■ , v-. r.....■> ■ - — — GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. »LETOM: 287S CORTLANDT. U. lBUL aft tka Port OHlot at Htw York, H. Y, Mm. nuroi: »76 OORTItAND% NO. 183. — ŠTEV. IIS. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 6, 1917. — PONEDELJEK, 6. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV. m LETNIK XXV« Iz Rusije. -—ooo- KERENSKIJ UMAKNE RESIGNACIJO. — NAPRAVIL BO IZPREMEMBE. — SKUPNI SVET UGODI KORNILOVIM ZAHTEVAM. — KERENSKU REŠI TELJ RUSIJE. — PROTIBEVOLUCUA RASTE. — NOVO MINISTRSTVO. — PRI CRNOYICAH SO SE RUSI VSTAVILI. — PROTI JUGU PA SE UMIKA JO. — ŽENSKI VOJAKI NA FRONTI. in mir. Michaelis obljublja stalen mir. — Navdušeni klici na cesarja. — Cesar se vrne. Nov živilski diktatoi*. Kodanj, Dansko. 5. avgusta. — "Vsi vemo, kaj hočemo", je v soboto rekel nemški državni kancler dr. Miehaelis pri nekem »prejemu v državni zborniei. Ta sprejem je bi! prirejen kot obletnica seje z dne 4. avgusta 1914. ko je cesar Viljem otvoril državni zbor in je sporočil poslancem, tla sta Angleška in Francoska napovedali Nemčiji voj* no. "Izročili bomo svojo domovino naši generaciji nedotaknjeno. Jamčili bomo našim otrokom in vnukom proti taki nesreči današnje vojne. Ohraniti hočemo domovino v močnem in modrem miru. da bo nemško pleme imelo trdno podlago za zdrav In močan napredek. Moji predgovorniki so pokazali, da naša moč ni oslabljena; naša volja je ravno tako trdna kot je bila 1914. Največje žrtve zaslužijo največje plačilo. Prisezimo zvestobo cesarju in državi. Živela domovina. živel cesar in eesarstvo.'f Vse občinstvo se je dvignilo in o-dobravalo. godba pa je igrala narodno himno. Predsednik državnega zbora dr Kaempf, ki je govoril pred kanclerjem, je izjavil, da so zavezniki odgovorni za vojno, ker so odklonili nemško mirovno ponudbo in dostavili, da se bo Nemčija bojevala toliko časa. da doseže mir, ki bo jamčil za varnost države. Koncem se je so poslali cesarju brzojav, v katerem izražajo upanje za kmalošnji mir. Danes se je cesar v družbi ce sarice vrnil v Berlin z ruskega bo-jiiča, kjer je obiskal vso fronto od Tarnopola do Rige. Kanelrt- in šef generalnega št iba sta mu poroča la o položaju. Vlada je izdala odredbo, po ka- -ooo- Petro grad, 5. avgusta. — S 347 proti 4(5 glasovom je skupni svet vseh delavskih in vojaških delegatov na seji, ki je trajala vso ihh", izrekel Kerenskiju vse zaupanje. Maksimalisti so ostro nasprotovali in 42 od njih ni hotelo niti glasovati. Duma je tudi dala Kerenskiju Jtaupnieo. Kerenskij je izda! nato proklamacijo, kjer pravi, da ne more odkloniti podeljene mu avtoritete v času, ko preti domovini od zunaj poraz, od znotraj pa razpad. Upa. da Iki mogel zopet vstvariti moeno revoluejonamo vlado, ki ho sledila principom, katere si je nadela ruska revolucija. Nadalje pravi, da bo uvedel razne izpremembe, toda zaradi tega ne misli, da se bo njegova odgovornost v vod stvu državnih poslov povečala. Celonoena seja v earjevi zimski palači je bila zaključena proti jutru, potem ko je vseh pet strank izreklo Kerenskiju zaupanje in pooblastilo, da naj sestavi svoje ministrstvo. Pri seji je bilo sicer mnogo razburjenja, toda vršila se je v redu. Vsi vdeležniki so bili mnenja, da pomeni nova odločitev prerojenje Rusije, ali pa — pogin. Ministri so izjavili, da je bila ta seja najvažnejša izza leta 1613. ko so se ruski plemenitaši v Moskvi zaradi vojne s Poljaki in »otrašnjih nemirov zbrali, izvolili prvega Romanovima za svojega carja in s tem rešili Rusijo — razpada. Kerenskij ni bil pri seji navzoč, toda vsi so se strinjali v tem, da je Kerenskij edini, ki more rešiti Rusijo. Zunanji minister je izjavii, da se mir ne more doseči, da mora biti Rusija pripravljena za vojno skozi vso zimo in da vživa edini Kerenskij vse zaupanje ruskega naroda. M. Cereteili, poštni in brzojavni minister je izjavil, jteri morajo vsi nevtralci, ki hoče da je Kerenskij edini zmožen rešiti Rusijo. Nato se je dvignil prokurator Svetega Sinoda, M. Lvov in je rekel, da je Kerenskij izbran za rešitelja Rusije. Pravosodni minister Efremov je rekel skoro iste besede in rekel, da je Kerenskij človek, katerega Rusija ne more pogrešati. Pavel N. Miljukov. vodja ustavnih demkratov je de* jal, da je njegova stranka za to, da se ]K>deli Kerenskiju absolutna moč, ker združuje v sebi vse lastnosti, ki morejo napraviti v Rusiji red. Podpredsednik Nekrasov je naznanil Kornilove poboje in zahteve, pod katerimi prevzame vrhovno poveljstvo nad ruskimi armadami. Nekrasov je tudi priznal, da obstoji protirevolueija, ki z vsakim dnem narašča. Kornilove zahteve: 1. — Želim, da sem odgovoren samo svoji vesti i/i narodu. 2. — Nikdo se ne sme vmešavati v moja vojaška povelja in imenovanja. 3. — Odredbe, ki so bile zadnje dni vpeljane na fronti, se morajo vpeljati tudi za fronto. V ruski armadi je zopet vpeljana stroga disciplina. Dezertacija, ki je bila izza časa revolucije na dnevnem redu in v splošni navadi, je zdaj kaznovana s smrtjo. V vojaških krogih se danes naznanja, da so ruske čete, ki operirajo vzhodno od Orno vie, se spoprijele z Av strijanei ter so zasedle nek gozd pri Bajanu; vjeli so več kot oOO vojakov in vplenili tri strojne puške. Južno od tega okraja se rusko umikanje nadaljuje, ravno tako tudi pri Kimpolungu. London, 5. avgusta. — Reuterjev dopisnik je sporočil v London: — Vsi ruski ministri so položili v Kerenskijeve roke svoje resiguacije, da mu s tem olajšajo sestavo ministrstva. Kerenskij je imel konferenco z Jurijem Plehauo-vom in princem Kropotkin, ki sta se pred kratkim vrnila iz izgnanstva. Petrograjska posadka se je ves čas krize zadržala mimo. Vojaška komisija, katero je poslala provizorična vlada v Kronstadt, da preišče tamošnji položaj, -se je morala vrniti v Petrograd, ker je bila sovražno sprejeta in so sploh ž njo zelo neuljudno ravnalL 160 ženskih ffckov je odšlo iz Karkova na jugo-zapadno bojišče. Uradno se zanikuje, da bi bil gen. Erdelli vstreljen. U Y Peking. Kitajsko. 5. avgusta Prejšnji kit Yuan-Hume, ki je bil ▼ (valni predsednik Feng Kdo-Chang. _'ki j* danes prišel ▼ Peking, se je j^'zglasi pri Li Yuan-Hungu in ga naprosil, da sprejme predsedništvo | Li Yuan-Hung ra ni hotel sprain je izjavil, da jo iti iz Nemčije, štiri tedne prej vložiti prošnjo, katero ne pregledajo samo civilne, temveč tudi vojaške oblasti. Do zdaj je vloženih samo v Berlinu tri tisoč prošenj. Bremen Weser Zeitung poroča da je bil pi. Waldov imenovan za živilskega diktatorja namesto pl. Batockija. — Sistem za razdelitev hrana bo popolnoma izpremenjen. Iz Oklahome. Oblasti so vjele kakih sedemdeset vstašev. — Vedno manjše skupine. Žrtev boja. Kdo je povzročil vojno? Nemška vlada je imela ultimatum prej v rokah, predno je bil od po-slan v Belgrad. — Nemčija taji. Washington, D. C., 5. avgusta. Z vsakim dnem so Uikajšrji dr- Francosko bojišče. Zavezniki napredujejo. — Kahadci prodirajo proti Lensu. — Nemci se branijo z veliko trdovratnostjo. London, Anglija, o. avgusta. — Danes je bil drugi dan vročih bo- žavniki in v zavezniških državah jev v Belgiji in Franciji. Kanadske Oklahoma City, Okla., 5. avgusta. — Pet milj severno od Ke-nawe se je vtaborilo 40 vstašev. ki so poslali k šerifu neko žensko z naročilom: — Pridi po nas! Proti vstaškemu taboru so že odšli trije vojaški oddelki, ki ga bo do skušali obkoliti ter vstaše vjeti. 75 nasprotnikov konškripcije je že v taborih. Ostale še vedno zasledujejo. Iz treh okrajev poročajo, era so se začele čete vstašev cepiti v manjše skupine. — Na ta način poskušajo otežkoeiti zasledovanje Zadnje dni se je vršilo že vec resnih spopadov, v katerih je bilo precej ljudi ranjenih. HoldsnvUle, Okla.. 5. avgusta. V bližini tukajšnjega mesta se je vršil danes vroč boj. V boju je padel vstaš Blavlock. Bivši okrajn? šerif Jack Paige je bil zader v hrbet. RingUng, Okla., 5. avgusta. — Oblasti so dobile poročilo, da si je nabavilo v tukajšnjem okraju več kot 300 delavcev puške in muni-cijo. V okolici ae je vršilo več zborovanj, na katerih' so govorili govorniki proti konškripciji. Nek mož,' ki ima farmo nedaleč od tukaj, je rekel uradniku Ewin-gu, da je boljše za uradnike, ee si ne predrznejo vzeti njegovih trm sinov k vojakom. Japondca komisija. Mript Japonsko, 5. avgusta, vlada bo poslala 1 bolj prepričani. da je nemški prestolonaslednik, 'podpiran od junkerjov, bolj odgovoren iza sedanjo svetovno vojno kol. pa cesar. O st\ari«e je razpravljalo pri zadnji seji nemškega državnega zbora. Ameriška vlada ima dokaze, da je imela nemška vlada v e>*vojili rokah avstrijski ultimatum 14 ur prej, predno je ibil odposlan * Belgrad. Prejšnji nemški zunanji minister dr. Zimmermauin je priznal to dejstvo, katero pa je hotela nem-ška vlada zatajiti. Ultimatum Srbiji je povzročil vojno. Nemška vlada je večkrat *urad-no zamikala, da bi jo bila Avstrija vprašala za sver. ip-redno je poslala uLtimatum, ki je naravnost zanikal neodvisnost Srbije. Nemška vlada tudi pravi, da ni vedela za ta ultimatum. Zunanji minister Zimmerman n je pa stvar pojasnil in zdaj se ve, da je cesar vedel za vse podrobnosti še dovolj zgodaj, da bi bil lahko preprečil svetovni požar, ako bi se mu zaI.Jo umestno. Ker čete. ki so že dolgo ogrožale J^en» so si na tisoč jardov dolgi fronti priborili pot 200 jardov bližje mesta. Francozi so napredovali seve-rozapadno od Bixschootc v Flan-dripi pod vročim ognjem nemške artilerije. Angleži pa niso samo vzdržali močnih nemških protinapadov pri Hollebeke ob vpreskem prekopu, temveč so potisnili svoje postojanke skoro za eno miljo na prej na vzhodnem bregu rekt-Steenbeek. začenši pri St. .Tnlien proti zapadu. Ob celi fronti se je nebo zjasnilo in zavezniki imajo zopet priliko za zračno opazovanje. Prikazalo se je veliko število angleških letal, ki se. bila ponoči zelo delavna in so zelo nizko plula nad angelškimi četa mi. — Kanadci v zadnjih ^iib niso imeli velikih izgub. Dva tedna so imeli skoro brezskrbno življenje ^ Cite dn Moulin; bili so skoro v do tiki z Nemci, od katerih jih je lo čilo le nekaj sten. Zdaj so Kanad ci na zapadni strani oddaljeni oi! 'središča Lensa komaj tisoč jardov se pa Nemoiga aii ganila v usode- Na jugu pa imajo pri Avion in polnem trenutku, je to doka*, da'I'eauvitte samo eno miljo od sredi je odobravala avstrijsko postopanje in je celo izjavila, da m» lahko Avstrija zanese na vso nemšk » pomoč. Zinimarniann je spočetka tudi šča mesta; na severu pa samo 150C jardov. O hrabrosti nekega kanatTskegr;. artilerijskega častnika poroča tudi uradno poročilo. Stal je na nek: lllclllll J« »vrvcm kvadratniii kilometrov zavezniškega ozemlja, kar je im kaki» :«0,0U0 kvadratnih milj. Razen tega pa ni naj t; nobenega znaka dobička iz vojne vihre, katero je povzročila Nemčija po eelem svetu. Ali je Nemčija zdaj bolj spoštovana kot je bila pred u>«»d*-|>oliiim dnem, ko je raztrgala pogodbo kot "papirnato eiinjo" ter obrnila velike topove na Liege* Ali Nemee l*>lj ljubijo ter jili žele imeti za državija ne v drugih deželah/ Ali višje cenijo nemško vzgojo, šolstvo in iznajdbe: Ali >e nemška trgovina širi in širi ]>o vseh delih sveta in ali se 1m> širila v prihodnjem četrt stoletju? Teh :KiO,UOO milj zasedenega ozemlja — od katerega bo morala vrniti vsak posamezni aker — predstavlja daiieK nemške pridobitve treh let vojne, katero so voje-vali z največjo okrotnostjo. Kakšna pa je cena, ki jo je plačala za to Nemčija? i 'ena je denar, ki ga je izdala, življenja, ki jih je žrtvovala, so ljudje, ki bodo pohabljenci skozi celo živje-nje ter tvorili breme svojim občinam. — To pa še ni naj-\e«"ja izmed cen, katero Ihi morala plačati Nemčija za kriminalne ambicije svojih vladarjev. V tem oziru so drugi narodi sveta, zapleteni v boj, na istem stališču, kajti stroški so tako velikanski, da preti splošen bankerot. Nemčija pa bo skozi leta in leta plačevala in zopet plačevala veliko breme splošne izolacije. Resnica je, da je bilo to pismo na škofa Waltersa pisano pred petimi leti in le par dni pred volitvami, ko je nastopil Wilson prvič kot kandidat za predsednika. On pa je že takrat izjavil, da izvirajo njegove simpatije iz pre> šnjih časov. Poleg tega pa se je zavzemal za črnce ne v namenu, da si pridobi njih glasove, temveč s stališča najširše pravice in človečanstva. Koosevelt, o kojega tedaj še novi nesreči govori Wilson* je že govoril na možki in ogorčeni način v prid črncem v Združenih državah, ki imajo pravico da delajo, kierkoli se jim nudi prilika. -ooo- Dopisi. -ooo- -000- Wilson in zamorci. -ooo- V različnih peticijah, skupnih in pozameznih, se o-bračajo črnci Združenih držav na svojega predsednika, naj stori vse, kar je v velikanski moči in uplivu njegovega visokega urada, da se jim dovoli enako protekcijo pod ]>ostavo kot drugim ljudem. Oni se obračajo na predsednika s spoštljivi besedami za pravico in ne za uslugo. Svoje prizive pa izvajajo z logiko, ki je ni mogoče [K>biti. Dejstvo, da je predsednik sam iz južne države in da je morda ravno sedaj posebno natančen glede mnenja demokratičnega juga, ni v stanu omajati zaupanja, s katerim se obračajo ti črnci naj. To je vzrok, radi česar smo prepričani, da ga ne kličejo zastonj na pomoč: Dragi škof Walters:— Jaz sem razočaran, ker ne bom prisoten pri sobotnem zborovanju, a ker sem odpovedal že skoro vse mogoče sestanke, z ozirom na nesrečni napad na polkovnika Roosevelta, se mi ne zdi, da bi mogel pridejati še par lia-daljnih odpovedi. Vdeležujem se le takih sestankov, glede katerih sem se obvezal že pred več tedni. Zelo rad bi bil prisoten, kajti gotove stvari so, katere želim povedati. Upam, da se zdi to odveč onim, ki me poznajo, a za one, ki me mogoče ne poznajo, je potrebno zagotoviti svoje črne sodržavljane o moji resni želji, da vidim proti njim izvršeno pravico v vsaki stvari in to ne le prisiljeno pravico, temveč pravico, katero se izvršuje z liberalnostjo in kordijanim čustvom. Vsako jamstvo naše postave, vsak princip naše u-Ftave poveljuje to in našim simpatijam bi moralo biti lahko izvršiti to. Zamorski narod Združenih držav je izvanredno napredoval v smeri proti somaprehrani in koristnosti ter bi se mu moralo dajati pogum na vsak možen in primeren način. Moje simpatije glede naroda črncev izvirajo iz davnih časov in v slučaju, da postaneni predsednik Združe-n ih držav, lahko računajo črnci name, da jih bom podpiral napredku. L J., 16. oktobra 1912. 'i - —i ni». ^S^oodro'w iWilion« Andrico, Pa. Naznanjam žalostno novico, da se tukaj ponesrečil rojak Anton Pirnumi v rovu št. A. Omenjeni rojak je 17. julija zdrav in vesel na delo. Okrog 9. ure dopoldne se je utrgal kamen in je padel nanj ter »a je takoj usmrtil. Pokojni je l>il doma iz Rake na Dolencskem; star je bil 32 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in tri nedorastle dačke v starosti od 1 do 7 let, dva brata, enega tukaj in enega v starem kraju. Pokojni je bil elan dveh društev, m sieer drušrtva sv. Rarbare štev 77, spadajoče v Forest Citv, Pater enega angleškega društva. Pokojni je prišel pred štirimi loti iz starega kraja in je večinoma d^lal tukaj. Bil je zelo priljubljen pri rojakih in tudi pri drugo-rodeih. kar priča velika vdeležba pri pogrebu, katerega se je vde-ležilo društvo sv. Barbare št. 77 z vsemi člani, ki so mu položili na krsto lep venec. Tudi društvo it. 141 SSPZ -so je vdelcžiJo po-srreba. Pokopan je bil na katoliškem -pokopališču v Cirb Tree. Naj Ti 'bo lahk i tuja žemljica: F. Rakovski. Greaney, Minn. ( it al i smo v wGkasu Naroda" št. 166, da sta bila aretirana poštar P. (ireanev in Viktor Mlač nik. Poštar je poneveril $800. 11 lačna k pa $"200. Torej oporni i-r.jam onega, ki je iporočal to «tvar, naj bi še poročti'1. kako je bila ta stvar končana. Poštar P. Greaney je plačal $930.66 in izgubil je pošto, Viktor Mlačnik je bil pa oproščen. Torn j toliko v pojasnilo, kdo j-' tisti, ki je poneveril. Tisti, ki je poročal, kako je bila stvar začeta, naj tudi poroča, kako se je končala. John Mlačnik. Port Oglethorpe, Ga. Ker gotovo zaaima Slovence kakšno je življenje v ameriški vojski, seim se namenil napisati nekaj vrstic. Nahajam se v Fort, Oglethorpe, Ga., ki se i.ahaja 9 milj od Ohbi ostal še nadalje na Poljskem. Izgubil je svojo ljubico in njegova vojaška karijera ja ibila uničena. Pobegnil je v Francijo. Tudi tam mu ni "bila sreča mila. Kot veliko drugih mož, pa se je imel tudi on zahvaliti svojo nesrečo ljubezenski aferi, ki je zanj neugodno izpadla. V Parizu se je »oznanil z Benjaminom Franklinom, ki mu je dal priporočilno pismo ma generala Washiingtona. Koseiusko je prišel v Ameriko v poletju 177G in Washington mu je takoj preskrbe l mesto v revolucijski armadi Koseiusko ni le .na sijajen način služil v bitkah skozi celo revolucijo, temveč je tudi n pravil načrte za obrambo West Pointa. Dobil je jarvno zahvalo kongresa in imenovan je bH generalnim majorjem. Po končani vojni ae je Koseiusko zopet vrnil na Poljsko ter prinesel s seboj viooke ideale prosto-katero je prostost. Vsled tega je sklenil, da vprizori udarec, s katerim naj bi se oprostilo Poljsko. "Plamenica iprostosti. ki se jo je prižgalo v Ameriki'', piše neki zgodovinar, "je bila določena, da naizsvetli za nekaj časa vso temo poljskega suženjst va.T' Poljska je bila nekoč eden izmed velikih narodov Evrope. Vsled notranjih sporov in velikih političnih napak pa je bila država tako oslabljena, da so se Pru-sija. Avstrija in Rusija polastile večine poljskega ozemlja ter slednje razdelile med seboj. V času, ko se je vimil Koseiusko v domovino, je obstajala Poljska le še po imenu, to jc, ni bila več sarmostojna država. Kljub temu pa je gorel v srcu naroda pogum, ik je kljuboval smrti, in iju-bezen do prostosti še vedno ni bila zamorjena aned poljskim narodom. Koseiusko pa je še nadaOje raizplamtel ta ogenj domoljubja. S pomočjo drugih patriotov je reorganiziral poljsko armado ter sestavil ustavo aa zotpefcno ©življenje starih pravic poljskega naro-da. Rusija je spoznala rastočo nevarnost in vojna se je pričela. Pri Dubienki dne 17. julija L 1792 je zadrževal Koseiusko s 4000 slabo oboroženima Poljaki 15,000 Rusov skozi šest ur. Tudi na drugih mestih se je boril kot junak. Ko je sklenil slabotni poljski kralj Stanislav sramotno mirovno pogodbo z Rusijo, se Koseiusko ni hotel ukloniti. Pozval je svoje sorojake na orožje ter vnovič izzval Rusijo. Imenovan je bil diktatorjem Poljske ter voditeljem nesrelone majhne armade. S to majhno silo je napadel , velike armade na-sprotnika, jih porazil v številnih bitkah ter potisnil ruske čete pre ko poljske meje. Poljaka je bila slovanov dr. Korošec. Med Silno važno je, da pridemo k mirovni konferenci v najboljši zavesti, da smo v vseh svojih narodnih vprašanjih na čistem ter da sm« jih že rešili v notranjosti države. Moramo n. pr. rešiti jugoslovansko vprašanje predno pojdemo k mirovni konferenci, da nam ne bo šele tam treba od nasprotnikov poslušati predlogov kako naj jih re-* * * j simo. To so odkrite besede, ki povedo, kje je pri nas jedro dosedanje notranje in zunanje politične mizeri-ie. Jasno je: jogoslovansko vprašanje stoji danes na vrhu in jugoslovanska delegacija se danes zaveda, da zastopa jugoslovanski narod v zgodovinsko odločilnem trenutku. — • Novi začasni uradniški vladi bo načeloval voditelj kmetijskega ministrstva, dr. Ernst vitez Seidlei pl. Feuchtenegg. Njegova naloga je omejena vsebinsko in časovno. Glavna njegova naloga je provizorij. Parlament zboruje do 7. aU 10. julija. Potem se zbere zopet jeseni, ko bo imenovana nova vlada. katere naloga bo izpeljati pre-uredbo države. Danes 24. t. m. je "Jugoslovanski klub" v dolgi seji razpravljal o svojem stališču do nove vi&de in do budgetnega provizorija. Klub jugoslovanskih poslancev je dosegel v tej kratki dobi parlamentarnega dela popoln uspeh. — Padla je zadnja vlada, ki je imela Žalostni pogum, da izpelje binkoSt-ni program avstrijskih vsenemcev ki so ga sprejele in krile vse nemške stranke s krščanskimi socialci vred, ki mu je pripravljala pot nemška birokracija po vseh slovanskih deželah Avstrije in ki so ga skušale izvajati nemške proti-siovanske bojne organizacije, šul-verein. Suedmarka itd. Clam Mar-tinic je storil žalostno politično smrt, in kar je za nemškega birokrata najžalostnejše — umrl je na jugoslovanskem vprašanju, ki so je doslej tako trdnovratno tajili in spravljali s sveta. Dejstvo Je, da je bil v odločilnem momenta poklican k cesarja le zastopnik Jugo- hati vsi zjemni zakoni za civilno prebivalstvo, vpeljejo naj se zopet prvotna porotna sodišča itd. Z eno besedo, birokratičnega absolutizma naj bode konec. Spremeni naj se pa tudi v vseh temeljih cel dosedanji sistem. Geslo: Samoodločrtev narodov — naj postane dejanje v tem smislu, da se v najkrajšem času reši narodnostno vprašanje i naši državi, čegar bistveni del tvori za bodoči mir in obstoj država prevažno — jugoslovansko vprašanje. Nova začasna vlada stopi v xo-rek dne 26. t. m. pred parlament, ki naj bi čimpreje reši proračunski provizorij. Vlada se proglaša za prehodno in nevtralno ter ima le namen pripravljati pot definitivnl vladi, ki naj izpelje preureditev države. Jugoslovanski poslanci so že po-vdarjali, da bi eventuelno glasovanje proti proračunu ne bilo naperjeno proti kroni ali državi, marveč proti vladi in njenemu sistemu. — Vlada, ki v torek stopa pred parlament, je nevtralna in neodgovorna za grehe preteklosti. Sprejem proračuna bi tudi ne pomenil zaupanja njej, marveč kroni in državi, kri se nahaja v vojskini stiski, za katero sicer jugoslovanski poslanci niso odgovorni, ker jih ni takrat nihče vprašal za mnenje. Zavedajo pa se poslanci tudi, da so dolžni misliti na naše vdove, sirote, pohabljence, stradajoče, begunce in vsestranske koristi naroda. Zato je jugoslovanski klub sklenil, glasovati za provizorij. — Težko je bilo storiti to v očigled tolikimi krivicami, a zmagala je zavest v vseh brez izjeme, da danes zahtevajo to koristi krone, države in jugoslovanskega ljudstva, pred katerimi so odgovorni za svoja dejanja. Vlada. Če hoče resnično udejstvo-vati naš program, naj ve, da smo pripravljeni sodelovati, da dosežemo svoj cilj. Ce naša nada pade. je za nas edino mesto v najstrožji o-pozieiji, kakoršno smo ž<* vodili. Sedaj pa pokažemo, da smo pri kroni in vladi pripravljeni delati za ta cilj svojega naroda, ki je in hoče biti vedno v Avstriji. Klub je naročil načelniku, naj stopi v stik z drugimi slovanskimi strankami, da se doseže skupno in enotno sporazumljenje, v prvi vrsti glede glasovanja, pa tudi glede časa. Klub stoji na stališču najkrajšega provizorija in bo le v slučaju, zemljo, povedla vojno v sovražni-Ško ozemlje ter se s pomočjo brez-primernega vojaškega stroja polastila velikanskega ozemlja s primeroma majhnimi izgubami. isedaj nastane vprašanje, kako bodočnost si želi Amerika Ali hoče imeti Amerika v bodočnosti mor narico kot jo ima Anglija ali take. kot jo ima Nemčija?.Ali pa hoče amado tako kot jo ima Nemčija ali ono kot jo ima Anglija? Anglija je marsikaj izvršila na kopnem. a s kakimi stroški! Morala je postaviti prostovoljce in rekrn-te proti izurjenim nemškim legijam, zakopanim v Belgiji in Franciji ter v posesti vseh pripomočkov, katere daje defenzivna pozicija ter dovršena vojaška organizacija. Reklo se je, ,la ne bo nikakih nadaljnih vojn po sklepu Vestfal-skega miru. s katerim se je končalo Tridesetletno vojno leta 164X. Reklo se je. da ne bo nikakih na daljnih velikih konfliktov, ko je končala Evropa svojo Sedemletna vojno leta 176:?. Reklo se je, da ne bo nikakih vojn več, ko se je leta 1815 s kongresom na Dunaji. sklenilo Napoleonske vojne. Obljubilo se nam je konec evropskih "tmbl ov , ko se je na Berlinskem kongresu leta 187H "poravrfalo" balkansko vprašanje. Konečno, po koncu rusko-japonske vojne, leta 1905, se je pojasnjevalo, da je bila ti zadnja velika vojna. Stroški so baje preogromni in reklo se je, da vojn ne bo mogoče še nadalje financirati. Poleg tega pa sr- je po jasnjevalo, da so dobički premaj hi v primeri z izdatki. Konečno s« je reklo, da so postali stroji razdejanja preveč strašni in da bo človeštvo opustilo njih dejansko u-pora bljanje. Naši ideali glede mednarodne moralnosti so lahko visoki, vendar 7»a ne moremo domnevati, da jih je svet že sprejel ali da jih namerava v kratkem sprejeti. Mi moramo biti pripravljeni, da branimo sebe same proti onim. ko jih ideali so različni od naših in ki bi nam skušali storiti zlo, če bi bili brez vsake obrambe. Če smo močni lahko branimo svoje pravice brez vsakega nasilstva. V Mehiki in na celem tem kontinentu nas čakajo I težke naloge, kajti mi smo narav voditelji Pan-Amerike. Brez moči in brez priprav pa ne bomo mogli nikdar izvesti onih na log. ki nam pripadajo kot "velike mu bratu" zapadne poluoble. John Penco je zaslužil v dveh tednih $197.00. Jos. Leabon je zaslužil v dveh tednih $182.00. Ali ne morete zaslužiti ravnotako? Tu je dela še za 40 nakladaČev z strojem — majnarjev in 5 .veev. Premor if» nki Tiu^'-.tni ub<*gi in >*i- K;»kl> JHCNt-3Jttjo .-MSI no ,.» /e t .i k ij^. Iie>-i pa moramo, da reveži, ampak pravi ^ s« jadiukvanje je kure-[»reji«»vtuu : Trktj in od- JtoM« Hi i* je bilo veliko iu lxMf.ito i vinom, in £opct z vr«»zdu-ewtnega »tu tudi (Jrad&Hni. l! Prtro roti. tn *ki «1» m plače naro\ i, a ^triHikii i»č. Ills*) V M" iidale I* Ixnie — in natan«*et kjer in* »p da bi lul avetovale** k ina. t-šča-d re- nt incHtne miši tlaiiHiu. ker ■Ktiiia iriKpo-i račun, ven-i min j a mestna kateri senator jHiU-ji svoje dvajsetin tolarjev ter ol>čin»kih čevlj«-v t-r-l»el iflatd ali hodil iios po mestu. LahUi» ne reče, da j« bila nnwtnn iyr<>*poda silno natančna. Mostni sodnik si je natančno zapisa v al. koliko je porabit govedine. kruha iu vina, knkr je kakšnega kirno-i»ika (Klpoe&lania ali kakšnega drugega uosjMula pogostil na mestne strn&ke. Teli |to£o*t<>v*nj je katerega leta tu»br*ko f»re ••ej; na ».nv« občinske blagajne pa ni pri takratnih dravinjskih razmerah stalo pofriKtovanje več, kakor okoli tin novcittv. Istotako je fhxlmk i-rpisal zala.s natančno, koliko je veljala nova peč za sta novaage gospod« bana, koliko ilahtne kaplje no dobili ča&titi o-«Vtje Domtnikanci iz mestne pivnice. kadar so na p raj mi k Resnega t » lesa (premijah mestno pro eeaijo. Najhujše rane so mestni blagajni prt/adjalt mestni odposlanci, ki so hodili na hrvatski in '|xržjuiski zbor. Koliko se je ita ime teh ahorov potrošilo nie«cUiiii živil, vina in w>na! "ladi krajšega računa ne je dala intltna gospoda sama volk i v zbor in dobri Za-irret točam umu taksen načiu lahko tolažili, da niso tujcem polnili žepov. Živelo pa «e jejtakor se je dalo — živelo se in po-v Zagrebu. Mala naselbine raatfa in ae sirila, dokler ni , a ko so si hrvwtsk prost H o je mlado meatto svoja krila iu kmalu jt* nadkrililo vsa dni 17U hrvatska uitxjfta in vasi, stala je gisva hrvatskega kraljestva trdna m eeletna teir nikdar ni nad Zagrelx*m plapolala drug« zastava, kakor hrvatska -zastava. Pa proevitanje šn ugled sla ro-dula Zagrebčanom mnogo mržnje ni zavisti Nasilni plemenita^i, duhov ni mogotci so z zavidljivimi i>«-mi gU-dali, s kakšno močjo narašča. i.ie^-irvatvo, in opazovali so. kako s* razvija tukaj početek one svulxnine vojske, pred katero so m v p"/nojših časih morale uklonili jji^>jxit»k»" /kline. Nad vsemi m**sti mrzel jim je Zagreb, ki j*1 bil duš-t razvijajočega se meščanstva. Stari tf-ričaui, kremeni M značaji, niso gledali pred gospo-do na tla. ampak naravnost v li-cc. Kadvtttga je bi!o boja bre^z bruja. V d i kaši so ali sami ali po svojih ljudeh grizli in ščipali me-^"iHie. kjerkoli se jim je prikazala prilika, ali pa so Lazili okoli ce-^aisKega dvora in barvali ter črnili Zagrebčane, kakor bi .bili ti živi peklenski »z/odki. Najhujši krvniki jso bili mestu najbližji sosedi: wkof in kapittilj * ela knjiga ne bi o ja visoko in krafej je bil daleč, a edi na soKinija in edina pra\i.ea sta bila v tisti dobi sablja in bat (kij). >itari Gkričani so morali marsikatero zaigrati s pestjo in iccbrti ki in s k Vinom, (."oprav so bili pri-pmsti. vendar so bili dovolj modri : gledali so na laestno roko, da so se branili pretečega zla. Najprej s«. glešeani in ni se varal. Ze več slučajev, ko so v«led toga psi klavemo poginili. ker so jih gostje do smi-ti iz-pitali. Posestnik ni mogal nastopiti pirati gostom, ker bi jih dru-glače pregnal. Nasprotno na je do maiča žival že davno izgubila in-•Jtinkt divje živali. Dočim ni znano, da bi se kaka divja žival pre-objedla tea- divji pes sladkorja prav gotovo niti ne povoha, se mora našega domačega veliko-m est nega psa nazivati degeneri rančem, ker ima prav posebno sbist na «laloh j>a jt? mis^l številnih prijateljev živali, posebno pa pi'ija teljic. da je treba žival zaviti v bombaž ter jo pitati z najboljšimi stvarmo, poipoLnoma napačna. Posledica tega seveda tudi ne izosta nejo. Kdo še ni videl takega za valjenega. naduaoega in sitnega psa, kojega spremljevalka je ponavadi kaka starejša dama? Z ob žalovanjem mora zreti človek, ktake oblike za-Mzame to od narave lepo telo v spričo tako bedastega pitanja in negovanja. Ruski hrti dobijo debele trebuhe, ki izgledajo naravnost ontu-dno. Tako pre-dbilo pitanje živali pa je tudi greh proti soljudem, ki imajo v vsakem slučaju več pravice do sočutja in Kje je Nemec? c . rt pomoči. Nadalje pa je tako pitanje tudi greh proti živaK, kajti s tem se ji ne srtori ničesar dobrega. temveč se jo le muči. primeri s tem si oglejmo pse, ki jih ima kak gozdar, ki se spozna na žtivali. Na njih ni niti unče mesa preveč in mišice so trdne kot železo, kar nudi krasen pogled. Te ca vali sio celi dan neumorno na nogah. Sploh pa ne poznajo nikake utrujenosti, kadar gre za odhod na lov. Poslušni so ti psi na migljaj, kar jim je bilo rno goče vtepsti v glavo le 9 pomočjo številnih udarcev v njih mladosti. Žejo in lakoto prenašajo kot nekaj samoposebi umljivega. Številni lovski psi pa imajo v sebi tako strast, da (puste celo jed na miru. ee se pripravlja lovec na odhod. Kaka mestna dama bi -smatrala tako postopanje seveda za surovo in okrurto, dočim pa je v resnici edino pametno. Stari so imeli lep {pregovor-. Človek, katerega se ni prete pal o, ni \Tzgojen.M — To pa vetja v veliko večji meri za psa. Vsa a k žival se hoče uveljaviti na polju, ki mu ga je določila narava. Konji iai psi hočejo letati. Ce esse že ne more dovoliti psu potrebnega. gibanja, naj se izbere take raje, i k ne potrebuje dosti letlanja. Držati v velikem mestu im&eko v stanovanju je pravo trpinčenje živali. Ona je in ostane ropaiiska zver, kateri vsa še tako skrbno pripravljena jed niti zdaleka tako dobro ne diši kot ipa ujeta miška. K temu .pa še pride, da se v velikih mestih mačke ponavadi pita s konjskim mesom, ki jim ne prija dobro. Naravna hrana za mačke je meso glodalcev in ptic. Ker se velike mačke tudi v zooloških vrtovih ponavadi pita s konjskim mesom, ne žive dolgo. Ljudje se tudi ponavadi zelo malo ozirajo na fini vonj psov iu dnigih domačih živali. Lekarnarji, dm gist i in proda jalci tobaka so ponavadi zelo presenečeni, če so jim reče, da pomeni bivanje psa v prodajalni zanj naravnost muko. Ce se je pes konečno privadil na dub, se je zgodilo to na stroške njegovega nosu. Že mi, otopeli ljudje, dobimo glavobol od marsikaterega praška zoper insebte. Vsled tega si človek lahko mislri, kako more trpeti žival, ki ima tako občutljiv nos. Na drugi strani pia, je treba povdarjati. da prijajo živalskemu nosu snovi, ki imajo za nas neiz-recno neprijeten duh, na pri mer pot ali odipadki. Vsled tega tudi trpe konji na naravnost nepopisen način vsled plinov, ki se naiz-vijajo pri gorenju v avtomobilih. iS pravico so vsled tega odločili za avtomobile popolnoma druge prostete kot j>a voznike. Tudi v tem slučaju je šlo za trpinčenje 'živali, ki se ga ljudje niti zavedali niso. Kletke za ptice se večkrat postavijo 11a solnce, vsled česar nima uboga žival niti najmanjšega kotička v senci. Lastnik ptiča je prepričan, da bo storil s tem živa lini veliko uslugo. Res je, da ljubi ptica sol nično svetlobo, a ne dolgo časa in v poletni vročini. Nasprotno pa je naravnost bedasto, zavzemati se za stremijo nja nekaterih takozvanih prijateljev živali, ki hočejo uvesti modo. da ftavijo konjem na glavo slamnike ob hodu v ipoletni vročini. Pomisliti je namreč treba, da je konj bitje, ki se je porodilo nla širnih iplanjavah brez vsake sence in da more vsled teiga zdržati veliko solnene svetlobe: nasprotno pa bi bili slamniki bolj umestni pri goveji živini, kajti to je prvotno gozdna živail. Vse to, kar smo navedli, služi lahko v dokaz temu, da se pri domačih živalih veliko m na nezavesten način greši. Preveč hrane. V številnih slučajih prezgodnje ostarelosti med onimi, ki so vsaj primeroma zmerno živeli, se lahko trdi, da je ostarelost posledica pre obile in napačne hrane. Prezgodnja ostarelost se kaže na različne načine. Pri tem ni le opaziti osivelosti las, kajti veliko mladih ljudi, ki so drngače popolnoma mladi, ima sive lase. Ostarelost se ne pojavi naenkrat, temveč stop njema in predvsem v zmanjšanju MOŽJE! Pišite ie danes po bcapWhi pojasnila, kako podvojiti svoje moči, iivah-aoat, moiastvo in krepost. Hitri Nmaicrite največje duievne in telesne usposobljenosti. Eden najbolj navadnih znakov ostarelosti je okorenelost žil, potom katere se nalaga srcu velike breme. Dokler so arterije prožne, je delovanja srca lahko. Ko sili u-tripanje srca kri v arterije, se slednje razširijo ter napravijo krvi prostor in vsled tega se zmanjša breme srca na minimum. Ka^ar pa postanejo stene arterij trde, mora srce močnejše utripati, kar dovede do razširjenja srca. r ravnanje dijete na način, da se da prebavnim organom dosti prilike za počitek, je ena najboljših metod, potom katerih preprečiti nesrečno in prezgodnjo ostarelost. Ce se zdi poštenje skozi celi dan preveč človeku, naj za enkrat izpusti en obed, pri čemur je treba seveda upoštevati različne okoliščine. Pri takih praktikah pa se je treba izogniti oni nevarnosti in sicer tej, da se zavžije več hrane pn ostalih dveh obedih, če se je en®--ga izpustilo. Želodec nima dosti od tega. če mu daste počitka od zaju-treka do beda, a ga nato pri obedu in večerji preobložite. Upton Sinclair, znani ameriški pisatelj, je nekoč izjavil, da je post najboljše in univerzalno zdravilo za vse bolezni. To skrajno nazira-nje je ena izmed nevarnosti, kate rim se moramo izogniti, če si hočemo zagotoviti dober učinek posta na svoje telo. Izogniti se je treba vsakemu ekscesu tudi pri uporabi zdravila. Časovno poštenje bo preprečilo številne bolezni, olajšalo druge, ki so že ukoreninjene ali jih po možnosti tudi iztrebilo. Nikakor pa ne smemo smatrati poštenja za splošno zdravilno sredstvo proti vsem boleznim. Post je le dobra pomoč pri takih boleznih, ki imajo svoj vzrok v preobilnem zavživanju jedi. NAZNANILO. Seja Slovenske zadružne prodajalne v Conemaugh, Pa. je prestav« Ijena na sredo, dne 8. avgusta in sicer v prodajalniških prostorih, 4G Main St., Conemaugh. Zato prosim, da se vsi direktorji te seje gotovo udeleže. Na dnevnem redu imamo več važnih točk. Mihael Rovanšek, predsednik. PRIPOROČILO. • Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roke. S spoštovanjem Upravništvo "Glai Naroda". Saj vem, kam jo bom mahnil,... k Balkoveu, ker tam bom dobil pri j at elj a- Ka«!ar se gre za postrežbo za krepčilo telesa, kakor tudi za lepo urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. — Torej če čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, iu in postregel te bom prav izvrstno. John Balkovec Hotel 5400 Bnttler St., Pittsburgh, Pa. Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X ZARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, Jaz imam sam leke in laboratorij« Jaz rabim le pravi Neosalvaraan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist ■ večletno skušnjo irfvem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. / L iiimTi —j a .< •__- PRO DOCTOR SLOAN r C«r. SMIUMM St. NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica 7f- (Regiment po eesti gre ' 3 C E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo -jj- (Divja rožica I d C S 3260 (Škrjanček poje žvrgoli 7r (Slišala sem ptičko pet' > 3C Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani Se priporoča Vaš rojak; IVAN PAJK, CD6 Chestnut St., Conemaugh, Pa. ..... - —' ' T . - V " . " " . - m '' " ^ ' ' ' -'-'■"^ lEoy svate Barbare U ZSDJNJENE DRŽAVE SEVERNE / Sodei: FOREST CITY, PA. W lilililiiii Im 21. Januarja 1M2 t državi GLAVNI URADNIKI: rrrtMdnlk: F. B. TAUCHEB, 074 Ahsay Ave., Roef Springs, Wf, Podpredsednik: JAKOB DOI.ENC, box 181, B rough ton, Pa.' Tajnik: FRANK PAVLOVClC. bo* 647, Forest City. Pa. PvMntnl tajnik: AVGUST GOSTI S A, box 310, Forest City, Ps. Rlacajnik: JOSIP MAIUNČIČ, 5806 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. A blagajnik: ANT. HuCHEVAK, RFD. No. 2, box UVfc« Bridgeport, Kako daleč je čuti grmenje topov? NADZORNI ODBOR: FrsdaMvtk nad*. odbora: JOSIP PETERNEL, box 96, Wlllod. Pa. L nadsoralk: JKRNKJ HAFNER, box tift, Burdlne, Pa. BL Mdaoralk: IVAN URO A KIJ, 885 E. 137th SL, Cleveland, OUa, POROTNI ODBOR: Pr«dasdnik porot, odbora: MARTIN OBBEŽAN, box 72, E. Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROPČlC. R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, I. poročnik: JOSIP GOLOB, 181C 80. 14th St., Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Pr. JOSIP V. GRAHEK, 843 R. Oblo St, Pittsburgh, Pa, -——a Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SL, New Tori, R. T. draftra, odroma njlb oradafkl so naprafienl pošiljati vse do. ptes direktno na glavnega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj se pa po-Rlja edino potom po&tnlh, ekspresnlb ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmery A Miners National Bank. Forest City, Pa. V slučaju, da opaxljo draStrenl tajniki prt poročilih glsmega tajnika kake pomanjkljivost, naj to nenadoma naznanijo nradu glav. tajnika, da ss atmora napako popraritL Iz Avstro-Ogrske. iiCtl 1 mi a i 41 Tr n Kalin Volkom Kwher iiiMMi ti a »t ran i. Ihu und sejne Aufjra m. der osterreiehi-rt * je od Al v .M;in/.<»vern za1. • raaki delavec Jatik je naročil i Treku v Ljubljani mah za lje po 1 K zavojček. Jz i4*ga naprav«! "»olatno olje'', kate-je j»rjxlaj.nl J»u*r po 3 K, daw stalo njcya komaj po 2 K liter, lavka Waleher je pa to ki ifa je kupila od Janka, p« 5 K, Htva P ijala dalje jm> 7 K 64) v je *pri«k;i pred *odi&če. kjer ilofiialo, da olje iz mahu niti tryint't1 iiiaM olif v s«-l»i. — «il(Nojen iui e*i t«nJon. I pa na jtet dni za- hU jeAi Zna.no je, iia vse) m je kri doma-«•111 »vali /»'In drftguetac redil ne nnovi. V aetlauijih razmerah j s škoda vsak«* kaplje krvi, ki se brez koristi izgubi. Na Nemškem /e dolgo <*aaa iskrimo porabijo \so kri zaklanih živali v raanih oblikah za človeško hrano. Tudi v dunajski klavnici prestrežejo kri v tu« namen. Znanstveniki se ojfre%aj« aeilaj za to, da I« se kri p«»n*ilHila «4>l<*šuo kot dodatek h krušni moki; krvni kruli da ji vzre»Jiio liven in z-lrav. 4 • • \ Pra^i na ( >skera izhaja jo«-i list "Narodui Politika" piae: Na tu kajenjem trvru so se prikazale rdeee jagode. Ali ee jim ostanejo lake eecie kakor «> tlanes, p«*tera bo ,pr*n»eto .malo ijndi ž njimi osve/ilo, ne p lede na dejstvo, da Ijiwlje nimajo sladkorja, da bi jili «w««d»Ii. Ktlosrratti rdečih jairod. ki tat b,sW» imarsikomu svoj 1 K pre<4rage, stane danes 8 K, no, prehuda suša je, .stane nabi-nuye mnogo truda. Lani, kakor se spomin jamo, so bde tudi drage, a **tr», ker je bilo v gozdih prev Im&oo. a » Tzmed velikih meat v Avstriji j« najdražje mesto Prajtra "Narodni Politika'' piše: Docirii jc biio v Pragi v dobi miru življenj* jako poceni — aaj se je po deli kateHu h trgovinah za 60 vinarjev dobila dobra večerja — je danes Praga rusetaprta kot zelo drago me *to, ki je do^efrlo v draginji celo rekord med naj v ee ji m i avstrij akimi nio»ti Na Dunaja stane v reatgrraciji arodnje vrste dobra večerja. 5 K, v Soin ograd u v bolj goatUtu obed 3 K 50 v, v Požarni 4 K, v Be rimu 4 marke, torej po danaanjem kur^u skoraj 5 K 20 V Pragi »i mogoee dobiti v njamjNitfm »kromnem restavrantu primerne -vooerje pod 6 K, v pr-vovrttocm pod 7—9 K. Za poreijo fposje poeenke se rakuna v prvih ftoatiinah redno 8 K, za prikuho k njj 1 K 60 v do 2 K, za ntoHe To je no grori v vratolomno višavo, in medtem je vse polno družin, ki vsekakor ne umejo rešiti problema. kje in kako dobiti denarja za ju/.kno in večerjo. Šaj ni ne mesa, ne krompirja, ne jajec, ne masla, nc mleka, no kave, ne soeivja. ne »ladkorja; s slabdrn vojnim kruhom, ki «ja je itak piela kolie5na, številne družine pri naraščajoči lakoti ne morejo zdržali, a zelenjava I11 sadje (ki sama na sebi že itak ne nasiti) imajo na trgu ceno, ki je nekaterim slojem nedo-»ežna. Konserva. ki e stala prej 1 K 80v, stane dan^s 6 K, in to je navadna srolaševa konserva, do-eim stane boljša najmanj 10 K. € a * Po najnovejših poročilih kaže l«-tina na za pšenico po- voljno, zii rž slabo srednje, za ječmen bi oves slabo, ker sta vsled siim* veliko ti-j>ela. Koruza k;iže 1ojm>, * „ * Vinogradi na Ogrskem vsled mra>i;t niso preveč tnpeli in je pri-eakovati nekako srerlnjedobre letine. * » » Za kmetijska dela je dovolilo porabljati Ijutkko- in srednješolsko mladino odrsko naueno «iini-»trstvo, a to seveda v vsakem po-^anni/nem slučaju šele tedaj, če so stariši tuli varuhi s tem zadovoljni * » * P^iljalve oljnatih stvari izven Ogrske in Hrvatske ter Slavonije bile ustavljeno in prepove- ber>iia državama V naslednjem hočemo omeniti o-pazovanja, ki se je izvršilo od izbruha italijansko-avstrijske vojm naprej v južni Bavarski. Ker se znanstvenih preiskav večjega obsega dosedaj še ni priobčilo, ee jih sploh priredilo, smo navezani na pričanja verodostojnih ljudi in na različne opazke grlede tega predmeta. ki se jih je priobčilo v bava'r skem časopisju. V splošnem sograšajo vse tozadevne navedbe v tem. da se ni slišalo grmenja topov v ravninah, dolinah in na gorenje-bavarski visoki planoti, na kateri leži tudi mesto Monakovo. Grmenje pa se je čulo zelo pogosto na vseh moerocih gorskih vrhovih kot napfimer na Al gau planinah, na Vacmanu in ta-kodalje. Kljub temu pa je najti nekaj navedb, glasom katerih se je čulo jrrmenje topov celo v Monakovem Veliko ljudi v tem mestn je v bin-koštni noči, torej eno uro pred o-ficijelnim proglašenjem vojnega stanja culo krog 11. ure veg eksplozij, katere se je splošno smatralo za srrmenje topov. Pisatelju teh vrstic pa se ni zdelo to vrjet no, kajti takoj je pripomnil: — Najbrž se je pognalo v zrak par nerabnih utrdb. Drugače pa leži stvar pri visokih srorskih vrhovih, odkoder i>ri-hajajo številna in popolna vrjetna poročila o razločnem grmenju, ki ga je čuti na teh vrhovih. To bi ne bilo samoposebi nič posebno presenetljivega, če bo vsi ti vrhovi ne ležali v takozvani coni molka. — A' nekem monakovskem listu se je pred kratkim sestavilo par najbolj važnih razdalj, ki pridejo pn tem vpoštev. Tako je naprimer oddaljena gora Zugspitze od avstrijske trdnjave Plaetzwiese, odkoder se je obstreljevalo znani Monte Piano, eelih 123 kilometrov Od Vacmana je 105 kilometrov d* Monte Paralba, 110 do Ploeken prelaza in 125 do Malborgeta. \ notranjosti Bavarske je le nekaj vrhov oddaljenih manj kot 100 kilometrov od najbližje točke vojnega pozorišča. Pri razširjenju zvoka nad ze meljsko površino ,torej v prvi coni slišnosti, pridejo zelo vpoštev gozdovi, vrhovi in tako dalje. Ker pa odpadejo te ovire, kadar se obrne smer zvoka proti visokim gorskim vrhom, bi bilo kljub temu mogoSc. da bi se zvok ob usrodnem vreme nu razširil na večjo razdaljo kot je ona 100 kilometrov. Na ta način si je mogoče pojasniti poročila, ki prihajajo iz visokih bavarskih gora glede grmenja topov. Po svetu. Srbsko trgovsko ekspozituro je ustanovila srbska vlada pri rimskem poslaništvu. Ta ima namen pospeševati uvoz in izvoz med o- dane * * * Nekakšio centralo za lesno go-spodarstvo imajo tudi v deželah ogrske kronen * * * Zn ana ogrska "Oizela okcifska družba parnih mlinov*' je dvignila akcijski kapital od 3,200,000 K na 4,000,000 K # * * Ogrska Šalgotarjanska prmno-gokopna akcijska dni živa je zvi -ala akebjski kapital od 22 m/iiljo-nov na 26.000,000 K. Nakup akcij je pridržan starim akeijonarjem. Kartelirane opekarne budimpe-štanskega okraja so zopet dviigni-le cene opeki. 1000 komadov ta- ne brez dovoza 3.30 do 140 K. * * * V letu 1916 je bido na Ogrskem izročenih prometu 13.4 km viei-nalnih železnic. H koncu leta je bilo prometu izročenih 174.7 km železniške proge (Plaški—deželna meja}. Poleg tega je bila dovoljena zgradba 55 novih prrxg z 2070 km, administrativni obhod pa se je izvršil za 2306.9 km. Te številke izvirajo po neki koncem maja t. 1. prio/bčeni statistiki. * ♦ • Iz Sobotice f^abadka) na Ogrskem poročajo, da je tamo&nga policija prišla na sled veliki tatvini tobaka. Ix Nemčije bi namreč moralo priti 40 železniških voz tobaka, a dospelo jih je samo Trgovska zbornica v Sofiji h a Bolgarskem je sklenila ustanoviti nekako fondno borzo, ki bi se pečala s prfumetovanjem vrednostnih papirjev, doloeanjem meničnih kurzov in trgovine z istimi. ' * * Pivo iz medu so začeli kuhati v pivovarni kneza Thuna v Bo-denbachu. Med so dobili z Ogrskega. Vlada je dala dovoljenje za raapečavanje mednega piva Začeli so ga raeposiljnti koncem junija. * » * Pred kratkim so zborovali zastopniki južnonemških vinskotr-govskih društev in ko sklenili, naj bi se avtonomni vinski tarif ne zvišal za več kot 40 do 50 odstot kov nad dosedanjim. Carina na čnna vina pa naj bi se ne zvišala nad 15 do 15 odstotkov. Zastopniki moeelškili društev so ugovarjali,- da je omenjeno zvišanj e nezadostno. Z ozirom na posamezne posebne podražitve vina se je izražala želja, naj se pač vseeno o pusti zasega vina, bodisi starega ali novega pridelka, vendar pa naj bi se določile za celo Nemčijo najvišje cene vinu. Za določ-ainje teh cen naj (bi se pritegnil posvet vinogradniških ki vinskotrgov skih izvcdencev. Dražbe vina last nega pridelka maj bi bile dovoljene, ravno tako uvoz črnega vina za mešanje. Predpisi o rabi sladkorja oag »bi se omilili ter naj bi ve« Dognalo se je, da ao prodali se pospeševala poraba nadome- GLAS NAHODA, 6. AVG. 1917. Hiša mu je vsak dan polna ljudi. Tomo Kozel ieky, P. O. Box 556, Roundup, Mont, je poslal tale dopis H. H. Von Schlieku, tovarnar j-j Bolgarskega Krvnega Čaja: 14 Pošljite mi z obratno pošto šest škatelj Bolgarskega Krvnega Čaja za 5 dolarjev. Povedati Vam moram, da odkar sem pričel dajati ta čaj na poskus, je hiša vedno polna ljudi, ki me prosijo, da jim naročim to čudovito zdravilo". Ta enostavni dopis je boljši dok, kot pa katerikoli oglas, kako dober je Bolgarski Krvni Čaj. Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za 1 dolar, šest škatelj za 5 dolar jev kamorkoli pošlje Marvel Products Company, 9 Marvel Bunlding, PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev zagotoviti, pošljite 10c. več. NA PRODAJ je nekaj lotov v Bogota, N. J., prav blizu moje hiše na lepem prostoru. Cena lotu je od $.300 naprej na lahka mesečna odplačila, aLi pa v.a gotov denar in se dobi popust. Bogota je lo 8 milj od New Yorka; dve železnici in ena pouličsia kara vozi skozi iz New Vorka. Vožnja stane za eel mesee le $4.85. Imamo šolo in katoliško cerkev, katera je prav zadej moje hiše. Xe zamudite lepe prilike! Pridite osebno k meni ter si oglejte kraj. Peter Brun ar, 11—2nd Place, Bogota. N. J. Ako mi boste pisali, naslovite pa tako-Ie: Peter Brunar, R. D. Box 147A, Haekensack, X.J. (31-7—10-8) JUŽNO-VZHODNI MISSOURI je edina dežela pod solneem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode. Na tisoče akrov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, solnčaric, buč, dinj, pavole, ri ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja. In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsa kemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na svetu. Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garantiram, da prvi pridelek plača zemljo, čiščenje in vsa poslopja. Ponudim jo poceni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost imaš. Ob išči tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej deželi. Vst. zemlja je kanalizirana. Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz lllinoisa, kateri prihajajo trumoma v naš kraj za stalno življenje. Povabim te na trgatev in na kozarec domačega vina, ki nisi pil boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obišei nas! Ako ne rabiš zemlje, boš znal, kako živimo. Vsa pisma pošljite na naslov: - F. URAM, ri3-7—15-8) NAYLOR. MO. HARMONIKE popravljam po najnlijlli cenah, a dalo trpežno ln zanesljiva V poprava aaneatJlTo vsakdo pofije, ker aem ia nad 18 let tukaj v tem poaln ln sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek iiDwm kranjske kakor vse drug« harmonike ter raCnnam po delu ka-rSno kdo aabtev^ brea Mdaljalk vpraianj. JOHN WENZKL, 1017 East 62nd St„ Cleveland, Oh*«. Rad bi izvedel za naslov dveK prijateljev IGNACIJA MR$E in ANDREJA ZAJEC. Oba sta doma iz Gorenjevasi pri Ribnici, prvi iz št. 8 in drugi št. 2. Prvi se je nahajali v Denverju, Colo. Ce kdo ve za naslov gori omenjenih, naj mi ga naznani, ali naj kg pa sama javita. — Frank Elc, c/a Glas Naroda, 82 Cort-• landt St., New York, N. Y. (4-7—8)__ Rad bi izvedel za naslov moje hčere MARY GOLOBIC, rojene Sterle, domr- iz ». 'ekk-šče, pošta VeHke Lašče. Kje se sedaj na-haja, mi ni zn."no. Prosim eenj. rojake, ako kdo ^e za njen naslov, da ga mi n -znani, ali pa naj so sama zginsi svojemu oče-tn: John Sterle, c o Anton Ah-čin Saloon, 6218 Pt. Clair Ave., Clevcl.vr-d, Ohio. C 4-7—8) Slovenski vojak. Chicago, 111. — Naznanjam, da je prostovoljno šel k vojakom rojak, oziroma brat in svak, Jerry Malovich, in sicer k zrakoplovne-nui oddelku. Zadnji čas je bivad pri svojem bratu v Chicagu, lil. J. M. Rada hi izvedeli za n.istov JOŽEFA LAIK .Pred 14. dnevi je od-škvI iz Clevelanda; pri meni je bil dva »meseca na hrani in ni plačdi za boa~d. V Milwaukee, Wis., ima dve sestri. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi naznani. rJi naj se pa sam ogfe.si. -Mrs. Johana KramaSiič, 1419 E. 39. St., Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI *, Ima hvat« MtojjavT0» kr« ■kuit^VH oditruhn. K dar blH ■abU m tmaa&m mm M*M. 1WU tafcoia* dttlli tkeniU»f 4entiai 1917 JAKOB WAHftO, 6702 Bonna Ave^ Cleveland, Ohio. Ki LORE I Z, Jas aem edini slovensko gore-red Specialist moških hniaaal t Plttsburshu, Pa. Uradna on: dnerao od V. d* poldne do 8. ore sreSer. V petkih od dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popol, DB. LOBKNZ, •44 Pcm Ave. IL PlttsfcnriK Pa. NAZNANILO. Cenjenim rojakam ▼ državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nai zastopnik Kje je moja prijateljica AMALIJA MLAKAR, po^omace Hot-kova iz vasi Zavnatec pri Krškem. Prosim cenjene rojake za . nje naslov, ali naj se sama javi svojemu prijatelju: Alois Kra-šovee, Box 415, SJovan, Pa. (4-7—8) Iščem mojega brata JOHNA BUČAR, podomače Gašpasrjev iz Gozda, fara Prožganje. V aprilu leta 1915 je šel iz Jolieta. 111., v West Virgin i jo In od takrat nisem več slišal o njem. Kdor izmed rojakov ve za njegov na slov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa «*m oglasi. — Joseph Bučar, 527 Marble St., Joli-ot, 111. (4-7—8) Rad bi izvedel za naslov FRANKA ZUPANČIČ, doma iz Bistrice pri Šf. Rupertu na Do-lenjsk^m. Odnet je od tukaj v četrtek 26. julija. Posodil sem mu $40 in zahtevam, da mi jih vrne. Prosim cenjone rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani. — Frank Pižmoht, 1190 E. 61. St., Cleveland, Ohio. ŽENITNA PONUDBA. Fant, s; ar 27 let, imam stalno delo in dober zaslužek (zastopnik "Glas NarodaOtto Pezdir me pazim osebno), se želim poročiti z dekl