goldin-:gu je konstatiral na licu mesta 31. avgusta pr. 1. dr. inž. Ctvbor Blattnv s fitopatolo-škega zavoda v Pragi. Vsa lanska letina se ceni približno na 30.000 q, od te množine т>з je ostala ena petina zaradi po nia vel osti neobrana. Po barvi je bil pridelek slabši od predlanskega. po vsebini pa boljši. Splošno se pa lahko reče. da je bilo le 15?o prav dobre, 65% dobre in 20% slabe kakovosti. Poročilo o lanskih hmeljskih cenah je naravnost obupno. Prve množine so bile prodane po ti in 10 Din 7-a kg, pozneje pa so cene neprestano padale in končno obtičale pri 2 in 3 Din za kg. Precej hmelja je še danes neproda-negaT vendar se točne množine še ni dalo ugotoviti. V evrho reklame za savinjski hmelj ее ie društvo na p°7-iv trgovinskega ministrstva v Beogradu in Zbornice za ТОТ v Ljubljani udeležilo z vzorci svetovne razstave v Barceloni. Hmeliskim vzorcem je bilo priloženih tudi več drugih reklamnih predmetov. Od ministrstva za kmetijstvo je prejelo društvo 20.000 Din podpore za pokončevanje hmeljske stenice s ротДјо pare in 1O.000 Din za nabavo brizgaln. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek, 27. • Vihar. B. Petek. 28.: Za ljubezen so zdravila. E. Sobota. 20.: Glavni dobitek. C. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob pol 20. Sreda. 26 : Zaprto. Četrtek, 27. • Valkira. D. Petek, 28.: Netopir. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek, 27.: Zaprto. Petek, 28.: Zaprto. Sobota. 29.: Rigoletto. Premijera. Izven. Gostuje ga Tinka Vesel - Pola CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 26.: Sneg. Gostovanje Mariborčanov. di (fhtkaforih stroškov га dirke. Društvo ie štelo lani 84 članov. V novi odbor je bilo izvoljenih 20 oseb z g. Rosenbergom kot predsednikom, gg. Köm genu in Julčetocn Novakom kot podpredsednikoma ter gg. dr. Verstovškom kot tajnikom. Pri slučajnostih je g. Jitlčc Novak povdarjal važnost kasaškega športa za konjerejo. Maribor mora vztrajati na tem polju, saj tvori baš on centrum kasaškega športa in konjegojstva in jc bil v tem pogledu že v Avstriji pred 'Gradcem. Za kasaške dirke v Mariboru so se pričeli zanimati celo že kmetje-konjerej-ci iz Srbije. Zlasti pa v Ljubljani in na Bledu želijo sodelovanja Maribora pri prireditvi letošnjih kasaških dirk. a— Dva uboja pred mariborskim senatom. K tozadevnemu poročilu v nedeljskem »Jutru« moramo dostaviti oziroma poprayi-ti, da se je razprava o obeli zadevah vršila v soboto 22. t. m. dopoldne in da je drugi obtoženec Štefan Horvat bil obsojen na 3 leta težke ječe (ne tri mesece, kakor smo pomotoma javili.) a— Policijska kronika. Policija je imela čez praznik v Mariboru prav prazničen mir. Aretirana je bila samo 1 oseba, poleg tega pa je bilo 23 prijav zaradi malenkostnih zadev. Celo razne Micke in Maričke so svoje godove dostojno praznovale, čeprav so ponekod malo preveč slovesno slavili godovanje. Nu, policija je bila v tem pogledu precej dobrohotna in jc zastis-nila eno oko. Iz Litije i—. Smrtna kosa. V torek je preminul po kratki bolezni g. Tone Švarc, znan pod imenom Porči. Pokojnik je bi! uslužben v litijski predilnici. Kot izkušenega strokovnjaka v konjskih zadevah pa so ga poznali daleč, daleč na okrog, na Dolenjskem in celo pa Hrvatskem, kamor je hodil na konjske sejme. Pokojnik zapušča številno družino, ki ji izrekamo naše sožalje. TVO Društvo je odposlalo na razna miuistrstva in druge oblasti večje število vlog in prošenj, ki pa so bile le deloma p,-»voljno rešene. Za polovično voznino hmeljskini obi-ravcern, ki so to ugodnost uživali že 25 let. je moralo društvo napraviti 6 pismenih in 2 brzojavni vlogi. Rešena še ni vloga po kateri naj bi se naredbenim potom prepovedala predprodaja hmelja. Ugodno je bila rešena prošnja glede direktne telefonske zveze Celja z Vranskim. Ugndilo se je tudi prošnji za znižanje pristojbine za uyore-nja tuje valute na 5 Din. Ustreženo pa ni Je prošnji na kmetijsko ministrstvo glede prepovedi izvoza godingovih sadik iz naše države. Deloma je bila ugodno rešena prošnja za odpis zemljarine na s hmeljem zasajena zemljišča. Dne 19. sept. pr. leta se je na poziv sreskega načelstva v Celju vršila anketa zastopnikov hmeljarjev, hmeljskih trgovcev in denarnih zavodov v s vrh o ublažitve hmeljske krize. Posvetovanje je ostalo brez posebnih uspehov. Ostalo je pri geslu: »Hmeljar, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Tajniško poročilo je bilo sprejeto brez debate, prav tako tudi blagajniško poročilo, ki ga je tudi p.k!al g. Petriček. V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Blatnik, ki je uogotovil popoln red v knrgah in je predlagal zahvalo agilnému odboru in blagajniku. V izdatkih društva je bilo opaziti kljub velikemu delu izdatno štede-nje. Za pregledoyalca računov sta bila nato soglasno izvoljena dosedanja gg. Blatnik in Naraks. Za 1. 1931 je bila določena članarina do 'S0C0 sadik 10 Din, za lastnike večjih hmeljišč pa nekaj več. Med letom je veliko članov izstopilo, večinoma zaradi slabe lanske letine. Nikakor pa ni mogoče zahtevati od . društvenega odbora, da bi izsilil za hmelj visoke cene, kakor so to gotovi bivši člani zahtevali. Nato je sledila debata o omejitvi hmeljskih nasadov. V praksi ni izvedljivo, niti. priporočljivo od gotove strani propagirano načelo, naj se vsaka četrta vrsta v nasadih enostavno izruje in nai se nato še po 2 sadiki izpeljeta na 1 drog. Predvsem je treba iztrebiti in opustiti slaba hmeljišča z manjvrednim hmeljem ter gojiti le prvovrsten hmelj, obenem se pa ne sme opustiti tudi energično obrambno delo proti hmeljskim škodljivcem kot na pr. peronospori itd. Slovensko hmeljarstvo preživlja že svojo četrto krizo, poostreno že zaradi tega, ker se v naši državi, ki producta zelo veliko hmelja, razpeča doma komaj \% vsega pridelka. Tudi carine in prevozni stroški požro velik del izkupička. Le v res dobrem blagu leži rešitev- V siabih letih se dobro blago vsaj proda, četudi pod ceno. dočim slabo blago navadno tudi v dobrih letih ostane. Glede nabave brizgaln proti hmeljskim škodljivcem je bila podružnicam razposlana okrožnica. Ker pokončevanje stenic s paro ni izvedljivo, je sklenilo društvo v ta namen določeno državno podporo uporabiti za nabavo najmodernejših velikih Škropilnic na kolesih. Te brizgalne bo društvo oddajalo podružnicam za K cene, posameznim hmeljarjem pa za polovično ceno, ostanek pa bo krilo iz omenjene podpore. Pri slučajnostih je bil po krajši debati sprejet poslovnik k društvenim pravilom, kakor ga je izdelal širši odbor. Poslovnik določa, da morajo podružnice pobrati članarino najpozneje do t. februarja, ter jo oddali društvu do 20. februarja. Podružnice morajo absolvirati svoje občne zbore do 25. februaria, ker se vrši 25. marca redni glavni oboni zbor. Nato je g- Bošnjak kritiziral mlačnost in stanovsko nezavednost gotovih hmeljarjev, ki eo izstopili iz društva zaradi tega, ker je nastopila katastrofalna lanska kriza, na kateri pač društveno vodstvo ni ničesar zakrivilo. Kmet. referent inž Dolinar je sprožil idejo posebnega štirinajstdnevnega stanovskega glasila, ki bi nudil hmeljarjem strokovni pouk in bi ga on izdajal pod okriljem Hmeljarskega društva. Navzoči delegat: so bili naprošeni naj zbirajo naročnike za ta list, tako da bi list lahko pričel izhajati že maja. Nato je predsednik g. Roblek zaključil občni zboT, ki je trajal od 9 do 12 ure. _ = Tudi nemška Državna banka ■mižala diskont. Nemška Državna banka je z vče-raišnjim dnem znižala diskont od Ь% na 5%. Celjska posojilnica, d. d. v Celju Celjska posojilnica d. d. v Celju je imela dne 18. t. m. svojo bilančno sejo. Celje je gospodarski center pokrajine, ki ima glavni vir svojih dohodkov v hmeljarstvu. Svetovna nadproiukcija hmelja je povzročila katastrofalni padec cen hmelja. Med ti m ko znašajo produkcijski stroški povprečno okrog 30 Din je bila cena hmelja od 2— do 10.— Din. Kakor pa je tudi težka kriza hmeljarjev, je vendar upanje upravičeno, da bo žlahtni savinjski hmelj prišel zopet do svoje veljave kot nekdaj. Seveda se bodo morali skrčiti nasadi hmelja v vseh državah, v katerih se prideluje hmelj. Celjska posojilnica d. d. se princi-pijelno ni nikoli bavila z nakupovanjem hmelja za lastni račun, pač pa ima pri svoji podružnici v Šoštanju hmeljarno za prepa-riranje in skladiščenje hmelja. Ta investicija je pa bila že v prejšnjih letih popolnoma amortizirana. Kljub navedenim razmeram zavod s hranilnimi vlogami ni nazadoval. Razumljivo je, da je marsikdo segel po svojih prihrankih. kdor jih ni imel. pa je moral seči po kreditu. Zaradi syoje tradicijonelne likvidnosti je zavod ne le izplačeval naložbe točno. ampak je ustrezal tudi vsem kreditnim zahtevam, ako je le bila podana absolutna varnost. Zavod se principijelno ogiblje dolgoročnim posojilom. Vsa posojila in krediti so zavarovani z vknjižbami na zemljiščih ali z dobrim poroštvom, ter je zavod od svojega začetka vedno postopal pri dovoljevan,.ju pjsojil z znano rigoroznostjo. Velika likvidnost zavoda je razvidna v tem. da ima popolnoma razpoložljivo naloženih kot gotovino v blagajni, pri raznih bankah, v valutah, devizah, vrednostnih papirjih in v meničnem portfelju Din 25,041-171-42. кзг znaša 34.5% nasproti vsem tujim sredstvom. Bilančna svota znaša koncem 1. 1929 Din 92.308.172.95. Zavod je povišal pro'i koncu lanskega leta delniško glavnico od Din 5.000.000.— na Din 8,000.(tW.— z izdajo 30.000 kom. novih delnic ix) kur/.u 160______ki so bile vse polno vplačane. Azijska diferenca v višini Din 1.800.000.— je bila pridojana rezervnemu fondu. Vse izkazane rezerve 7. dotacijo za leto 1929 v višini Din 606 329 6G znašajo Din 6.011.227.02 tako, da prištevši glavnico, razpolaga zavod z Din 14.011.227-02 lastnih sredstev. Čisti dobiček, ki ga je dosegel zavod znaša Din 1,106.329.66. od katerega bo dodeljeno rezervam, kakor rečeno Din 606 329.66 in se bo izplačalo Din .>».000— za 10% dividendo na delnice od I. do incl. IV. emisije. 47O Zveza industrijcev k ljubljanskemu proračunu o; Zvez- industrijcev v Ljubljani smo prejeli v objavo prepis pisma, ki ga je glede proračuna naslovila na občinski svet mosta Ljubljane. Tz tega pisma posnemamo naslednje: Predlog občinskega proračuna za I. 19'Ю. vsebuje dve važni postavki, glede katerih moramo priglasiti naše stvarne pomisleke. V finančnem odseku občinskega sveta je bila sestavljena naredba in tarifa o občinski uvoznini ln je donos uvoz-vine po tej tarifi predviden v višini 16—20 milijonov l)in Naredba ima v bistvu isto besedilo, kakor najnovejša uredba o onštinskoj trošarini grada Beograda. Razumljivo ie. da išče občinska uprava sredstev- ki so ji potrebna in bi bilo tudi težko nadomestiti don"« uvoznine iz drugih virov. Vendar ie treba opozoriti, da so gospodarske razmere v velikih mestih (n. pr. v Beogradu) povsem drugačne nego v razmeroma majhni ljubljanski občini. Velemesta predstavljajo neko samostojne gospodarsko enoto, dočim so v manjših mestih trgovski in industrijski obrati bolj primorani iskat: konsumentov zunaj občine. Zato ni ugodno, da se taka manjša mesta obdajajo z lastnim carinskim zidovjem in se tako izločijo iz celotnega gospodarskega ozemlja. Če uvoznine že ni mogoče preprečiti, potem se mora vsaj strogo uveljaviti načelo, da se uvoznina ne pobira odnosno da se pobrana uvozn ina povrne pri vsem blagu, ki se iz občinskega rajona izvozi. Uvoznina ne sme obremenjevati bbga. ki ga veletrgovine prodajajo izven občine, in industrijskih izdelkov, ki se izvažajo iz mestnega pomerija. Po objavljenih vesteh je tudi nameravana uvedba diferenciranih občinekib doklad k državnim neposrednim davkom. T« doklade znašajo baje od zgradarine 35 od zemljarine in rentnin'1 135 %. od pridob-nine 40 % in od družbenega davka 175 %. Diferenciranje občinskih deklad pa je krivično in nedonustno. To načelo je usvojila tudi kralj, vlada. Novi zakon o neposrednih davkih je dosegel enotnost obdavčenji glavnih pridobitnih virov in se ne smejo rušiti pridobitve, ki jih je prinesel ta zakon. Argument za diferenciacijo, češ da se je pridobnina napram prejšnji splošni pri-dobnini znatno povečala, dočim je obdavčenje po novem družbenem davku manjše, ne drži. Pridobnina je bila prej sploh neznatna, ker se je plačevala še dohodnina, ki pa je sedaj odpadla, dočim je bilo na drugi strani znižanje obremenitve družb na »nosno mero v interesu gospodarskega razvoja neobhodno potrebno. Visoke produkcijske davščine in samoupravne doklade so odbitne postavke; zato znižujejo tudi oni dobiček, ki tvori odmemo podlago in morajo povzročiti končno padanje donosa družbenega davka. ■ ■ ■» < — Ustanovitev obračunskega nroda pri novosadski blagovni boni. Že pred tedni smo poročali, da nameravajo žitni trgovci v Vojvodini v zvezi z ureditvijo termi nske žitne kupčije ustanoviti poeeben obračunski zavod. V ponedeljek se je v tej zadevi že vršila konferenca interesentov, o kateri je izdala novosadska blagovna boraa poseben komunike. Ta komunike pravi med drugim: Težko stanje, v katerem se nahaja žitna trgovina in velike izgube, ki eo prizadele serijozne tvrdke zaradi ineolvene nekaterih žitnih trgovcev, so dale spodbudo za konferenco, na kateri se je razpravljalo o vseh aktuelnih vprašanjih žitne trgovine. Sklenjeno je bilo. da se ustanovi zavod za obračunavanje diferenc za vse one žitne kupčije, ki se sklepajo na dobavo v daljšem terminu. Naloga zavoda bo, da vsako soboto ugotovi točen tečaj žita za posamezne mefoce. Stranke b->do morale diferenco na tečaju takoj vplnfati odnosno jim bo ta diferenca takoj izplačana. Tečaje bo ugotavljalo posebno poverjeništvo, sestavljeno od pooblaščencev тееЬ jugoeloveaiskih borz. Zavod bo samostojna nstanova in bo najbrž dobil obliko delniške družbe, vendar bo navzlic temu imela na njegovo poslovanje ingerenco delegacija borz kraljevine Jugoslavije. Po sklepu konference se imajo vsi žitni trgovci pozvati da se priključijo akciji. Za 13. april je sklicana anketa vseh žitnih trgovcev v naši državi, na kateri se bo definitivno eklepalo o ustanovitvi tega zavoda. = Ponovna konferenca za prireditev velesejma v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je župan g. Savčič sklical za 27. t. m. konferenco, h kaleri je povabil zastopnike gospodarskih krogov iz vse države. Razpravljalo se bo o prireditvi velikega velesejma v Beogradu. Finančna sredstva so baje že zasigurana. Poleg predstavnikov gospodarstva bodo konferenci prisostvovali tudi predstavniki kmetijskega, trgovinskega in finančnega ministrstva. = Odmev konkurza Gostilniearske banke v Beogradu. Beograjsko trgovsko sodišče je te dni obsodilo VI članov upravnega odbora bivše Gostilniearske banke, ki je 22. oktobra 1928. prišla v konkurz, vsakega na 1 mesec zapora in sicer na obtožbo upravitelja konkurzně mase, ki .je ugotovil, da upravni odbor ni pravočasno javil sodišču, da je banka ustavila plačila, s čemer je bila dana možnost, da so nekateri bančni upniki zavarovali svoje terjatve na škodo drugih. — Trgovinska pogodba z Egiptom podaljšana. Kakor znano jc egiptska vlada z uvedbo nove carinske tarife odpovedala za februar vse trgovinske pogodbe. Da ne bi ostali v brezpogodbenem stanju, dokler ne sklenemo prave trgovinske pogodbe, se je naša vlada obrnila na egiptovsko vlado zaradi podaljšanja uporabe najveSlih ugodnosti v medsebojnem prometu. Naš izvoz cementa, lesa in tudi živine bi bil drugače onemogočen, ker se pri uvozu blaga iz nepogcdbenili držav računa v Egiptu dvojna carina. Kakor poročajo iz Kaira je egipt-ska vlada odobrila podaljšanje uporab" največjih ugodnosti 7л eno leto, in sicer glede Jugoslavije, Češkoslovaške, Francije in francoskih kolonij. — Tarifska ugodnost za ргетог lignita. Tarifska ugodnost za prevoz lignita, objavljena 22. februarja t. 1. v »Sa obrača j.íem vesjiku* za postaje Brežice. Bedebovčina, Ivaneo, Konjščina, Mursko Središče, Ormož, Zlatar. Bistrica in za nekaj drugih postaj, po kateri se sme odpravljati _ lignit v teh postajah po vozni nske m stavku št. 29a odnosno od 1. aprila t. 1. dalje po ugod-nostnem stavku 36 na raždalje od največ 150 km je bila sedaj razširjena tudi na to-vorišče skale, državni premogokop m Peščeno V zvezi s temi ugodnostmi premogovniki lignita ne bodo prizadeti zaradi 20% povišanja, ki ostane v veljavi tudi po 1. aprilu t. 1. = Iuteresna skupnost »Hapag<-»Severo-nemški Lloyd«. Po večletnih hudih konkurenčnih bojih je med obema največjima nemškima paroplovnima družbama, med družbo »Hapag* (Hamburg-Amerika Linie) in Severonemškim Llovdom prišlo do sporazuma. ki je dobil svoj vidni izraz v pogodbi o interesni skupnosti, ki je sklenje- Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tege je za pranje volne in svile idealno sredstvo 11a na 50 let in gre tako daleč, da se skupni dobiček obeh družb razdeli v razmerju 1:1. Ladijski park obeh družb znaša 2 milijona brutto-registrskih ton. akti ve pn S00 milijonov mark (ok-og 10 milijard Din). BORZE Devije in valute. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 414.50—415, га тате 414-50—415-5Í1, га aprii 415—416, га maj 416—417, za -decembcr 421—423. investicijsko 86.25—S6.50, S odst. B!ai-rovo posojilo 96 -96.50, 7 odst. Blairovo 85.75 do »6.25; bančne vrednote: Praštediona 872.50 do 880. Uíi.Ťon 195—200. Naiodoa 8680—8715, Lvubti. kreditna 125—130, industrijske vrednote: Se čer a na 375—Э80, Slavonija 200 defl., Vevče 125 den., Trbovlje 467.50 -475. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20-23, London 26.135", Nework 516.35. BruscH 72.06» №n 27.04, Madrid 64.65, Berlin 123.26, Dimaj 72.77, Sofija 3.74, Praga 15.30. Varšava 57.90, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreto. Par® 320.70—222.70, London 375.06 do 275.86, Newyork kab. 56.49, čefc 56.58, Bruselj 7S7.48—791.48, Milan 295.307—297.307, Madrid 7 M.50, Amsterdam 22.7060, Berlin 13.4950 do 13.5250, Dunaj 795.76—798.76. Stockholm 15.2250, Osk> 15.19, Kopenhagen 15.18, Zürich 1094.40 do 1097.40, Sofija 41.10, Praga 167.33—168.13, Varšava 640, Budimpešta 967.11—990.11, Bukarešta 33.80. V dežju, vetru in snegu NIVEA-CREME Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje N1-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NTVEA-CREMF vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-ničje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NIVEA-CREME pronikne т kožo in ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: P. BEIERSDORF & CO-, d. Z o. z., MARIBOR, Meljska cesta 56 SOKOL Sokolski Glasnik, št. 5 je izšel 21. marca s sledečo vsebino: na uvodnem mestu je poročilo o posetu podstaresine br. Paunkoviča v Pragi in Varšavi ter o pripravah češkoslovaških in poljskih Sokolov za vsesokolski zlet v Beogradu. Nato sledi rtovor br. Gangla ob priliki proslave proslave 80 letnice Masaryka v Beogradu v i is tu sta nekrologa dveh umrlih Sokolov; br. Jiraska in dr. Laginje, oba s sliko. Omembe vreden je propagandni članek br. majorja Lovrida o zletu. Potem P* slede vesti in razglasi iz starešinstva b^KJ ter pravila sokolskega društva, katera so me-rodajna za vsa društva in se morajo vsa po njih ravnati. Ostala vsebina lista je postala zelo pestra, znak, da se društva in župe že zopet bolje zanimajo za uradno savezno glasilo in prispevajo zanj. To številko krasi petero slik. Tečai za navežbanje prostih vaj za Beograd 'se je vršil v Ljubljani pod vodstvom dr. Murnika od 17. do 24. marca ob precejšnji udeležbi 28 bratov in 38 sester iz 16 sokolskih žup. Sedaj pa je naloga teh tečajnikov, da pouče po župnih društvih vse telovadeče pravilno glede izvajanja prostih vaj. Sicer pa bodo storili v tem pogledu tudi savezni potujoči pred-njaki svojo dolžnost Sokolsko društvo Črnomelj ima naslednjo upravo: starosta: Vrankovič Spiro. podstarosta: Müller Karel, načelnik: Strubel} Jože, načelnica: Vrščaj Anica, prosvetar: dr. Češarek Franc, tajnik: Ma-rič Lojze, zapisnikar: Štular Alojzij, blagajnik: Setina Julij; odborniki: Setina Doře, Ipavic Rafael, Kastelic Jože. Furlan Niko. Stariha Janko, Kramer Gustav; namestniki: Možina Milan, Daneu Danilo, Skubic Julij, Fabjan Alojzij, Zimmermann Janko, Satovšek Drago. Revizorji: Peršak Josip, Kramarič Franc; namestniki: Jeram Franc. Stepec Alojzij. Odbor je sestavljen iz znanih delavnih moči, ki jamčijo za procvit prerojenega društva. Nova sokolská društva so se osnovala v Petrinji, Senju in po drug;h krajih, kjer je poprej delovalo hrvatsko Sokolstvo. Pa tudi v Sloveniji se opaža že po nekih krajih jačje gibanje v tem pogledu Zlasti pa prednjači mariborska župa, ki ima ustanovljenih že nekaj društev na novo n. pr. v Kotoribi, Sv. Antonu v Slov. goricah itd., snuje pa se še okoli 15 novih društev. SPORT Občni zbor kolesarskega kluba Ribnica Eden najbolj agilnih kolesarskih klubov v dravski banovini, kolesarski klub Ribnica, je imel pred dnevi svoj redni letni občni zbor, ki je pokazal lepo delovanje ribniških športnikov. Klub je bil ustanovljen komaj leta 1929., ima pa že nad 50 članov, od teh 15 verificiranih dirkačev. Klub Ribnica je član Triglavskega pododbora v Ljubljani in Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije. Uspešno delovanje mladega kluba se vidi iz prireditev leta 1929. 14. junija se je vršila otvoritvena dirka na progi Ribnica-Žlebič-Ribnica (9 km), pri kateri je zmagal g. I. Križman v času 14:01.8. Klubová dirka na progi Ribnica-Kočevje-Ribnica (32 km) je prinesla zmago istemu dirkaču v času 1:04.47. Pri drugi kluboví dirki pa je zmagal g. A. Hren v času 1:17.16. Za leto 1930. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: Jože Ančik, lekarnar, podpredsednik: dr. Janez Oražem. blagajnik: Češarek Anton, tajnik: Križman Ivan, načelnik dirkalne sekcije: Križman Ivan; odborniki: lic ban, Mirtič Franc, Petek Franc, Kozina Jože, Boje Anton; namestniki: Križman Tone, Lovšin Anton; pregledniki računov: Erhovnic Adi. Franc Križman ml.; razsodišče: Ivan Arko ml., Križman Franc st.. Grča Alojz; klubov delegat: Ivan Križman. Smučarski vztrajnostni tek na Pokljuki SK Bled priredi v nedeljo 30. i. m. na Pokljuki 30 k>m smučarski tek s startom in ciljem pri Mrzlem studencu (1250 m). Start točno ob 8. uri. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico starta .imajo vsi red 20 let stari verificirani člani JZSSa. Prijave ie poslati na SK Bled 1, Vila Bledeč do sobote 29. t. m. do 12. ure. Kasnejše prijave ipr.i Mrzlem Studencu. Prijavnina 10 Din. Zaključek 30. t. m. ob 7. Takoj na.to žrebanje in objava prose. Proga bo po norveškem vzorcu. Razdelitev daril ob 17. uri v hotelu Triglav na Bledu. Darila: prvi trije plasirani dobe častna darila. Pri Mrzfcm studencu je na razpolago cca. 80 ležišč. Nailažji dohod po cesti 'je z Bleda o>zir. Gori'. Za prevoz smučk s postaje Bled je poskrbljeno. Odhod ob 18.20. Zaradi rezerviranja prenočišč je poslali prijavo najkasneje do petka. V soboto Ob 21. uri obvezen zdravniški pregled v viti Samske uprave. Za< slučaj slabega vremena se tekma odpove т sobotnih časopisih. Iz življenja ln sveta Največji tovorni avto sveta Zg-adila g« Je avtomofcfls&a tvora ca ▼ Liverpool tu Dolg }e 21 metrov io lahko prevaža lokom o- tive, težke po SO ton. Beraska borza Sredi revnega berlinskega Ostena, predela brezposelnih in lačnih ljudi, stoji na Danzigerstrasse veliko sivo poslopje, »beraška borza«. Tu imajo vstop samo poklicni prosjaki. Ob 8. zjutraj vlada na razsežnein dvorišču •največji promet Gospodje berači hitijo pobrati svoje strokovno orodje. Večinoma si ga izposodijo za en dan, samo petičnejši so nanj abonirani, ker je cenejše. Orglice so najdražja stvar in stanejo 10 mark na teden. Slepci si iz-iposojujejo stare pohlevne pse, ki jim kažejo pot; drugi berači odnašajo opice ali papige, ki prerokujejo bodočnost in vlečejo lističe. Se bolj poceni in najbolj zahtevani so napisi: »Pomagaj slepcu«, »Usmilite se vojnega invalida!«, berglje, harmonike in si. Zvečer prinašajo berači izposojene stvari nazaj. Berglje in harmonike spravljajo pod streho, psi dobijo večerjo in gredo spat v kot Papige in opice prenočujejo po kletkah. Med tem romajo berači sami. obloženi s culami in zavitki, po stopnicah v klet Lastnik borze prodaja in izposojuje pa tudi kupuje najrazličnejše stvari: cunje, čike, stara redila od varnostnih britev in slično. — Kupčija se razvija hitro in v molku. Berači ne ugovarjajo cenam. Samo včasih nastane prepir zaradi premalo obnošene obleke ali skoraj novega kuhinjskega lonca. Gospodar vprašuje, ali niso bile stvari ukradene. Boji se, da mu ne bi brezbrižni gostje privabili na Največji in najmanjši telegrafist ▼ Švedski pnetofld StoUiuhuk obisk »zelence«, policijo, kar bi pomenilo dolgotrajno motnjo obrti. Po končani kupčiji gredo berači v klet, kjer preždiijo noč. Tu igra hripav gramofon in se ne vidijo v gostem tobačnem dimu obrazi kričečih gostov. Razen beračev oživlja družbo le majhno število ponočnih lepotic. Pijače prodaja isti lastnik borze in mu vržejo dosti dosti dobička: vroč čaj je obvezno ok-rep-čilo. Zato je prigrize v režiji gostov samih. Berači, ki so dobro zaslužili, prinašajo in prodajajo obložene kruhke, znane berlinske »stullen«. Njih manj srečni tovariši kupujejo to blago kot svojo edino hrano. Kos suhega kruha stane 2 pfeniga, z marmelado vred 4, z jeterno klobaso 6, z meseno klobaso 8 in s sirom oelo 12 pfenigov. Sicer se menjajo tečaji na borzi z vremenom vred: dvignejo se pozimi in jeseni ter se znižajo ob lepih toplih dnevih. Tako posluje beraška borza v predmestju, katerega življenje je kakor noč od dneva oddaljeno od udobnega, tehnično naprednega življenja pruske prestolice same. Razporoka v monaški knežji rodbini Pariško sodišče je na predlog razsodnika, bivšega ministrskega predsednika Poincaréja, proglasilo ločitev zakona med monaškim princem Petrom in njegovo ženo, princeso Šarloto, hčerjo vladajočega monaškega kneza, ki je, kakor smo že poročali, ušla z nekim zdravnikom v Italijo. Otroke bosta imela vsak po šest mesecev v letu pri sebi, njih vzgojo pa bo vodil princ. V slučaju kakšnega spora zaradi otrok, bo i-mel pravico odločitve vladajoči knez. Princ Peter ohrani svoje naslove in pravice, prejema tudi letno rento 400.000 frankov, a brez izrečnega dovoljenja ne sme stopiti ma ozemlje monaške državice. Čudna posledica najemmske zaščite Nenavaden slučaj, ki temelji na odredbah francoske najemniške ■zaščite, daje Parižanom zadnje dni mnogo prilike za smeh. Velika finančna družba je kupila stanovanjsko hišo na Vendom-skem trgu, da bi jo preuredila v pisarne. Vsi najemniki so si potiskali druga stanovanja, le eden, ki je prebival v majhni mansardi v podstrešju, se je uprl. Ne zlepa ne zgrda se ni dal ukrotiti, saj so bili paragrafi na njegovi strani. Tedaj ni preostalo družbi drugega, nego da je dala poslopje okoli mansardě podreti, a njegovo sobo je pustila nedotaknjeno — na visokem, dimniku podobnem železnem ogrodju. Po znal, da je tu samo roka na mestu. Zapri je z njo ženi usta, da ga ne bi več vznemirjala. »Pusti me pri miru, jaz že vem, kaj je prav!« se je natihoma srdil. »Prepusti zadevo meni in privošči mi malo spanja!« Po teh besedah si je potegnil odejo čez glavo, da ne bi slišal ropota in šuma. in spet zaspal. Njegova žena pa ni bila takšnega kova kakor gospod Gradouillet Zlezla je k njemu in trepetala cd strahu, da bodo tatovi zdaj zdaj vdrli v sosednjo sobo. Vsa drhteča od straha je v duši pre'kli-njaila moža, ki se je vedno postavljal z junaštvom — v besedah. Bila je bistrej-ša od njega in se ni dala preslepiti z njegovim navideznim mirom. Dobro je vedela in videla, da se samo pretvarja, da se boji vlomilcev .in tatov vsaj toliko kakor ona____morda še bolj. Šum in ropot pa ni nilkakor hotel prenehati. To čakanje, streženje po vsakem udarcu ji je postalo strašno. Zdelo se ji je, da traja muka že vso večnost Naposled je nastopil presledek. Za trenutek ji je odHeglo. Bila je uverjena, da so vlomilci sneli vrata s tečajev in so gotovo že v salonu... , V njenih možganih so s« mrzlično menjavale slike. Zdelo se ji je, da čuje v salonu cepetajoče in drsajoče korake. Potem i*e menila, da je zaškripalo pohištvo. ki so ga tatovi nasilno odpirali. Končno je rátalo vse mirno. Gospa Gradouilletova je bila preverjena, da so vlomilci dovršili svoj posel in odnesli plen. Ta tišina ji je bila grozna in podoba je bilo, da ji bo vsak čas počilo srce. Da... srce ji je strašno bilo... Kako tudi ne! Bližal se je trenutek, ko bodo roparji po oplenitvi salona vdrli še v spalnico, ubili moža in ženo ter se polastili tega, kar sta imela zakonca v svoji neposredni bližini----Od silnega strahu je žena zatiskala oči, zakaj zdelo se ji je, 'da stopa k njeni postelji smrt Gospod Gradouillet se je med tem prebudil. Imel je čuden občutek. Nekaj ga je skelelo... To je bila zavest, da se je pokazal strahopetca. Jasno mu je bilo, da je izgubil ves uigled v ženinih očeh. Tako je ležal celo uro pokraj žene, ki je bila skoro odrevenela od strahu. Oba sta bedela, oba sta trepetala, zrla v temo in noč, oba sta se delala, kakor da spita... šum in ropot je bil med tem popolnoma prenehal. Vsak zase sta se čudila, kam so izginili vlomilci, zakaj ne hodijo več po salonu sem in tja. Ure so minevale. Po malen je gospoda Gradouilleta minil občutek strašne tesnobe, ki ga je bil to noč nrikrajšal za nekai ur spanja. Prepričeval se je. da ie orav za orav modro ravnal, ko je ostal v Disteln. Tako se vlomilca vsaj niso drznili sto- piti v spahico. Gotovo jih je popadeí strah, da si ne bi s tem pokvarili računov! Reis, občutek, da je ofcraden, ni bH za gospoda Gradouilleta nič kaj priieten in laskav... Vendar se je hrabril in tolažil s tem, da je življenje boljše nego smrt in da je mirno minula tatvina vendarle boljša od smrtonosnega udarca po glavi. Zdaj se je toliko opogumil, da je šepnil ženi: »Saj vidiš, da nama ne preti nobena nevarnost Le zaspi, nič se ne boj!« Ona pa mu je zabrusila v brk: »Veš kaj, svetujem ti, da vstaneš in 'pogledaš, kako je v salonu!« »Za pregledovanje stanovanja bo jutri •dov-olj časa!« se je odrezal gospod Gradouillet. Govoril je s takšnim poudarkom, kakor da hoče rešiti svoje dostojanstvo, ki ga je zapravil na -račun hva-lisane hrabrosti. Potem se je obrnil na drugo stran in začel Miniti spanec. Nastal je položaj, da nista spala ne mož ne žena, čeprav sta se oba potuhnila. Misli so obema kakor strele švigale skozi razgrete možgane. Danilo se je že, mož in žena pa še vedno nista za-tisnila očesa, zakaj strah ju je le še ne- __ vKnrpo« SI Tf 7 Sreda, 26. Ш. 1930 KULTURNI PREGLED Druga številka „Naše dobe" Pravkar je izšla 2. številka novega štiri-Bajstdnevnika >Na£a doba«, številka prina-fo naslednje prispevke: Uvodnik *Јатпо življenje in književnost« (B. Borko) daije nekaj misli o položaju naše književnosti kot javne zadeve, kakor sta n. pr. politika in socialno življenje. Ali naša književnost zavzame v javnem življenju mesto, ki ji gre kot organu duhovne kulture? Niso li tudi književniki krivi, da širše množice ne smatrajo več književnosti za táko narodno zadevo, kakor so druge, ki soodločujetjo v življenju naroda? 1 'niv. prof. dr. Stanko Lapajne je _priobčil razpravo »Pravna podlaga га zaščito naših manjšin r Italiji.« Njegova izvajanja bo s pridom prečital vsak, kdor ga količkaj zanima vprašanje naših manjšin. Ali pa more biti kdo Slovenec in Jugosloven, ne da bi ga to vprašanje zanimalo? Dr. Joža Bohinjec piše o socialnih težnjah našega ča>a. Njegova tehtna izvajanja eo aktualna in vsebujejo stvarne predloge. Specialist za agrarna vprašanja Rusije ins:. agr. S. Vereščak ie prispeval razpravo > Agrarna politika sovjetske vlade«. Toliko se piše o Stalinovi politiki proti kmetom. »Stalin se umika«, so se glasile zadnje vesti. Malo iih je, ki bi vedeli, kaj je prav za prav izvršil boljševizem med kmeti in kje so vzroki njegovega neuspeha. Nadaljuje ее zanimiva diplomatska korespondenca iz osemdesetih let, objavljena pod naslovom »Äkof Sírossmaycr т borbi za gla-golsko bogoslužje«. »Kulturni obzornik« prinaša daljšo beležko o najnovejši knjigi filozofa dr. Vebra ,Filozofiia« in članek drja. Knapa >V spomin Aloisů Jirásku«. »Politični pregled« daje sliko dogodkov v notranjem in zunanjem političnem življenju. V >Gosportar-skem pregled n« bo vsak čitatelj z zanimanjem prebral podatke o našem gospodarskem položaju. Socialno-politični pregled beleži nekatere značilne pojave na tem področju. Rubrika »Iz revij« prinaša tri tehtne članke: ^Vatikanski koncil?« (o pri-previjajoči ее novi dogmi), »Vereka kriia t I«lamu« in »Nove ameriške socialne doktrine«. ?Zapiski< prinašajo pismo veeuč. prof. dr. Jelačiča iz Skoplja. . »NaŠo dobo« lahko še vedno naročiš in ti oprava takoj dostavi obe številki. Plačuje« mesečno (10 Din), četrtletno (30 Din), polletno (60 Din), ali pa plačaš 120 Din za vHe leto. >Naša doba« je revija, ki je inteligenten čitateli »Jutra« ne bi smel pogrešati ! . . Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knai- Tj<»va ulica 5. Beograjsko pismo Beograd, 21. marca. Danes nekaj o potopisni književnosti. Pravkar sta izšla dva zelo dobra potopisa: Cvijanovičeva knjigarna je založila spis dr Milutina Velimiroviča »Po Aziji. Kroz Kinu« (strani 197, cena 30 Din), pri Gezi Kohnu pa je izšel spis Rastka Petroviča »Afrika« (z zemljevidom Aleksandra De- roka. Str. 223, cena ?). Dve knjigi, a obe zelo dobri, čeprav »ta spisani na d\ a različna načina in čeprav sta pisca talenta neenake vrste. Rastko Petrovič se je že dovolj uveljavil v naši književnosti. V tem potopisu je že docela ustaljen in kajkrat uprav klasično miren. Ne rabi več izrazov in podob, ki naj bi vznemirile in zbadale jaro gospodo; besede in »tavki imajo tisti in takšen pomen, kakor ga dajeta tradicija in razvoj srbohrvatskega jezika. Mimo tega, da-li ta knjiga razodene zadnjo razvojno stopnjo tega nadarjenega pisatelja, dobiš iz nje vse polno dobrih informacij o Afriki. Spoznavaš nje običaje in prirodo ter mnoge nenavadnosti, kakor jih ima samo Afrika. Vse to pa je dano v odlični književni formi in z osebnim slogom, ki zelo dobro predstavlja potopisca. Petrovičeva »Afrika« je polna vsebine, zanimivih opazovanj in beležk o pojavih, ki jih sicer ne izveš zlahka. Del beograjske kritike sodi, da je »Afrika« najboljša dosedanja knjiga Rastmi Petroviča. Potopisu dr. Milutina Velimiroviča, ki g:i krasi par lepih fotografskih posnetkov, sicer ne dostaja tolika mera osebne književne kakovosti, vendar je tudi ta knjiga prav zanimiva. Pisana je živahno, tako rekoč v enem zamahu. Ima lastnost vseh dobrih knjig: ni dolgočasna. V lahki formi poučuje čitatelje o mnogih rečeh. Obuja dogodke, kakor so n. pr. mugdenska b;tka, ki je odločila rusko-japonsko vojno. Ta evokacija je živa, izrazita in, dejal bi. dramatična. Pisec se dotika zgodovine, zemljepisa in kulture dežel, ki jih je pre-iiodil na svoji poti. Posebno spretno riše socialne razmere na vzhodu, zlasti položaj »ene in seksualno življenje. Skratka: pripoveduje o vsem, kar zanima omikanega č:oveka: čitatelju je prijetno, da je lahko v tej obliki udeležen pri toli eksotičnem potovanju. Oba potopisa pričujeta, da je tudi ta književna panoga v našem slovstvu lepo razvita. Dd. »Zdravniški restnik«. S. íteviEka je prinesla naslednje strokovne članke: Terapija z Röntgenovimi žarki (dr. J. Hebein). — Infekcije človeka z Bseterium abortus v Sloveniji (dr. J. Vrtovec). — Ulcus eruris i sadašnje njegovo Iečenje (<1т. Cosič K. Nikola). _ Menarha pri Slovenkah (dr. Božo Škerlj). — Nekaj misli k ustanovitvi proti-tuberkulozne lige (dr. A. Košir). — Sedanje stanje vprašanja aktivne imunizacije proti difteriji (dr. Stane Lutman). — Književna objava. — Drobiž. — Domača literatura. Šaljapin v Zagrebu? Neka zagrebška posredovalnica ее pogaja s elovečim ruskim pevcem Šaljapinom za enkraten nastop v »Borisu Godunovut v zagrebški operi. Gr-stovansje pa še ni zaeisurano, ker so Šalja-pinove zahteve take, da bi stala n. pr. loža tisti večer najmanj 2000 Din. Uspeh mladega jugoslovenskega znanstvenika. Pred nekaj dnevi je bil na pariški univerzi promoviran za doktorja književnosti Dušan Milačič. Branil je dve tezi: »Balzacovo gledališče« in ^Balzacovo neobjavljeno gledališče«. Obe tezi sta izšli v tisku' in štejeta skupaj 887 velikih strani. Francoska kritika je pozdravila v njih nov važen donesek k proučevanju velikega romanopisca Balzaca. Dr. Milačič je prvi temeljito proučil Balzaca kot dramatika in analiziral njegove še neobjavljene drame in dramatske osnutke. »Riječ«. Izšla je 11. številka revialnega tednika »Riječ«, ki izhaja v Zagrebu. Po uvodniku '»Posljedice komitskih atentata« sledi članek Ive Mihoviloviča o Matku Lagi-nji. Dr. Milan Prelog objavlja daljšo razpravo o Giuseppe Garibaldiju, A. Defrance. echi piše o književnem delu Milke Pogačič, Božo Lovric 'o češkem skladatelju O. Novaku. V »felijtonu« kritizira dr. I. Bogner knjigo B. Kovačevica »Največi sevap«. Sledijo razni pregledi. »Riječ« se naroda v Zagrebu, Gunduliceva ul. 22. Dopisi VIČ. Občni zbor podružnice Vrtnarskega in sadjarskega društva na Viču bo v soboto ob 19. v risalnici nove šole. CERKNICA. Delovanje našega sokolskega društva postaja precej živahno. Telovadba se vrši redno vsak večer. V popoldanskih urah pa se vežba deca. Vsi oddelki se pridno pripravljajo za vsesokolski zlet v Beogradu. Pričakovati je, da bo Cerknica na tem zletu zastopana zelo častno. Organizirali so se tudi ostali odseki m pričeli z delom. Prosvetni odsek ie priredil 9. marca Masarykovo proslavo, ki je uspela prav dobro. Slavnostni govor ie imel br. dr. Kra-ševec. Vmesne točke programa pa je izpopolnila godba gasilcev Pod vodstvom g. Аяъ dreia Zuljana. Dramatični odsek ie priredil v nedeljo 23. t m. Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Igralci so rešili svoje vloge nad vse pričakovanje. Občinstvo je obiskalo predstavo v zelo lepem števila in tako je uspela v moralnem kakor tudi v materialnem pogledu. Za velikonočni ponedeiiek pripravlja dramatični odsek novo igro. V kratkem bo ustanovljen tudi društveni pevski odsek. Sestavila se bosta najbrž mešanj in moški zbor, ker je v trgu zadostno število dobrih pevskih moči. Potrebno bo le nekoliko požrtvovalnosti in zagotovljen je uspeh temu odseku. Z živahnim delovanjem si bo pridobilo sokolsko društvo popolno zaupanje in bo postalo žarišče telesne in duševne vzgoje. . „ . SODRAŽICA. Gasilno društvo v Sodra-žici se je bilo obrnilo na sspodaj imenovane Sodražane v Ameriki in Kanadi za kako podporo v svrho nabave nove motorne brizgalne. Ker je v naših gosto naseljenih krajih hitra pomoč v primeru požara velike važnosti, zato so se odzvali imenovani z vso vnemo, požrtvovalnostjo in razumevanjem naši tovariši Frank Belaj, Ivan OTROŠKE nogavice 4itGOM Najboijse, пфгффе, sabo 13 koliko spreletaval, čeprav rahleje in mi-k;je какот v trdi noči. Ko je posijalo jutranje solnce, se je gospod Gradouillet ie odločil, da vstane jn pogleda v salon. Ko ie odprl vrata, se mu je podaljšal obraz: Vse je bilo tako. kakor prejšnji večer No-bena reč premaknjena.. Vrata pred-sobja so bila trdno zaprta, nikjer ni bilo s edu o tatovih in vlomilcih. Na prvi mah se ni mogel znajti v položaju. Saj je ponoči vendar škrtalo, tolklo, dolblo, ropotalo in škripalo. Menda ni sanjal! Sum je bil jasen in ropot nedvoumen... Stoječ sredi sobe, se je obiral na okrog in v kotu uzrl luknjo, ki so jo bile najbrže izgTizie miši ali podgane. Obšla ga je jezica, ker je bil tako klavrno podlegel strahu... Potem pa ga je prevzel občutek sreče, ker ni nič manjkalo. Najrajši bi poklical ženo in ji povedal, da je Ы1о tisto ponoči samo prevara. Prav tedaj se je pri vratih pokazala njegova žena. Gradouillet se je stresel, potem pa je prasnil v smeh, ki ni bil smeh, ker je predstavljal zgolj poskus, kako bi za-ničljivo poravnal račun s svojo ženo: i Reva!« je dejal, vidiš, kako deluje razgreta domišljija! Kako si mogla misliti, da naju nadlegujejo vlomilai!... Štejem si v srečo in čast, da sem ostal hladno-krvem. kakor se »podobi človeku, ki pregleda po-loěaj. •.« 2ena ga je mrko ošinila z očmi. Začutila je v sebi globok prezir zaradi njegovega cinizma. In malo, prav malo je manjkalo, da se ni vrgla nanj, besna zaradi pravkar dokazane podlosti. Vendar se ji je posrečilo, da se je ukrotila. Skomignila je z rameni. Ta trenutek je bil tako važen da je njen mož v njenih očeh popolnoma izginil. Po njem je bilo za vedno! In hlastno je sklenila čakati prej ko mogoče uprežati priliko, da mu pokaže to svoje zaničevanje v stvarni podobL Ne mučite svoje dece z običajnim ribjim oljem, ker je vsa deca oduševijena za preiparat ribjega olja, ki ima zelo prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po 25 in velikih omotih po 42 Din Spominjajte se slepih! Semsa in Vinko Levstik ▼ Clevelandu ter obiskali vse naše ožje tamkaj bivajoče rojake ter tako nabrali 139.50 dolarjev. Poleg že imenovanih so nabrali odnosno darovali v Clevelandu še John Gornik ter Andrej Čampa 15 dolarjev ter Ivan Petrič 5 dolarjev. V Elv (Minesota) pa je nabral tovariš John Marolt 23.50 dolarjev. V Creig-tonu (Kanada) je nabral tovariš Alojz Petrič med našimi Sodražani in rojaki 69 dolarjev. Za velike zasluge, ki so jih imenovani že izkazali društvu, je odbor soglasno sklenil imenovati tovariše Franka Belaja, Ivana Samsa, Vinka Levstika, Johna Ma-rolta in Alojza Petriča za svoje častne člane. Težko je bilo njihovo delo z nabiranjem, kajti Amerika ima kljub svojemu velikemu bogastvu tudi svoje slabe čase. Z velikim požrtvovalnim in nehvaležnim delom so imenovani kljub temu nabrali 252 dolarjev ali približno 15.000 Din, kar presega vse naše pričakovanje. Tako so znatno pripomogli k nabavi motorne brizgalne, ki bo ustrezala našim potrebam. Vsem imenovanim in vsem darovalcem smo prav iz srca hvaležni. Zdravo! Odbor. RIMSKE TOPLICE. Precejšnje spremembe se vrstijo tudi pri nas. Pretekli teden smo po odhodu c. Krašovca. ki se ie preselil v Celje, dobili novega peka g. Belleta. ki je prevzel obrt z vsemi pritiklinami Pod istimi pogoji, kakršne ie imel prejšnji. S 1. aprilom pa po preteku 5 let zopet prevzame ga. Tičarjeva trgovino v lastni hiši. čije trgovinske lokale je imel doslei v najemu trgovec g. Osolin iz Laškega. Hotel »Nova pošta« je bil po odhodu $r. Krenha zaprt. Kakor se ču.ie, bi bil moral otvoriti nadaljnjo restavracijo neki Mariborčan, pa je iz neznanih vzrokov to opustil. Sodi se, da bo hotel najbrž potem s 1. majem ob pri-četku sezone otvoril g. Ullich kot lastnik sam. Okrajni zastop namerava v neposredni bližini skozi Šmarjeto speljati daljši obcestni kanal za odtok deževnice, kar je bilo zares že nujno potrebno, ker se ie posebno ob hudih nalivih nabirala vsa voda na križišču cest in se potem odtekala po obcestnih parcelah. Potrebni material ie že navožen. Most, ki so ga v lanski ieseni pričeli graditi. so dogradili le na pol. Postavili so močne betonirane mostne kobile, dočim je zgornjj del le provizoričen. Pričakujemo, da se bodo pristojni činitelji vsaj sedaj ob nastopu ugodnega časa podvizali in dovršili še ostalo. V nedeljo 30. t. m, se bo vršilo dopoldne v tukajšnji šoli predavanje o kmetijstvu, kj bo gotovo eno najzanimivejših in poučnih predavanj o umnem gospodarstvu. Glede večjih pridobitev naj omenimo. da je nedavno lastnik tukajšnjih toplic g. Ullich pričel z gradnjo velikega javnega kopališča tik ob Savinji, oddaljeno le nekaj minut od postaje. Kopališče bo nudilo posetnikom mrzle in vroče kopeli. Če bo zgradba dovršena in uporabna že v tej sezoni. je drugo vprašanje, ker do sedaj zelo počasi napreduje. Vsekakor pa bo izdelana v najmodernejšem stilu. SREDIŠČE OB DRAVI. Potujoča higijen-ska razstava ostane v Društvenem domu še do nedelje 30. t. nt Odprta je dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. Vsak večer ob pol 30. so zdravstvena predavanja s filmom ali skioptičnimi slikami. Ker je to prva talka razstava, nai ne bo človeka v Središča m okolici, ki be šel mimo. ne da K si jo ogledal! Iz škofje Loke Я— Brajda ▼ vijolicah. SkoQetoSlá ljubitelji blagodišečih vijolic se v poslednjih dnevih zatekajo na Brajdo, ki se je v toplih dnevih pomladnega solnca ponovno odela e skromnimi vijolicami. Posamezniki so si nabrali lepe šopke po 40 in več cvetov. Brajda ima prisojno lego blizu kamnoloma v Poljanski dolini. šl— Po občnih zborih. Razven občnega zbora SPD in domačih gospodarskih korpo-racij smo z letnimi sestanki škofjeloških nacijonalnih, kulturnih in humanitarnih društev pri kraju. Celotna slika nam prikazuje dejstvo, da je v Škofji Loki le peščica ljudi, ki drže tako zvano javno življenje na nogaih, dočim smatra ogromna večina članstva, da je s poravnavo članarine društveni obveznosti zadoščeno. Temu mišljenja primerno so bili obiskani tudi občni zbori posameznih društev, ki so zbrali k letni bilanci komaj po par desetin članstva. Prav bi bilo, da se tej brezbrižnosti vsaj letos opomore in se da poedinim odborom moralne opore za izvedbo načrtov, ki smo jih po občnih zborih sproti objavljali. šl— Ošpice. Po vsej škofji Loki in bližnji okolici so se v preteklem tednu pojavile med nedoraslo mladino ošpice. Skoro pri vsaki hiši imajo bolnika; ponekod pa leži celo po več otrok. Da se omeji nadaljnje širjenje bolezni, je od sobote dalje zaprt tudi otroški vrtec. Ako je v hiši bolnik, bodo običajno oboleli vsi člani družine, ki ošpic še niso prestali. Ze z dotikom bolnika ae lahko okužimo; prenaša pa se bolezen s predmeti, ki so prišli z bolnikom v detiko. Iz Tržiča g— Posledica deževja. В ano vinska cesta na Ljubelj je pred plazovi zavarovana na več mestih z močnimi zidanimi škarpami. Tako tudi v Tržiču, kjer teče ob hribu Sv. Jožefa. Ta hrib je precej močvirnat in poln majhnih studencev, ki pritekajo vzdolž celega pobočja na dan. Nasproti gostilne »Pri slugi« pa je svet še prav posebno močviren. Škarpa je mestoma do 5 metrov visoka in zidana z velikimi obdelanimi kvadri, pa vendar ni mogla vzdržati velikega pritiska omehčane zemlje. Prav na dan Sv Jožefa zvečer se je z velikim truščem v širini kakih metrov sesula na cesto in zastavila pot. Gostje, ki so sedeli v gostilni »Pri slugi«, so se silno prestrašili. Mislili so, da je bil potres, toda skoro so se prepričali, da se je le zrušila močna škarpa. Takoj je bilo o dogodku obveščeno mestno županstvo in orožnišitvo, ki je postavilo svarilno luč in nočno stražo na kraju nesreče. Komisija gradbene direkcije je ugotovila dejanski stan in odredila popravo. Zaradi zrušenja škarpě so se morali prestaviti brzojavni in elektrovodni drogi. Iz Trbovelj t— Pohvala občinskega blagajnika g. Ar-nejca. Zadnjič smo poročali o občinski seji, na kateri se je obravnaval občinski obračun. V tein poročilu je pomotoma izostala zahvala, ki jo je izrekel občinski zastop soglasno občinskemu blagajniku g. Arnejcu za njegovo vzorno in naporno delo. Gospod Arnejc vrši kljub velikemu denarnemu prometu vse posle popolnoma sam. Iz Kočevja kč— Naprai'ite cestne prehode! Občinstvo se upravičeno pritožuje, da se vse premalo skrbi za glavno cesto, ki gre skozi mesto. Na krajih, koder so prehodi nujni, je toliko blata, da se človek kar ne upa čezenj. Eden najpotrebnejših prehodov bi bil pred kočevsko pošto, s čimer bi ustregli tudi vsem stanovalcem Rožne ulice. Taki prehodi bi morali biti tudi pred cerkvijo, pred mostom in pred Veliko kavarno. kč— Nova mehanična delavnica. V poslopju industrijca g. Ivana Zurla, nasproti hiše g. P. Petscheta jc otvoril mehanično delavnico ebenem s trgovino g. Iv. Tomášek. Uč— Zadeva novih orgel. Mestna župna c-erkev je naročila lani nove orgle, ki so v (vrkvi že postavljene. Stanejo okrog 300.000 Din. Prizadete občine kočevske fare Kočevje. l.ovold in Želine so se odločile, da nálože za kritje stroškov doklade na hišno-najemninski davek in pridAninski davek. Mi bi k temu ne imeli ničesar pripomniti, da se ni zgodilo drimače. kar moramo oslro ožigosati. Nekateri hišni posestniki so napi. reč enostavno naložili strankam, da plačajo oni določeno pristojbino z,i orjile. Stajio-vaniski najemniki so v prftežni večini madniki. ki nikakor ne zmorejo plačati namesto hišnesa gospodarja vsote od 300 do 1000 Din in to točno do 1. aprila. Neki hišni posesnik pa je celo zaradi tega podražil stanovanjskemu najemniku stanovanje za lOo Din mesečno. Opozarjamo na golo dejstvo, da so stanovanja v Kočevju že itak zelo draga in da bi pomenil vsak poviSek V ceni stanovanj, novo stanovanjsko mizeri-јз med uradništvom v Kočevju. lvč— Merjasca je ustrelil. V Podstenicah (Steinwand) je ustrelil krasnega merjasca v tainkaišnjili gozdovih kneza Auerspcrga lovski čuvaj Anton Mihič. Kakor se čuie iz »Hinterlanda« in >Baldna<, je v tamkajšnjih gozdovih še velik") te zverjadi, ki je prava nadloira za ondotno prebivalstvo. Iz Šoštanja gf_ Med tnkaišnjo pošto in telefonskimi cctralami v Miinchenu in Berlinu se vršijo poizkusni telefonski govori. Za otvoritev nove mednarodne telefonske zveze je potrebno, da se vrši najmanj 10 poizkusmh tovorov in če se vsi dobro obnesejo, bo uvedena nova zveza, ki bo služila v prvi vrsli tukajšnji usnjarski industriji. št— Nezsoda avtomobila. V četrtek preteklega tedna so se peljali ná sejem v Dra-vogiad tukaišnji krojaški mojster Virbnik, čevljar Ivan Schwarz in trije drugi potniki s Kozlevčarjevim tovornim avtomobilom. Vozili so seboj tudi sejmarsko blago. Ko eo se okrog 7. ure peljali od Slovenjgradca proti Pamečam, je namah odpovedalo^ krmilo avtomobila, in t-э v bližini neke zage. Avto je z vso silo zadel v sklad desk ob cesti in se tako poleva ril. da je bil za nadaljnjo vožnjo neraben. Zaradi močnega sunka so potniki popadali s sedežev. Le srečnemu naključju je pripisati, da niso zavozili o globok jez, ki sega tik do lesnih skladov in celo ceste. Poškodovan ni bil Iz Murske Sobote pm— Vprašanje podržavljenia samoupravnih višjih razredov gimnazije. Zopet se trdovratno širijo govorice, da bodo 1. aprila podržavlieni višji razredi tukajšnje gimnazije. Upajmo, da ti glasovi temeljijo aa resnici. , . „ .. pm— Sokolski vaditellskl tečai т Murski Soboti. Za celo Obmurje se v tukajšnji sokolski telovadnici vrši dobro obiskan vadi-teljski tečaj pod strokovnjaškim vodstvom brata načelnika Cirila. Hočevarja, šolskega upravitelja v Krogu. Tečaj bo trajal en te- pm— Dva nova nastavnlká na tnkaišOj1 gimnaziji. V zadnjem času sta bila na tukajšnji samoupravni višji gimnaziji imenovana dva nova nastavreika. To sta suplenta gg. Vinko Bernik in Josip šter. pm_ N« v a lekarna v Murski Soboti. V kratkem dobi Murska Sobota še drugo lekarno. Za Mursko Soboto, ki se je po osvoboditvi močno povečala, je vsekakor ena lekarna premalo. pm_ Potovanje v Zagreb - Sušak - Krk. V izložbah raznih tukajšnjih trgovin so ее pojavili plakati, ki vabijo na veliko potovanje v Zagreb — Sušak _ Krk. Potovanje se bo vršilo v juliju na praznik sv. Cirila in Metoda. Zamišljeno je kot nekaka treznos-tna manifestacija Prekmurja in Medmurja. pm_ pomladna neurja v Prekmurju. V četrtek smo imeli celo jutro najlepše pomladno vreme. Toda ob 2. popoldne so se na zapadni strani pričeli zbirati temni oblaki, vlil se je dež in gnnelo ie kakor sredi poletja. Iz Ljutomera Kolo jahačev in vozačev ie imelo na Jožefovo v hotelu Zagradnik svoi redni občni zibor- Ob navzočnosti 46 članov je predsednik g. Fric ZemWč o t vor. 1 občni zbor, nakar je bi! - d obr см zapisnik zadnjega občnega zbora. PoJpredsednik g. vet. svetnik Škof ie poročal nar.j o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. D.uštvo ie štelo 9S čian.>v in s'cer- 41 iz Ljutomera, 57 iz okolice. Priredilo je pomladno in jesensko duko icr Izdalo za prva 7000 Din nagrad jn 3 častna darila, za drugo pa 14.250 Din nagrad, v celoti torej 21.250 Din. Pocnladine dirke o se udeležili tudi štirje oficirji i1 Čakovca in sicer v jahanju. Dne 14. avgusta se ie v okviru obrtne jn kmetijske razstave vršila tudi konjska razstava. Društvo si ie nabavile žrebca - kasača »Nepomuka«, ki je ople-menil 31 kobil. Skočnina zanj se zniža v tekočem letu na 80 Din. Na prošnjo društva in Centrale kasačkih društev je banska uprava dovolila za nakup ameriških kasačkih žrebcev 80.000 Din in ministrstvo za kmetijstvo tudi enak znesek. Posebna komisija, katere člana sta bila tudi g. vet. svetnik Škof in kot zastopnik Kola g- Ga-luuder iz Veržeja, je v začetku tega mesecu kupila na Dunaju tri izvrstne žreb:e, kj so stali skupno okroglo 150.000 Din. Menda bodo vsi trije stali v žrebčarni na Cvenu pri Ljutomeru. Članstvo je sprejelo poročilo z zadovoljstvom na znanje ter izreklo obema gospodoma, članoma komisije, zahvalo. Blagajnik je poročai. da je imelo Kolo v letu 1929. dohodkov 52.741, izdatkom pa 26.367 Din. torej gotovine 26.374 dinarjev. Dobil je soglasno absolutorií z zahvalo. Ker se je društveni tajnik odselil m je njegov namestnik zbolel, je bil za tajnika izvoljen g. Ciril Reich, za namestnika g. Ivo Hernie. Pomladne dirke se bodo vršile 25. maja; diťke bodo odprte, dvo-v^režne za konje vseh let.i.-ccv. Končno je si:i"'er priporočal dirkačem \7eč discipline na dirkališču, nakar je g- predsednik za-ki.učil uspeli občni zbor. Iz Gor. Radgone gr— Uradni dnevi sreskega načelstva iz Ljutomera se bodo vršili v bodoče: v Gor. Radgoni v pisarni trškega občinskega urada, vsakikrat s pričetkom ob 13.45. v torkih, 8. aprila. 13. maja. 10. junija. S. julija. 12. avgusta, 9. septembra. 14 oktobra. 11. novembra in 9. decembra 1930 ter 13. januarja, 11. februarja in 10. marca 1931; v Apačah v poslopju dekliške osnovne šole v pritličju, vsakikrat s pričetkom ob 10. dopoldne, v sredah: 9. aprila. 15. maja. 11. junija, 9. julija. 13. avgusta. Ю. septembra. 15. oktobra, 12. novembra, 10. decembra 1930 ter 14. januarja. 12. februarja in 11 marca 1931. jrr— UstanOvni občni zbor Splošne obrtne zadruge za sodni okrai Gornja Radgona se je vršil v gostilni g. Janka Čiriča 20. t. m. Od sreskega načelstva ie prisostvoval komisar g. dr. Mlinar iz Ljutomera, k: je otvoril zborovanje v prisotnosti 28 članov. Podal je kratko pojasnilo o ustanovitvi te potrebne zadruge, v kateri so zastopani mlinarji, mesarji, slikarji in kon.iederci. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Martin Riton.ia iz Gornje Radgone, za podpredsednika Jožef Šaruga iz Črešnievcev, za odbornike: Ludovik Mlinarič iz Orehovcev, Jakob Bračko iz Radvencev. Franc Bračič iz Gornje Radgone, Jožef Bračko iz Ivani-cev, Rudolf Vogrin od Sv. Jurija ob Ščav-nici in Fekonja Anton iz Očeslavcev. za namestnike Jožef Borger iz Stanetincev, Matija Fašalek iz Ščavnice in Matija Domajn-ko od Sa-. Jurija ob Ščavnici. Objava U smislu rešenja Upravnog Odbora Samostalne Monopols,ke Uprave M. Br. 5091 od 12. marta 1930. godine raspi-suje se II. ofertalna licitacija za prodajů instalacije i materijala u Stovarištu Pe-troleuma u Beogradu, s tim. da ponu-djači mogu nuditi otkup i pojedinih objekata kao i jednog dela materijala. Licitacija če se održati na dan 15. aprila 1930. g. u kancelariji Uprave Državnih Monopola u Beogradu. U .slov i se mogu dobiti u kancelariji Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola svakog radanog dana od 11—12 časova pre podne. Iz'kancelarije Industrijskog Odelenia IM. Br. 3884 od 18. marta 1930. god. (AA.) 5025 Tovarniško skladišče pravih FRANCOSKIH ČEPIC „Berets4* teget, belih in v raznih barvah dobite pri Kosti Nikoličn in dr. BeogTad, Knez Mihajlova ulica št. 12. Prodaja na veliko. zastave z ali brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje in razpošilja: JOSIP WINKLER, Snbotica, poštni predal 48/d. Ilustrováni cenik brezplačno. 82 Otvoritveno naznani 0. Imam čast naznaniti, da sem otvoril v Ljubljani, na Marijinem trgu 8 nasproti staroznani gostilni »ipri belem volka« trgovino z raznovrstnimi barvami, laki, firneži, oljnatimi barvami za zidarje, slikarje itd. specijalitete: Dupont »Duco« laki, Antoxyd, Antimon, barve zoper rjo* Potrudil se bom svoje ceni. odjemalce kar najbolje íoostreči z dobrim blagom ter solidno in točno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem A. KEBER + Tužrnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 24. t. m. ob ^•9. zvečer po dolgi in mučni bolezni umrl Josip Hakouec učitelj v D. M. v Polju Pogreb se vrši danes, dne 26. marca ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Sv. Andrej pri Gorici. ŽALUJOČI OSTALI. Emerson říougíi: MOŽJE Roman XXII. POGLAVJE «In nekega večera mi je dejal: Dekle, prokleto kmalu se bom oženil s teboj! »Ne! sem rekla. Iz te moke ne bo kruha! On pa pravi: Pač, oženim se! Zasmejala sem se mu v brk in zbežala, a on je skočil za menoj in me ujel — rekla sem vam že, da je objemal kakor medved. Na vsomoč me je stisnil k sebi in dejal: Dekle, ne bodi neumna! Vzamem te, slišiš, pa mir besedi — nemara da me je tudi poljubil, kaj pa vem! A kaj je vam do tega? Mislim, da mi ni bilo preveč nevšečno. To je bil prvi človek,« je dodala. »Brez vsake »težave bi bi! odtehtal oba moja druga moža.« »Kako je bilo pa z vašim zadnjim možem, Mandy?« sem jo Tprašal, da bi se še malo pozabaval. »AH vam je umrl?« »Ne, ni umrl!« »Ločila sta se, kaj?« > Figo sva se ločila! Saj vam pravim, da sem pospravila svoje stvari in ga pustila.« »Ali vaju ni Bog združil za ves zakon?« »Ne. to je bil mirovni sodnik.« »Kako to?« »Nu kako neki! In sodrfik ni svetnik, kar jaz vem — vsaj naš fem v Missouriju ne. A glejte, človek — ne Bog ne mirovni sodnik nista tista, ki združita ljudi; to delajo oni sami.« Pomislil sem: »A vaša poročna obljuba?« »Moja obljuba? Kakšno vrednost ima beseda, ki jo da ženska moškemu? In kakšno vrednost ima obljuba, ki jo da moški ženski? «Človek božji, tu ne gre za besede, ampak za čuvstva!« »V bolezni in zdravju?« sem navedel obredne besede. »Vse to je prav, če so čuvstva v redu. Saj nič ne rečem. Pravim le, da se ljudje sami družijo in ženijo med seboj.« Še malo sem pomislil, nato sem dejal: »Reciva, Mandy, da ste mož im ste dali nekemu dekletu besedo, nato ste pa srečali drugo dekle, katerega si ne morete izbiti iz glave in iz srca — tako da imate to drugo strašno rad in veste, da jo boste ljubili vse življenje — kaj bi storili?« A Sfinga ženstva se skriva pod preprosto obleko prav tako kakor pod svileno. »Človek,« je rekla Mandy ter vstala in si iztrkala pipo ob koščenem kolenu, »vaše govorjenje je bogme prismojeno. Ce bi moj prvi mož še živel, bi vam nemara odgovoril na to vprašanje.« XXIII. POGLAVJE Odločitev Pozneje me je Mandy Mc Governova zapustila, da bi pomagala svoji varovanki v nelaliki umetnosti sušenja mokre usnjene obleke. Tako sem ostal spet sam na bregu reke in leno opazoval može na peščinah, ki so se tam ubijali s tovori. Cez nekaj časa se mi je pridružili Orme, ki je bil takisto že prebredel reko. »Kako se godi ranjencu?« je vprašal. Odgovoril sem — bojjm se, da nekam mrko — da se mi prav dobro godi in da nameravam poslej spet jahati, kakor da se ni nič zgodilo. »Deloma mi je žal, da slišim take stvari,« je rekel s čudnim nasmeškom. »Upal sem, da se odločite za vrnitev na vzhod, če vam najde Belknap kako priliko.« Osuplo sem ga pogledal. »Tega ne razumem. Zakaj naj bi se vračal na vzhod, ko je moj posel ravno v nasprotni smeri?« sem hladno odvrnil. »Prav tedaj vam moram jasno povedati svoje razloge.« je nadaljeval in prisedel k meni. »Tudi če smatrava za ugotovljeno, da se vam dobro godi — kar je verjetno, zakaj zraka, ki bi bil celjenju ran tako ugoden kakor prerijski, ne najdete na vsem svetu _ trudi v tem primeru bi vam rana vendarle utegnila služiti za izgo- vor, če bß se želeli vrnfti domov. Mislim, da imate nemara tudi tam kake dolžnosti.« »Videti je, da se zanimate za moje dolžnosti, gospod Orme?« »Zelo, če že moram priznati.« »Pa mislim, da ni potreba, da bi si z njimi belili glavo.« »Menil sem, da morda čutite, da ste mi v nekem pogledu dolžnik,« ie 'nadaljeval. »Da. tega se globoko zavedam. Ali bi bili tako dobri, da bi mi povedali, s čim morem poplačati ta dolg?« Sunkoma se je obrnil k meni in mi pogledal naravnost v oči »Saj sem vam rekel,« je dejal. »Obrnite se m pojdite domov! To je vse.« »Ne razumem vas« »Jaz pa popolnoma razumem vaš položaj!« »To je?« »To je, da so vaša čuvstva angažirana pri neki vse časti vredni mladi dami pri vas doma v Virginiji. Počakajte —« je vzdignil roko, ko sem se obrnil proti njemu. »Obenem pa mislim, da so vaša čuvstva enako angažirana pri neki drugi, takisto vse časti vredni mladi dami, ki ni pri vas doma v Virginiji. Zaradi tega —« Z jeklenim prijemom je stilnil mojo pest. ko sem ga hotel udariti. Izprevidel sem, da sem še preslab. »Počakajte«, je rekel s Madmim nasmeškom. »Počakajte, da se opomorete!« »Prav imate,« sem dejal. »Vsekako pa morava stvar urediti.« »Tako je. Svoj predlog sem izrekel samo zato, ker mislim, da bi bila vaša obveznost nasproti meni (popolnoma poravnana, če bi pristali na moje naziranje.« »Orme,« sem vzkliknil, »vaša ljubezen pomeni za vsako žensko sramoto!« »Navadno pač,« je Madno priznal, »a v tem primeru nikakor ne. »Moj namen je, da se oženim z gospodično Meriwetherjevo — kakor z diruge strani ni moj namen, da bi trpel na svoji poti kako oviro.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 l߀dor hoče da ее mu posije po posti naslov ali (cafco drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v жnamßah а /Л • sicer ne bo prejel odgovora t ™ Ж^ЯШШ CENE MALIM OGLASOM: Zenitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 'deHtA Trg. pomočnika •c*--ó>.-g& elov. in nemškega j -zisa, dob o verziranega jirtdajalca, e sigurnim r.a-t pom sprejme s 1., ozir. 35. aprilom ve-'ja š.peeerij-Iin dešikaieena trgovina Г nudbe na upravo »Jutra« t Celju pod »Kolonial«. 10070 f---- Pisarniško moč tprejonem. Prednost imaio k znanjem nemške kore-»pondeace. Р1.-шепе ponudbe na ogL oddelek »Jutrai »>d »i'^araiika шоб 28;. 1(Ш8 M a jer ja |r гаги me viciC-arska dela, t 2—l! delovnimi močmi m služkinjo »prevrne Vodnjak. Slovenska Biwtrie». " 10670 Fotografskega pomočnika retušerja, s hrano in stanovanjem — drugo po dogovoru — sprejme takoj i ito-atelje Weiss, Polzela. !2 mizarska vajenca .s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj. Naslov pove podružnica Jutra — Jesenice. Gcrenjsko. 11009 2 kroj. pomočnika «p ej.me takoj Vaciav Ster-nik, modno in splošno кто-jaštvo, Sv. Pavel pri Preboldu. 11006 bav. dolina. 10640 2 kroj. pomočnika ia veliko in malo df'-Jo sprejmem takoj. Le fi-j-j-ga dela stpaeobni in miner na j se osebno predstavijo pri Mihaelu Škornik. Ш" Ido krojaštve, Zidani most št. 14. 10986 Postrežnico i'.Ho in zanesljivo, veSéo vseh gospodinjskih del forejmem za řae od 7. intraj do 4. popoldne. Xa-f от pove oglasni oddelek »Jutrac. 10455 Čevljar, pomočnika ea vsa boljša zbita dela in vajenca r Tpс oskrbo v hiši sp-ej-me ta' ©j Joiko K e b e r. řwrVarsívo. Dorfarje ori řkoíji Loki. 10983 2 pridna učenca fnr-^me takoj I. Kozel, nova pekarna pred Sejmi-fcčem. Ptuj, Ormoška cesta š-. 10. 109S4 Kroj. pomočnika tr, ve':'ro boljše delo siprei-»ne Leopold Brie, krojač. I nlice št. 1". Zasro-je ob Savi. 10985 Pek. pomočnika й-оЬгега skupnega delavca eprcTiiem v etaliio službo. í— I-tot ako sprejmem tudi vajenca Kast/oo s'uzbe takej. Konrad Vidic. pe'oviti moj-Jesenice-.Sava. 1O0Ó7 Za sezijo potrebujem prvov etno, no-ipolnoma sairo.-tojno kuharic". plačilno natakarico "In f ervirarico, katere moraj-o !b:ti čedne znnanjosti. po-řtene. prijazne in proti r'I Pod-brežniik-Ťevž. Šmartno ob Paki. 109S7 Kroj. pomočnika «sprejme takoj Fr. Orcžim, '-'-o-ai1. Hrastnik Ozira se k> na rfcmene ponudbe. 11008 Л af Dva vpokojenca z akademski ali STednje-šolska izobrazbo, verzirana v javni upravi, dobita lahko postransko zaposlitev s prav dobrim mesečmim honorarjem. Oglase naj se le najboljše klasificiranj gospodje. Ponudbe na oglas, oddelek s Jutrai pod značko «Ne v domačem kraju«. 10949 Zastopstvo ?3 prodajo premoga v drarsOri banovini, proti proviziji odda rudnik takoj V stroki verzirani in reprezentativni interesenti, po mogočnost: e sedežem v Ljubljani, v rujavem premogu že vpeljani naj stavijo ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac ped značko »Premoge. 10S5Í Prodajalka (začetnica) išče mesto v trgovini mešane stroke. Vajena je tudi šivanja in gospodinjstva. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Marljiva in poštena*. 10856 Prodajalka vežčs mešane sitro-ke. želi premeniti mesto z 10. aprilom. Naslov pove oglasni oddeíek »Jutrac. 1093S Prodajalka izurjena mešane stroke, s par leti trgovske prakse, poštena, marljiva in dobra govornica, žeti mesto premeniti. Cenjene dopise na oda«, oddelek »Jutrac pod »Dobra moč 936*. 10936 Gostilno vzamem v najem eventuel-no tudi na račun. Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua ogla«, oddelek »JutTac pod značko »Dobra gostilna 50c. 240 Gostilno restavracijo, vinotoč z delikateso, vzamem v najem, kavcija na razpolago. Ponudbe pod »Gostilna« na ог!. odd. »Jutra«. 10837 Kot skladiščnik inkasant, sluga ali slično iščem sliiž,bo. Onemu, ki mi jo presk"bi dam nagrado; delodajalcu pa event. garancijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro »Vesten 28 1.« 10910 l. oblastv. Boncesijonirana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 ;Jugcavto). fel. 2236. Pouk in praktičnf vožnje. 251 Želite lepih rož? Nizke vrtnice najnovejših vrst in barv nudi vrtnarstvo Iva-n Jemec, Ma~ibor. Zahtevajte cenik! 9856 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto beio gosje kg po 130 Din in čist beli puh кг pa 300 Din. L. B ozovič Zagreb, Ilica sten-. 82. — Kemična čistilnica pefia. Otroško posteljico železno, lopo, prodam v Uožni dolini, ceeta VII'4. 10888 Tabelo z navodilom za kubikaciio sodov, kadi. okroglega lesa itd., 5 poštnino vred za 4 Din (tudi v znatmlkab) razpošilja A. Ahačifc. Cr-ncmelj. 11001 Kuharica samostojna, iš&e mepta. — Krieinger, Maribor. Miklošičeva ulica 6 — pritličje, levo. 10ЭТЗ Prodajalec mešane stroke, mlad. vojaščine prost, išče naime-ščenja t manufa.ktnmi ali že e-zni t govini. eveatuelno tudi mešani. Nastopi lahko takoj aH регп^је. — Ponudbe na oglasni oddelek r.Jutrac pod ' »Agilen pro-daialec«. . 11003 Železno posteljo (zSožljiivo) kupim Ponudbe na podntžnioo »Jutrac, Jesenice. Gorenjsko pod šifro »Cena«. 10998 ^ČLsbdi Manjše posestvo v ceni od 25—45.000 Din kupim na Gorenjskem. V ponudbah je navesti ceno in krajevne razmere. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10873 Lepa nova hiša enonadst.ropna. z lepim vrtom, elektrika in vodovod. 4 kleti, v najlepšem kraju Savinjske doline, tik postaje prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-c 10641 Zemljišče 150 oralov travnikov, dobra zemlja za sadjerejo in poljedelstvo, naprodaj na Gorenjskem. Naslov v oirl. oddelku »Jutra« 11007 Garažo v Knafljev-' ulici oddam s 1. aprilom Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10978 Za delavnico ali avto&aražo oddaai bivši kino »Slavija« na Viču. Naslo-v pove ogl. oddelek »Jutra«. 10957 Rešetarsko delavnico in trgovino na drobno in debelo, dobro vpeljano, 9 sigurno eksistenco. brez konkurence, pod Telo ugodnimi pegoj-i proda.m. Potreben kapital 20.000 Din Pojasnila daje Milorad Si-mič. sitar, Sabae 10471 Gostilno Dolinar po doma6e pn Polonovcu v Poljanah nad Škofjo Loko, dt>bro id^čo, stoječo tik glavne ceste ter farne cerkve, prodam takej proti po'ovicnemn plačilu Za ostali znesek «e vknj.i žim Na dopise ее ne ozi ram. Oglasite se osebno pri moni v gostilni. 10194 Gostilno dobro Idočo, na prometnem kraju oddam v najem. — Prednost imajo krojači. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cgodno 800c. 10996