Največji dnevnik n v Združenih državah Velja za vne leto • • . $6.00 ® Za pol leta .... - $3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstTO celo leto $7.00 GLAS NARODA list: slovenskih .delavcev y Ameriki« ri Tke largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered at Second Class Matter September 21, 1903, st the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 107. — ŠTEV. 107. NEW YORK, FRIDAY, MAY 6, 1932. — PETEK, 6. MAJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX HOOVER NAJ POJASNI SVOJE STALIŠČE NAPRAM SUŠI NEKATERI ČLANI KABINETA PRAVIJO, DA BI BIL HOOVER ZA MODIFIKACIJO POSTAVE Nova sleparija v Lindberghovi zadevi Senzacijonalen govor senatorja Tyding*a iz Mary-landa. — Med silnim aplavzom je izjavil, da bi bila prohibicija še pred soboto odprav!jena, če bi bila Antisalonska liga poslana za eno leto na Severni tečaj. — Davek na pivo bi prinesel zvezni zakladnici petsto milijonov denarjev. ZAROTA PROTI ŠPANSKEMU PREDSEDNIKU GRADITEV ŽELEZNIC WASHINGTON, D. C., 5. maja. — V današnji senatni seji je pozval demokrat Tydings iz Mary-landa predsednika Hooverja, naj pojasni svoje stališče glede prohibicije. To se mora zgoditi prej, predno bo sprejeta davčna predloga, kajti pozneje bi bilo prepozno uvesti davek na pivo. Dostavil je da sta član Hooverjevega kabineta Hurley in pomožni mornariški tajnik Ernest Lee J.a.hnke pred kratkim rekla da bi ne imel predsed-nik Hoover ničesar proti mokraški planki v republikanski platformi ter bi ne nasprotoval modifikaciji Volsteadove postave, dočim je senator Fess, j član republikanskega narodnega odbora ponovno izjavil, da bo republikanska stranka ostala suha. ■— Zelo slabo znamenje je za demokracijo, — je de-' jal senator Tydings, — če predsednik Združenih d»-žav tako trdovratno molči glede tako važne zadeve kakor je ta. — Fi nančni odbor si prizadeva naložiti zaaost- ( 110 množino davkov. Davki bodo na avtomobile, ra-dio-aparate, gledališke vstopnice itd., dočim bodo butlegarji še nadalje kupičili svoje milijone. Z dav-j kom na pivo bi bila zvezna zakladnica vsako leto j petsto milijonov na dobičku, dočim bi se morali butlegarji lotiti kakega drugega bolj koristnega dela. — Nikakor bi ne bilo prav, ako bi predsednik pozneje, ko bi bilo kongresno zasedanje že zaklju-c eno, izjavil, da je za modifikacijo Volsteadove po-s tave. Ako hoče kaj storiti, naj stori sedaj, ne pa čakati, da bi bila industrija dežele obremenjena z tisoč dvesto milijoni dolarji, ko bi bilo mogoče dobiti skoro polovico te vsote cd davka na pivo. — Po mojem mnenju bi bil pravi blagoslov za deželo, če bi naložili Antisalonsko ligo na ladjo ter bi jo poslali na Severni tečaj, kjer naj bi ostala eno leto. Ako bi se to zgodilo, bi kongres v teku štiriindvajsetih ur preklical osemnajsti amendment. Ko je izrekel te besede, je nastalo v dvorani strahovito ploskanje. Podpredsednik Curtiss je zapre-til, da bo dal izprazniti galerije, ako se poslušalci ne bodo tako obnašali kot se spodobi. — Ako bi vprizorili v senatu in v poslanski zbornici tajno glasovanje, bi se iznebili prohibicije še predno bi v soboto zvečer solnce zašlo. Ameriški narod je tako strašno potr pežljiv, da se mora sleherni čuditi njegovi potrpežljivosti. Tukaj v Wash-ingtonu je vsako leto aretiranih petkrat toliko ljudi zastran pijanosti kot jih je bilo aretiranih pred prohibicijo. V vsak hiši točijo opojno pijačo, dočim Fe ljudje pritožujejo nad visokimi davki. Kongresnik E-dgard Howard iz Nebraske je rekel danes v zbornici, da je neki demokratski voditelj že naprosil dva demokrata v kongresu, naj priporočita prohibicijsko planko, ki bi pa ne smela vsebovati več kakor sto besed. S tem bi se stranka zaobljubila razpisati splošno glasovanje glede preklica osemnajstega amendmenta. Ameriški poslanik v Stockholmu, John M. More-head, bo prihodnji torek pojasnil senatu, kako švedska vlada kontrolira prodajo opojnih pijač. ATHENS, Ga., 5. maja.—Profesor James Har-yey Rogers z Vale univerze, je pozval danes vlado, Zarotniki so hoteli usmr- Preteča vojna sili Ruse; I titi predsednika, n a' da skrbe za železnice J predsednikovem pogre-j Mnogo novih prog. — bu pa ministr. predsed-j Zgradili so že mnogo nika. — Njih namen je lokomotiv, bil monarhija. FILIPINCI SE BOJE JAPONCEV V RUSIJI Japonci imajo močno naselbino na Filipinih. — Naselili so se pred 20 le-leti. — Vsi so izvežbani v uporabi orožja. Madrid, Španska, 1. m sija. — Policija j«4 odkrila /siroto proti življenju španskega predalnika Ni rt-1 o AW-ala Zamora in ministrskega predsednika M a imela Azana. Zarotniki so nameravali strmoglaviti sedanjo vlado 111 i»o-stdjviti monarhijo. Med •rtrugimi s:a bila aretirana nek odvetnik in nek upokojen častnik. Odvetnik Perez Aragon in častnik Joaquin Oyarzabal >ia po mnenju vlade bila samo posredovalca v zaroti, ki je bila zelo skrbno osnovana, da bi uporniki naenkrat pričeli s topovi streljati na Madrid. Zarotniki so lioteli umoriti predsednika na njegovem potovanju v Valeneijo. Ministrskega predsednika pa hoteli ustreliti. ko hi se udeleži predscdnrka Za more. Ko bi bila oba uplivna politič na voditelja odstranjena, bo po stavili novo vlado desniee. ali ro jalističu«' stranke. Washington, D. C., .1. maja. — Vojni oblaki so obrnili pozornost Kovjetiske republike na železnice, ki vežejo Kusijo z Daljnim Izto-kom. Xaw.li- pritožbam sovjetskih uradnikov, da železnice do sedaj niso korakale vzporedno s petletnim načrtom, vsletl če-ar je bil oviran ruski gospodarski napredek, gradijo železniške vozove in tovorni ter osebni promet po železnicah z vsakim le4 oni narašča. VOJNI ŠPIJ0N G. B. MEANS ARETIRAN ZARADI TATVINE Manila, Filipinski otoki, 5. maja. Filipinska vlada je naenkrat zagledale v 12.(MM) .laponcih. ki žive v skupni naselbini, veliko ne-j Means ni mogel postaviti var-varnost za Filipine. • ščine v znesku stotisoč dolarjev Ti .Japonci so v zadnjih dvaj- in če tega do torka ne stori, ho setih ld lih prši i in se naselili na pridržan do nadaljnjega zasliša-rodovitnem obrežju v Dsivao za- nja v zaporu. Včeraj je rekel, da livu, ki se nahaja Hl.e lan in kokosova palma. Zdaj pa je filipinska opazila, da so bili moški — in žensk je zelo malo — že na Ja- vojno službo, kadar jih vlada po- Sovjetska Rusija ima sedaj .">3.100 milj železnic v primeri s 3f>,00<) milj leta 1I>13. Tovor, ki so ga prevozile železnice leta 1030 je bil dvakrat- in pol t ji ko velik kot pred vojno, o-ebni promet pa se je trik raft povečal. Leta 1031 je liusija zgradila 1080 milj želesznie in na 21+5 milj ■pogreba dolgih že obstoječih železnicah so j-y^ položili drugi tir. Pričeli so že tu-i Filipinska vlada vidi v teh na-di Z delom na novih železnicah, ki, vi00 nee bazenu v južni Rusiji in v ljudi, toda najmanj polovica .1000 Kuznee bazenu v vtzh od ni Sibi- skupnega prebivalstva jr ! zadela velika lakota. manjša republika na Sedaj gradijo Rusi 30 električ- dora je napravila v svetu An-tnodernem LEVIATHAN PRVIČ V NE M CIJ I Bremehaven, Nemčija, 5. maja. — Popisi neanderthalskeg.i človeka so še primeroma zelo po-manjkljivi, — je rekel MaeOur-rv — toda zadnja leta so se pre-j cej izpopolnili in so natančnejši kot pa popisi človeka iz pred-neanderthalske dobe. Ta človek je živci v tretji medledeni in začetkom četrte ledene dobe. V svojem telesnem ustroju je ohranil mnogo prvotnih oblik. Tedanji človek je bil%elec, toda se ni nikdar dvignil tako visoko, da bi urezal v skalo ali pa naslikal podobo živali, katero je ubil. Ta korak je na- ko nih lokomotiv in vlada ima na- življenju korak naprej, ko je po- Parnik United States proge Le-1 pravil njegov naslednik, ta sko gletlišče. Xek jviathan, ki je bil pred vojno po- imenovani Cro-Magnon človek. Prestolonaslednik obhaja te petdesetletnico svojega rojstva. Prvo polovico štiridesetininut-nega razgovora s časnikarskim poročevalcem je princ komodno 1 'J1" hotelo videti prvo predstavo. "Med posameznimi točkami so tudi nad opili razni pevci in hribovsko prebivalstvo se ni moglo dovolj načnditi. Toda vmes je že posegel špan- sedel na divanu in kadil cigareto j za cigareto, toda njegov obran-, se! „. .. je zresnil in njegov glas je postal DVA USODEPOLNA DVOBOJA bolj odločen, ko je pričel govori- • -- ti o tem. kar mu je najbolj pri | . Egncigalpa, Honduras, .1. ma- sreu. o položaju v Nemčiji. j ja. — Sloviti odvetnik in bivši ski škof iz PVgela in naznanH. da — T>olžiIi so Nemčijo, da je po- poslanec Ca milo Serrano C'alix je bo mogoče predstave prepovetlal vzročila vojno, toda te obdolžitve | bil ubit v dvoboju z Obdulio ^ran- in ukazal vernikom, da gledališča s krivične in so brie e tudi ovr-: zanare«. ki je bil tudi nevarno ob- ne obiskujejo. žene. Kaj pa mislite o tem. ko je 4:.reljen. V drugem dvoboju k re-! Glavne pritožbe proti gledali- leta 1017 Amerika stopila v vojno j volverjT je prejšnji policijski ko- Sču pa. so dvignile žene iz Anclo- proti Nemčiji z zatrdilom, da se. misar general Enrique Flores re. Nikakor niso biel zadovoljne lioee boriti za pravice malih na- ■ Amador ustrelil svojega tasta z igranjem glavnih ijrralk. Neka rodov? Kaka velika, nsodepolna j Tsmaela Velasquez, ki je bil od- predstava kaže špansko ljubezen- napaka! j vetnik v La Ceiba. re. Nikakor niso bile zadovoljne da je ta prizor pohujšljiv. Drugi korak v moderniziranju Andore bo upeljava zračne pošte mer starim glavnim mestom Andora in Barcelono na Španskem, j Do sedaj so mule prenašale pošto v Francijo. naj nemudoma dovoli prodajo dobrega piva in vina. Ako se bo to zgodilo, se ne bo nikdar več izvršil kak tak zločin kot je bilo odveden je Lindberghove-ga otroka. ko je še vozil pod imenom Vater-land, je zopet prvič po vojni prišel v Nemčijo. Mnoge ladje so ga s piščalkami pozdravile že prej. ko je veliki parnik krenil v ustje "NVesere. Pristal je ob Columbus pomolu, kjer je izkrcal 200 potnikov. Leviathan bo sedaj redno vozil v lire-men. Ob izbruhu svetovno vojne je bil Vaterland na potn iz Nemčije v New York. Po svojem prihodu je bil interniran v Ilobokenu. Poti imenom Levialthan je parnik prepeljal v Francijo mnogo lisoč ameriških vojakov. Leviathan an Majestic, ki je bil prej nemški parnik Bismarck, sta do sedaj največja parniksi na svetu, ker imata fiO.OOO prostornine. H1NDENBURG PROTI SOCIJALISTOM ADVERTISE m "GLAS NARODA" Berlin, Nemčija, -1. maja. — Predsednik Ilimlenbrg je razpustil komunistična telovadna društva v Nemčiji ter zaukaeal, rta se popišejo vsa politična društva, ki imajo pol vojaško podlago. VJada je pojastnila svojo odredbo proti "brezbožnim" organizacijam komunistov da hoče preprečiti komunistično namero vpri-zoriti prolet-arsko revolucijo, ki bi uničila krščansko kulturo. Druga odredba zahteva, da ne vojaške organizacije, kot je organizacija jeklenih čelad in republikanska zastava vklonijo postavi, ki zahteva, da ae podvržejo nadzorstvo, notranjega ministrstva, ki ima polno moč odrejati izpremeinbe v organizacij ali, J f DA" NEW YORK, FRIDAY, MAY 6, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. t "GU, Naroda" | QopisL Mi pnbMshsd bf ■LOTBNIO PUBLISHING COMPANY (A oonxntfoB) ZENITEV FRANCA FERDINANDA Of r. 1Mb Of tb* oorporatton and addrecsej of »bore officers: BfUh of MmhttUa, _ New York City. N. Y. "QLAI NABODA* <1 lastMd Ifery Day Except Sunday« and Holiday« $7.00 »$3.50 ft* celo leto valja 11*1 se Ameriko .Z* Ne« York u eeio leto In Kanado „ ...._________*6J0Q' Za pol leta-------- S* lota _____________.$3.00 ji Za lnotemitro sa celo teto —-*7.00 t« četrt lete_______$1.50 Za pol leta-----------------i3.S0 Subscription Yearly $6.00 AdTertlaement on AKTMmtnt "Olee Naroda" lshaja vaakl dan ImanM nedelj ln prunikot. Domu bxea podpisa in osebnosti as na priobčujejo Denar naj se bla-|dtgU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da m """ tudi prej in je blvalllče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. MATERIN DAN Barberton, Ohio. Tukajšnja podružnica S. Ž. Z., štev. H priredi v soboto 14. maj« dve lopi ijrriei z obširnim drugim proffratnom. Najprej ho lepa ono-dejanka "Materi za god" kjer hruste videli kako siromašni otroci razveselijo svojo mater vdovo 55 pripro4t i m darilom in vošči lom. Dru ('eprav Vam le-| ho tudi živa slika, kako ziipos«*o DENAKNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM I V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Din 200..............................$ 4.— Din 500__________________________$ 9.55 Din 1000.......................... $18.70 Din 2000_____________________________$37-20 Din 5000__________________$92-50 Lir Lir Lir Lir 100 200 300 500 .$ 5.90 $ 11.50 $ 16.80 $ 27.— Ur 1000 ____________________ $ 53-25 »Lir 2000 ............................$10630 Zrn IsplaCHo v«CJih zneskov kot igera] navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujem« i« bolje pogoj«. Nujna nakazila isvrtujcmo po CABLE LETTER za pristojbino $1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU fid WEST Idth STREET NEW YORK. N. Y. Prva nedelja v maju je eilm najboljših sodobnih slovenskih pisateljev. Vladimir IitVMtik, taknle pornstil: Matij Kaj hi bil hroi Tebe ta naš svet t Življenje ne bi bil.i £tvljt'll,p'. 1H* si-tM*-;!. Ijubozeil ljubezen. 'Vse svetu jna sirotica žaluje z svojo mami-! oesede, kar jili znamo, hi bil«' prazne, re V»i m* bilo Tebe. ki «i jih prva šepetala v naša usta — Mati! Kaj bi bilo naše verovanje v Dobro, da nas nisi sti-f-kala k svojemu sivu Ti. vsem uajprvi, mnogim edini zgled dobrote f Jutranja sapa <-vetkan» ni mehkejša, ne^o je bila našim čelom Tvoja itja j<* Tvoj odmev. Mati, ki v nas vriskaš in jm'es in ne utihneš niti v naši smrtni uri — Ti. verna pesem vstajenja v uničujočem viharju usod! <*'esa nisi storila za nas, «► Mati < Vsa nisi živela z nami ? Kdaj ni bila naša radost Tvoje zveliča nje ( O, sladke solze Tvojih oei, kadar si ti je sree tesnilo od naše sreee! O, svete solze Tvojih oči, k;;dar si z nami klonila pod težo gorja! Kdaj si nas zatajila, kje si nas zapustila.' Klečala si ob križu Razpetega; molila si pred vrati jetnišnie. ko so obešali Tvoje sinove; po krvavih bojiščih si tavala in pobirala njih drage kosti. Vse erne grehe si nam odpušča -]a, vse daljne eilje si blagoslavljala zaradi ljubljenega lirepenenja svojih otrok... <*V more biti kdo bolj usmiljen oro-,sta zabava in ij>les. Vsi Slovenci in Slovenke iz Banbertona in okolice st>* prav jirijazino vabljeni, da nas poseti-to v obilnem številu. Vsto'pnin;i bo Času primerna, .">0c za oarasle in 10c za otroke. Otroci pod 12. letom v spremstvu starišev so prosti. Slovenska Ženska Zvex;i v Bar-bertonu .se re«hi«> radii odzove vsakemu vabilu in .i«1 naklonjena vsem društvom kakor tudi posa-' zaliv, gotovo ni videl nekaj, kar meizmlkom ter z vsemi prijazno je najlepše in najbolj veličastno sodeluje. Zato se prafv prijazno na svetu. Oni. ki potujejo iz Ame-priporočamo tudi me. rike in žele videti bifcer Jugosla- Toraj nasvidenje v soboto zve-• vipe — Boko in -njen zaliv pod čer 14. maja v dvorani društva ; visokim Lovčenom. naj se posrlu- " Domov in a". žijo Cosnlichevih ladij, ki vozijo prav v bližini zaliva, nekatere pa celo vprizore izlet do Kotora. Satnmia in Vulcania sta ladji, ki iplujeta. iz New Yorka narav- . nost v Dubrovnik Ln Split. Potnik Vse,, kar se tiče 'Glasa .. . . .. Tr,_____ • * v . uživa vse udobnosti. Hrana je Naroda \ to je naročnino,; s]i-na naAi hrani, postrež- niki ip.n govore jugoslovanski jezik. Direktna potovanja iz Xew Yorka. v dalmatinska pristanišča so izredne, važnosti za naše ljudi. 3'otniki se iznefoe dosti skrbi ter imai.io tudi manjše stroške. Nove ladje so na motorni pogon ter so najlepše svoje vrste, kar jih pluje tpo morju. Boka je od Dubrovnika odda- zblaznel ali se na ustrelil, če mu I ne dovolijo poročiti se. Dejal je Pravkar s,> nstanovil na m, i-i - • i i - i • . 1+,wi; ,io „ ! ciiatLvo g. Emila. Blaževičfi nov Na velikoeni ponedeljek istega tudi. da njegova /eni te v goto\o> ^ inc bo toliko škodovala državi, ka-, nmettuMki pevski zbor. v katerem k«»r ji je cesar Franc Jožef, ki jo zastopane samo dobro pre.zku-j«» ž«» opetovano spravil na r«>b propada. Kenuncijaeija nadvojvode je bila izrečena 28. junija 11)00 in sicer v obliki in obsegu, kakor jo je bil razložil di\ Korber nadvojvodi in predložil cesarju. Poroka se je vršila 1. julija 1000. Se istega dne sta poslala nadvojvoda in njegova soproga, poznejšemu ministrskemu predsedniku baronu Becku brzojavko, v kateri se mu zahvaljujeta kot soustanovitelju njene sreče za vse, kar je storil njima v prid. — Xa. tu g:i imaš. Nekdo je dve leti pisal n«'ko knjigo in je pri tem od lakote umrl. — NJi«'* eucfaiega. fUin«lanes knjig ne izplača pisati, ker jih večinoma tiskajo. — Ka.j j<* prav z.aprnv bistvo m«*t«M|e stavnega zdravnika Cone / — ('«> si bolan, moraš nepr«»sta-lio -ponavljati: Počutim >e bolje, počutim se bolje. — Kako d«>ljr«> .i«- j>a irebn ponavljati T<> — Dokler no umreš. Slikar pride k zdravniku in da. preiskati. Zdravnik mu pravi: Nikar .->* n«' razburjajte tudi .jaz >«'m imel isfo bolezen, pa nisem umrl. — Kateri zdravnik je vas p,« zdravil .' — ga vpraša slikar. t ži blagor monarhije kot dobremu Avstrijcu na srcu. Kkscelenca. delajte za. dobro stvar, saj vam ne ho žal. kajti to bo monarhiji koristilo več. nego če me poženo z neprestanimi ovirami in odlašanjem v obup. Vedno hočem biti pošten in vesten, svoje dolžnosti hočem dosledno izpolnjevati in sin žiti .po svojih najboljših močeh domovini. Ne jemljite mi možnosti. da se tega sklepa držim, kar bi ne bilo mogoče, če bi napravili Vse prijazno vabi (hlbor. POZOR ROJAKI dopise, vprašanja itd. pošlji-1 te na naslov: 44Glas Naroda" 210 West 18tli Street • New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marši- jijona dobro uro vožnje z avtobn katero zmedo in zakasnitev.| som ali parobrodom. NAVIDEZNA SMRT NARODA" — Ust slovenskega naroda ▼ Ararilnl — Naročajte gal - i .... * • * * -- i 150 strani dobrega čtiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo ie danes na Slovenic Publishing Company 216 West f 8th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Že 1874 je razpisal francoski markiz D'Oure nagrado 25,000 frankov za tistega zdravnika, ki se mu posreči najti povsem siguren simptom smrti Pof^oj je bil. da mora biti simptom takšne narave. da jra lahko takoj spozna vsak človek. Xa markijevo pobudo se ni oglasil nihče in tako leži obljubljenih 23.000 frankov se danes v blagajni Francoske aka-derije. Skupina francoskih poslancev je nedavno pri vladi .pod vzel a korake. naj izda primerne ukrepe, da se popolnoma onemogoči po-kopavanje dozdevnih mrliče v. Povod za ta nastop je dalo dejstvo, tla sc je v zadnjem času primerilo v Franciji na kmetih več slučajev. ko so se "mrliči" obudili zopet k življenju. IntenpeUmti so sc pri tem sklicevati na pričevanje kardinala DonneHa. ki lahko dokaze, da so se takšni primeri res zgodili. Vlada ni osta'Ia gluhih ušes in je poverila dva odlična zdravnika. prof. Lapirpieja in prof. T»al-thasarja s študira njem problema. Fiziologa sta storila svojo i izpn-niciiiI svoj priimek. — Kako se pa pišete.' — Požar. — To vendar ni jrnl priimek. Kaj imate proti njeni h.' — (V sc oglasim na telefonu ,,požar". so par minut pozneje nja in Kusi. '"Slavonic Singers'' stopa prvi prerl javnost povodom juhi-' lejne obletnice smrti Zrinjsko-Frankopana. katera, proslava se vrši dne 7. maja t. 1. v dvorani (Vške«ra Sokola. 4*20 K. 71. Street., Program obeta mnoxro zanimi-1 vosi i. saj bomo čuli poleg nn.še slovenske narodne pesmi 1ndi pes-j mi ostalih slovanskih narodov. I Prt toj priliki bodo nnstopili tud»» naši Sokoli in izzvajali telovadne točke. Interim sledi pnt-sta izabava in jiles. Tako se je pojavil med nami zopet *>ni slovanski duh. ki je vodil naš«* dede k svobodi slovanskih narodov. Že danes pozarjamo našo javnost v Xew Yorku in okolici, da ne zamudi ugodne prilike, saj bomo čuli večnolepo našo kakor naših bratov slovansko pesem. M. P. JEZERO SMRTI Neki afriški lovec poroča v nekem angleškem strokovnem časopisu o doživljajih na potovanju v osrčje južnozapadne Afrike, kjer leži - jezero smrti", ogromno močvirje, ki meri nad 100 km v dolžino in nad 7-3 km v širino. Jezero je obraščeno z mahom iti ga lahko z vso pravico smatramo za živalsko pokopališče. Človek, ki se mu približa, uzre že od daleč tisoče ln tisoče živalskih okostnjakov, ki štrlijo iz vode. Položaj o-kostnjakov kaže, da so živali utonile v paničnem strahu, ko so se hotele rešiti z begom. Na tem orjaškem pokopališču so zastopane v*se vrste afriških živali, najgroz-nejše pa se dojmijo gledalca o-kostnjaki slonov, ki stoje navpično z okli v zrak. V tem "jezeru smrti" bi lahko Afričani zbrali naravnost velike množine slonove kosti, vendar v strahu, da se ne bi Pogreznili v močvirje in v bojazni pred strahovi poginulih živali se večkrat ugotovili, da se mrliči pod j okostnjakom niti ne upajo pribli- si-sizssr: - iiKKTnS. rasr ; '».siraaML raa-mau^^ waiicaiteo p Mali Oglasi imajo velik uspeh _ __ _____i . . . v u . — Morate malo jesti, piti ne smete alkoholnih pijač niti kadili. vstajati morate zgodaj, hoditi zgodaj spat in se vsak dan dolgo izprehajati. — je rekel zdravnik. N*o. gospod doktor, če hi hotel vs<» to delati, bi ne potreboval nobenepra zdravnika. Ravnateljstvo n»*kf blsiznieo v državi Illinois j»» ustanovilo p<>-sohen oddelek za lepot ičenje. Menda mi ni treba omenjati, da so v dotični blaznici samo žensk«'. In nadalje mi ni treba omenjati. da je blarcnost v pjotovih slučajih nalezljiva ter da se je te hude bolezni nalezlo tudi ravnateljstvo dotičnega zavoda. * Tlogata vdova, ki je imela trinajst otrok, se je po vsej sili hotela zopet poročiti. Toda navzlic njenemu denarju je ni nihče maral. Kaj pa mislite — trinajst otrok! Slednjič se je poslužila skrajnega sredstva. Potom časopisov je začela isknti moža. Dosti odgovorov je dobila, kajti v oglasu ni črhnila o svojih o-trocih niti besede. Ko je pa. začela s snubci dopisovati. jim je seveda morala razode-ti. da ima trinajst, otrok. In kot bi odsekal, so vsi snnbači uiili-liili. — Saj pravim to so moški — se je pritoževala. — Kako strašno so pivnznoverni. Kakohitro povem komu da imam trinjast otrok, beži od mene kot pred samim vragom. Sodnik je rekel obtožencu: — Dolže vas. da ste prišli oh treh zjutraj skozi zadnja vrata v povsem tujo hišo. Ali je res.' — Res je. gospod sodnik, toda mislil sem. da je moja hiša. — In ko se je pojavila pred vami hišna gospodinja, ste skočili'skozi okno in pričeli bežati. Ali je bilo res tat«f torej njegovi .nan ki, na vse P'ctege fliitata in prosita, naj ju spravi v dvorano, da bi videli pred- erja. A capin, glavni operni te-) Zdaj pa pomislite sami. kaj je NASTANEK IN GIBANJE PLAVAJOČIH LEDENIKOV a norist. vajen fotografirati se vedno' važnejše v tem kompliciranem gie v sredini, pridrvi v ravnateljevo, cališkem mehanizmu. pisarno in zarentači s svojim tenorjem: — V temi pa že ne bom pel tenorja. Ker je tema, pravi, odhajam. Meni je glas najdražji. Pa nai j poje monter, da bi ga vrag. Monter pa pravi: — Pa naj ne poje. Pljunite mu v gobec. Če se daje fotografirati v sredini, capin grdi, naj pa poje z ene roko. a z drugo prižiga luči. 31ej ga no. postopača! Misli, teno- I r:sv torej mu moraš ves čas sveti-' ti. Zdaj ni več gospodov! j Tedaj se seveda monter spoprime j £ tenoristom, j Kar prihiti upravnik in vpraša: Kje pa sta ti vražji deklini? Zaradi njih bo vse propadlo. Takoj !u posadim kam. da bi ju krava na bodla na roge. PAR MESFCEV ODPOČITKA i V DOMOVINI Ne samo večletne izkušnje, temveč tudi naša resna volja, da Vam zagotovimo ugodno potovanje z malimi stroški, Vam naj bo zadostno zagotovilo, da boste zadovoljni, Č3 pišete nam za brezplačna pojasnila. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST ISth STK*KT NEW YORK. N. Y. Druga izhodno tr •• ia zasidrana pri Novem Fundlan-; du. jih je v enem samem dnevu opazila tristo. Večji del plavajočih otokov meri 300 do 400 m v dolžino in povprečno 30 m v višino »in sicer naci morskim površjem, kajti pod gladino morja je njih asa še vse vauke so .Pesmice večja«. Redkokdaj presežejo kilo- ; paža napredek Tuj^kejra »ibuijii. nit ter v dolžino — kar pomeni se- -le-n-nu-e pa po-.e("-a imjviv izlet-veda še veliko več milijonov ton nikov in turistov radi «:• »Ii«-«-. Na teže. Proti takšni ledni kladi ne Ooliei imamo dva dobro ..skrho-steje 30-50.000 ton kakšnega preko- rana planinska domova. tako Ka-momika nič. O tem nam govori ■ .lilnikovo ko«-n in pa Spodnjo k«.-strahovlti primer - Titanica j prekrasen je raz-l.nl iz vrha )4!«i|icf na Koroško. Tako smo u-živali prijatelji Marian Pfeifer, Hew York: KRASOTE JUGOSLAVIJE Po katastrofi tega velikana so; Zedinjene države v severnem I Nemcev. Švicarjev in drugih. pol »»ur obstoječe Državne siihnI- Zdravilišče se naliaja na v/.v i še- ntšnice inočnn razvila lesna indu-neni prostoru Tik pod Kriško pin- strija. Največja po vojni ustalimo. in je zgrajeno po najnimler- no vi jena pa je kovinska indnstri- nejših saniTarnih predpisih. I1;«- ja "Titan", tvorniea štedilnikov eijinti imajo mnogo razvedrila, in s 0i vb noga okovja, ki zaposhi- Zdravniška uprava prireja kon- je liOO delavcev. vf-rie. po dvakrat tedensko kino-[ Kamnik ni privlačen samo vsled pr« »Ihtave. poleg t«-a pa ima še vsaka suha svoj radio aparat. »poinl . VO. Prosim prosim .gospodični, DENARNE POŠILJKE av rad Takoj vama preskrbim; %u nad ,, M poiiljamo denar j £ameznc večje in manjše mase ovc vstopnici. Poiaka*ta tu. pri moli kabini. In odhitel je k upravniku. Danes je menda sobota, pravi upravnik. — Občinstva se kar te- v stari kraj. Za dinarje in lire so sedaj te-le cene: S»o 11 K"« I »in I ru»» e. Vsak stol je v evidenci. Ne mo-, t>m •i r»i ! S.MWi I »In , W mi - A tako. — odgovori monter.1 r' ve J'h Pa igral ne bom. Skratka, nc >om razsvetljeval vašega izdelka. F a, is raj te brez mene. Bomo vsaj fi'ieli, kdo izmed nas Je va*nej& u koga se lahko posadi ob strani. * t 00 ti ? '.i t 1 "i 7«l 1ST ? » »5.-. 50 »».' i.« -! zneskih Izpili- tlj.lllo I Ulit In n.ikiiziij<-rin> umi l Pr^jt'iitnilc »lutii il#-rnr r:.i t"« Ur ... :'•<•• lir ... S nO lir ... .'.(H) lir ... 10 * iz.f.u s t ■ ->*; ."!•• popust. U< r jia *\i«.M jn.fti Vse .lliitka. im*l«viit> LEO ZAKRAjSEK General Travel Service 1359 — 2nd Ave.. New Yoik, N. V.1 Plavajoče ledne gore nastanejo na več načinov. Tako izvirajo od ko«ov. ki so se odtrgali od groen- i kind, celin-kih ledenikov in splavali v morje, deloma pa tudi od lednih plasti, ki se v polarnih morjih itvorijo v zimski dobi. Te plahti same na sebi redko presežejo ! 2 m debelosti, pač pa zrasejo v vi-j .sino s snežnimi plastmi, ki so če-i stokrat do 25 m debele. Pod vpli-I vom vetrov in notranjih sil se po-j vršina teh ogromnih lednih ma> 1 ruzpoči in postane divje razorana j V toplejšem času se odlomijo poki splavajo na morskih tokih proti jugu. Tako jih srečamo kot plavajoče gore v polarnih pasih, v se-v< rnem Atlantiku, ob Labradorju in južnem polarnem pasu. kjer so k.- posebno velike, a imajo pravil-i.cjše ob!ike. pa še v bližini Rta Dobre Nade v zmernem pasu. Na vzhodnih obalah Atlantika so zeij redke zaradi. toplega Zalivskega tok. ki jih kmalu otaja, vendar so jih še 1919 opzovali ob severni o-b&li Norveške. Neka ladja, ki je bi- Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y/ MOLITVEN1KJ tako j»* privlaeell stol. i pa nima mn* •"•udovite flore. l)(»hro oskrbovani Prešernova in ' #*l I U I 1 | 'I l J *■«*-■ J 1 I ft « I t*«i V ** \ 'antiku organizirale stalno nadzo-; ("'isli /,i,k 1,1 i ovalno službo z več moderno o- VM,,nr n:mi "iti-IIti« r-udovitn cremljenih manjših toda hitrih <*l,k<> Koroške. Xa t,so,v latlij. Ta služba se prične v mar-1 *v.«i»v m kakor sr- cu. ko se začnejo pojavljati prvi' hl" i«' vila Drava, okoli leonjaki v pa^u stalnih pomorskih' ,IJ,S l,a '•»« •Sinna velika prepro-prometnih zvez. do konca julija, koj nan is. Drutri dan pa nune sezona plavajočih gor. Vsa- smi> v jutranjem svitu oh*-ud»va-ka stražna ladja vrši službo 50 dni,'1 Triglav. Vsakemu hi sveioval. in točno zbeležuje pojav vsake več- ; |»«»zahi liolic,'. ko ho mor- je ledne gore. njeno velikost, smer da hodil po naših Karavankah, nji.ega gibanja itd. Razume se, dA 1 ]{.flvn«> Sv> stražne ladje opremljene z brez-; k zirrximl postajami, s katerimi se( dvakrat na dan javijo vsi važni i-.. , , . . .. , , \ alvzorjeva koi«a sta odprti celo i leto. dočim so ostale v oskrbi s;i-: mo v r*asu poletne in jesenske sezone. Tudi skednja l»ejrun.išči«*a ima svoji' rjire. Široko polje, ki si« vije po dolini, posejano jc z vzorno urejenimi domovi marljivega gorenjskega kmeta.Tudi on je in<»dcrnizir;d svoja poslopja. Nuj mimo «T»'d«- iimenim, da v radovljiškem srezu zelo nior-no Kako je bila prerokovana svetov- razvite kmetijske zadruge. Tnd na vojna. ' v Pn?ledii se opaža velik na- Že davno pred svetovno vojno so predek. se začele v Nemčiji pojavljati knji-j j;,.^,.,,,,; iu i{jlllovjico pa nas pelje pot v Jicgunje. lleguuje izre»lno lepe Ieg«» in iphminske panorame, inarve*- tudi zg«H|o Vzorno urejen zdraviliški park / i vinsko zanimiv. Starodavna ozke drevoredom pa jim .)»• v lepih I ulice in malomeščanske liise /, dneh najlepše šeiališče. < ►» 1 !«mI nas vodi eesla sk"/.i |>ri- staritiskimil okraski in jrrhi ima-ju svojo originalnost. Znamenita na jazne <»oriee. Tcstenik. liašelj in ' je /upna eerkev na Sutui. ki si Iteh» v podgorsko letovišč«« l*re«|- j razlikuje od ostalih po prosto^to ječem zvoniku. Kavnotako sla podatki ladjam, ki plovejo v gioženem pasu. PREROKBE 0 BODOČIH VOJNAH SVl TA ritA v platno vez......................9® v fino usnje vez ............ v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vel ...............................1.KQ SKICKI /A IHJftO v platno vez. .. v fino usnje vez .90 1.5» Key of Heaven: v CeluUI vezano ........... v i-eU»luje vezami ... Ave Maria: v fin.i ti^nje VfZ.ino ... .....1.10 ......1.50 ......1.50 ......1.30 - - 1.40 najfinejše usnje vez \M POUČNE KNJIGE i tAJSKI o izvedo dobrem zraku, krasni okolici *.n svoji veličastni lejri. liivše •rrašiVinsk > po>|opje Preddvor, si je nadelo ime "Pejii/ija ^Irinto-vec". ki jirivahi pod svojo streho nešteto letnvisčarjcv l/vi-stua hrana, tople in mi-zle kopeli, uli-ličen naravi park in p:i zmerne vene. kiti* je »lavno pri razvoju t ujsl*eira prometa, je povzdiirnilo Preddvor in lakt« yra danes \ nu.i-večj meri posečajo h rat je iz južnih krajev, ki si žeie oddiha v svežem planinskem /raku. \a vseli siriiueh ohda; iu-e k rasnim i Kamniškimi prijaznimi hulnu-i in Radiu, osnovni pojmi iz tehnike, vezano ....... liroSlrmio ................... in Kadio o ___ .................1.75 dinarski Rarunar v kronski veljavi .......................................75 Rofui ulov. italijanski In Italija nskl-slovenaki slovar Kotni spiaovnih vsakovrstnih pisem .............................. Solnfenje ................................. l*roširann ........... .....................1.55 SI'ke iz živalstvu, trdo vezana .. Domači vrt ....................................1^0 Govedoreja ........................................1J>« Oospodinjstvo ................................1.20 Hitri rafunar .....................................75 JugoHlavija <.Melik> 1. zvezek 1.50 areaek, 1-2 snopi« ............1.80 Kletarstvo (Skalirky) ....................t.— Kratka srbska gramatika _______________.30 Kratka icodovina Slovence v, Hrvatov in Srbov ......................M Kako ne postane državljan Z. D. .25 Kako ar postane ameriški državljan .15 Knjica o tioatojmtfi vedenju .......j* Kubična Ka^uniea .............................75 Liberal! zrm ......................................JI Ljnbavna In snubllna pisma ..........JS Materija In eneriija ...................1^5 Mlada leta dr. Jsam Ev. Kreka .75 Mladeničem. 1. tv.............................M 1L zv. .....................................M (Oba skupaj centov). Mlekarstvo .......................................1.— Nemško-ancleški tolmač ______________1.40 Nasveti za hiio in dom .............—L— Najboljša slov. Kuharica. 008 atr. leiio ves. (KalliMek) ...............J.— Nemščina brez učitelj«: 1 del ..........................................M . .2. del --------------------------------S« Največji aplsovnik ljubavnih ia drugih pisem______________________75 .50 .JBŠ ..30 Slovenska narodna mladina (obsega strani) ................1.50 Spretna kuharica, t rilo rezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove aaveze. leiio tr«l«» vezana ........................S.— Sadno vino .......................................46 Sadje v gospodinjstvu .....................75 Spolna nevarnost ..............................25 Učbenik anpJeškejja jezika trdo ve*.....................................1.50 broširano ....................................1.2S llvod v filozofijo (Vebor) 130 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, liatin in vlog za zasebnike in trgovee -..............1.25 Veliki vsevedež ...................................80 Voščilna knjižica ...............-.............JS9 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zelišča ..............................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................1.50 Zgodovina 1'mrtnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ...........1J0 Zdravje mtad'no...............................1.M Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 xvezka .......................„.1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zrezek .................................JI Prorokovalne karto----------—1-— Knjige poSd]am0 pofttnlao proeto "GLAS NARODA** SI« w. u L. 1911 je izšla v Nemčiji knjiga v obliki romana o bodoči vojni men Japonsko in Ameriko. Tudi tukaj so prorokovali strašno vojno. Japonci bodo dvignili vse rumeno plenic v Aziji, vzbudili Afriko ter bo belemu plemenu grozila velika nevarnost. Že tik pred izbruhom svetovne vojne je izhajal v berlinskem časopisu roman, ki je z vso gotovostjo slikal požar, ki bo v najkrajšem času izbruhnil. Tu se predvideva, da bo v vojno pritegnjena velika liusija. države pa se bodo razdelila ena proti drugi. Bila je to novica, ki se je po dveh mesecih uresničila. Kako je strahota te vojne vse preplavila in uničila in kako se je ktnčala, čutimo sami še danes. In kdo si je želi znova, vemo tudi nenda sami dobro. Niso še pozdravljene hude rane preteklega svetovnega pokolja, vendar je začelo človeštvo slutiti nov požar in duhati njega uničujoči dim. Ne manjka nam prerokov o bodoči vojni. Kako se bo svet vo-jeval, kakšno orodje bo rabil za u-n'ccvanje življenja, tudi najbuj-nejša fantazija ne more naslikati. Zato vsi, ki si žele miru, svare človeštvo pred vsakim medsebojnim uničevanjem, ter močno žele in si prizadevajo, da se nevarnost oddalji. Bodoče — kakor pretekle — voj-ue preroki so Nemci, ti nepomir-Ijivi evropski vojaki. Njih mož, bivši vojskovodja LudendorT, napoveduje v svojem spisu "Svetu grozi vojna" iskro bodoče vojne iz raz-orožene Nemčije. Po njegovi napovedi se bodo stvorile tri bojne zve-3?: prva Francija, Belgija, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija; druga: Nemčija, Anglija, Avstrija, Italija in tretja Rusija, Turčija. To tel skupino driftv oo bodo si» znane po svoj.»m gradu K;i-men. ki ,j»« l»il dom fojrdi-nih liiiv-, hnrjev. Danes p« *<» saimo št* niz-v:iline. ki pričajo nekihtnjih tlueanih. V Itejrunjah je tudi ž«-n-skn kaznilnieii. lte^run.ji* ta me ><> prav prijetno letoviiire. 1'jroilnt« /.v<«/t« z lUeiloni in Tržičoui, prekrasni sprehodi v xoiesko in k Sv. .Miklavžu, vse ?«» priletne imn>-f*o letoviščarjev. Kna nejlepsili dolin pa je soteska med J'ejrunju-mi in Tržiceni. Krasna cesta na r.beli straneh, ponosne, smreke in dober planinski zrak. privabi v času scizone nešteto avtomobilskih izletnikov, v zimi pa lepo število smučarjev. Istolako privlačni sta dolini 1'uterhol" in t^-"« dolina, ki se vzpenja proti Ljubelju. Ljubeljska dolina je znana po svojih gorskih avtomobilskih dirkali, znana pa je tudi kot lzlio-di»če v Avstrijo. Marsikomu je znana š«1 Izpred vojnih easov. ko so hodili naši ljudje na živinske sejme na Koroško. Ta dolina je namenjena bolj splošnemu prometu. Sem in tja se opaža koroški značaj in tudi hiše mi zidane v koroškem sloffil. tWtod vodi jKtt na KoiVe. kjer je najmodernejše urejeni .planinski dom. Udobne parketirane tujske sobe. kopalnice in ostali komfort priča o napredku naših planinskih domov. V dve uri oddaljenem Golniku se nahaja Državno zdravilišče (rolnik. Ogromno moderno poslopje je namenjeno tuberkuloznim. Zanimivo je. da je pole* domačih pacijeutov mnojro Francozov, pla nina tn i. jrriči. leži starodavni Kamnik, ki >»I<>vi k<«T na.}piukl:idti«*jše izhoiliščc v K.nn niške planine in Savinjske a!|t»- Že lA/.U preti Vojlle dohe jc hi! Kamnik zelo priljubljeno letovišče pognano vsled i/.r Ino /. Irave-ifa podnebja in I 'rašni ka rj<-vetra zdravilišča. Ceotokrat sn >e :<<»l ustavljali tudi iuiKZemski gostje, ko pa je prešlo zdravilišče v /a-sehuo last. pa .prvotni zdraviliški objekti ne služijo več "»vojenm namenu. V zdravilišču je nastanjena sedaj bolnica usmiljenih bratov. Dasiravno je s tem izjrn-bil Kamnik sloves zdravilišča, vendar pa je opaziti vsakoletno sezono zadovoljiv dotok tujcev, ki pa so nastanjeni po restavracijah (hotelov lu ni> in v privatni oskrbi. Tipično malomeščansko mesto pa je tudi vsled svojega družabnega življenja in originalnosti zelo priljubljeno. X a sprotno pa se je Kamnik /. flizirom na razvoj turizma dvigni!. Ugodne avtobusna zveze iz Ljubljane v Kamnik, Stranje in Tuhinjsko dolino, kakor železniške zveze (turistovski vlaki L je pripomoglo do gospdaiNkega in tnjskoproinetnega napredka. Tako je v gospodarskem oziru že znamenita Iran-čiškanski samostan vsled svoj.-bogate knjižnice in prekrasnih >t:'r!nskih slik in uršulinski mostan v Mekinjah, kjer jc nastanjena dekliška meščansko ši« la. < Ifjranji na je ra/valino Starega gradu, medtem ko je Mali irratl docela ohranjen. Mali »rad jc u-[udaren vsl.-il »voji* le^emle • e« r kev treh bratov > treiui ladjalti! ležečimi ena nad «lrn»o. Tu si* n. m reč nekoč i rije bratje istočasno '••'ii u'vo mašo. Tudi nio' Je pl »al rici.i-,1 pri •• tr aa Kan >i< »ra. • : Kanin '.s < ••'iiti-na j Je ZJIflUo po sv- ; i I • »raščinali. D> rin je o htanje'ia graščina "Zapriee". oli dana / starinskim obzidjem iti stolpi. Tudi graščina "Zdnša" pri !M»*kinjali ima svoje zanimivo;' l1 ki i. r«isn o ji« kaiunišl:o polji«, razteza na eno strani proti Homcu iu Domžalam ter ua drugi strani proti .Mengšu. Kna sa •na ravnica kakor moj-ska gladina. «>b jasnem vremenu se od daleč kaže ljubljanski grad. Na levi strani Kamnika se dvimni Konice s .svojo romantično okolico ■posejano /. graščinami. Sosednji gradovi Volčji potok, Količevo iu (Vnišcnik so rezidence bogatih Ljubljančanov. Tini v t'rnem grabnu so znane graščine l.rdo, Kruiuperk in špitalič. \* času tlake so se nastanili mogočni graš-eoki največ v kamniškem srezu. llili pa so prijatelji narave, saj so si postavili svojo gradove na najlnpšiJi toT'k.ih. \ajlepsi jjrnš-čini sta kriška graščina in grad Ha ha h. oblikovale ter pokrile vso Evropo s strupi- Vojna se bo vršila z vsemi vojnimi sredstvi in močmi, brez u-smiljenja in krvoločno. Vse dosedanje vojne bodo proti tej napove-clani le sence. Ta vojna bo. — kot pravi Luden-ciorf _ prinesla Evropi pogui. — Francija z zaveznicami bo poplavila Nemčijo. Tedaj se bo Rusija, stoječ dotlej ob strani, zganila in rešila Nemčijo, toda zalila jo bo z roečim boljševizmom, ki bo potem ugonobil vso Evropo. Amerika, rumeno in črno pleme, bodo stali ob strani ter si ne bodo upali vmešavati se v ostanke propadajoče Evrope. To so proroške Ludendorfove slutnje nespametni Evropi in še nespametne j ši Nemčiji, ki se brez vojao a* man umiriti. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 21& W. t 8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEx\ 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN JJ i-j r- s "O L A s NARODA' NEW YORK, FRIDAY, MAY 6, 1932 THE LAROEST SLOVENE D AIL 7 ID 0. 8. A. Naj ljubezen joče ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. f> fX«i«lal je vanje.) — ?*<»tom tu.li jrolow» vcxlf «la *.i-m jaz tnifl pri t»*ju riajiaanj-H0 krivdo, —pravi Rudolf. — IV jia to. kar si«- sedaj L/vee od jeze; toda premaga se. — (iotovo. ne tajim, da sem tedaj zagovarjal Otokarjevo ločitev od vas. toda vse se je zgodilo z ozirom na družino. <» drugih tajnih namenih, ki so Itili v to zapleteni, ki pa sem jih obsojal. k-> Kcni zvedel o njih. tedaj pri svojem o obisku v- vaši hiši nisem še vedel ničesar. Xa to dam svojo besedo! Drugače tudi ne bi niti najmanjše stvariee napravil za svojega brata. — Tega —ne vrjamom, grof Verd in, — Mati, ali nisi slišala: dal ti je besedo, — zakliče Lori. Steče k njemu: — Utulolf, vrjamem ti — z udanint pogledom se g.i o-Ulone. — Hvala ti! — Zakaj pa niste uplivali na Otol-arj-a v korsl mojih otrok? Ali ste zagovarjali njegov zakon z drugo.- — Tega nisem napravil, — bil soui preti t rimi! Pozna: sem* Lilo FlflUovo in posledice so pokazale, da seni imel prav. — Da. vem — ta zakon ni srečen. — pravi go,pa Marija zma-gosla vno. — - Mati! — zakliče Lori vsa rdeča. — jaz sem ti to povedala. — Xi se t.i treba opravičevati, Lori, — pripomni Itudolf. — toda tvoji materi ni mogoče oprostiti, da te je porabila za špijonko in i/a svoj«' orodje. Ciospod grof! — zraste gospa Marija. — Ali ni res tako? Svojo hčer, ki ni ničesar vedela, ste poslali za vzgojiteljico k družini, za katero ste se kar najbolj zanimali. — Dobro, zakaj bi lagala.' Tudi sem izvedeila. da Otokar ni bi! srečen v zakonu. Da je izgubil dva otroka, med njimi sina in naslednika — v tem vidim božjo roko! Zavrgel je svojo starejša o-troka! - - Tajinstvcn ogenj je žarel v njenih očeh. Lorino srce je dvigala bojazen in vtrali. — Ne mati. tako ne smeš misliti. O. tudi tebe -»o znali pregovoriti. N'e. tuil"-lIjiva — se potegne liudolf za T,ori. — Iz Lori govori samo njena resnicoljubnost. In o svojem -labein očetu l:i je nesrečen in slab. no sme slabo misliti. — vedeti mora. da je hotel dostojno skrbeti za njo in njenega brata, da ste pa vse odklonili. - Da. rajši hi -i bila z beračenjem služila kruh. kot pa hi vzela |m en dinar od grofov Verdinov. — sikne Marija skozi zobe. Lori liho jaka. še ni mogla razumeti vsega, ki je tako omam-ljivo prišlo nad njo. ("utila je. da preži na njo nesreča. Samo da hi i»il Krik kje blizu! < »d njega, od njegove pomoči je pričakovala \>e. in Krik. ki ga .'o ravnokar imela v mislih, pride mimo okna. postane in pogleda skozi okno. - Lori. zakliče. - tukaj si že in jaz sem ti šel naproti. Naglo mu hiti nasproti in mu še ne dovoli časa, da bi jo pozdravil. Vitli njen obraz, ki jo bil omočen s solzami. — I«ori. kaj je vendar zopet * No odgovori, temveč ga vleče v sobo. — Itudolf. tukaj jo Krik. Uudolf pa/no pogleda mladega gozdarja. Začudi se nad lako veliko podobnostjo z Otokarjtm — kako se je narava obnovila! Samo Krikov obraz .ie kazal veliko odločnost, ki je manjkala lijego-1 vemu očetu. In Rudolf «.e je čutil, da je po bi4 vu ž njim »oroden. Na prvi j »ogled ga je imel rad. Mislil je. da bo zopet videl nekdanjega jwMnajst let nega dečka, ki se je tedaj tako ponosno zavzel za svo jo mater. - liratu se ni bilo treba sramovati otrok iz svojega prv»!ra zakona — mogel je biti na njo ponosen! Rudolf ponudi Kriku roko. — • Vi ste tedaj Krik. bral moje ljube Lori? Moje ime pa je Rudolf Verd in. j Rudolf Verdin? od grof. govorite o moji sestri kot "moja ljuba Lori"? — to morem razumeti samo na ta način, da — in ali t tuli vesele? — V svojih besedah se zmedo. * Vem — ravnokar "sem izvedel v kakem sorodstvu sva med Reboj. In zdaj pa hočem to sorodstvo še bolj z vezat i s tem, da ie v za mm za uvojo ženo. — Krik. /akaj mi nisi povedal, da boni tia Ilntoljtiikn našla »svojega o«"eta? — vpraša I^ori. — Mati jo hotela tako! Itilo je proti moji volji. Z Verdinovi-nii nimago nobenega opravka. — In še tudi sedaj tako mislite. Krik! — vpraša Uedolf. -* Da, gos{>od grof! Da ste si izbrali mojo sestro, je stvar sama za sebe in za Lori velika, nepričakovana sreča, nad katero s? zaradi njo veselim. Toda zaradi tega nikakor no bomo obnovili drugih sorodniških razmer. Takrat nam nisi dovolili naših pravic in zdaj smo se nato že navadili. V navili razmerah se počutim J popolnoma dobro. In da te razmere niso tako nizke, dokazuje vaša Ijn-Se/.eti do Lori. — Ix>ri mi jo najdražji zaklad na svetu. — pripomni Rudolf, — in kot luoj* žena bo tisočkrat poplačana za pomanjkanje svoje mladost i. — Samo, ako dam jaz dovoljenje k tej zvezi. yrt*pa Marija, — in tega dovoljenjo ne dam. • Visoko vzravnana stoji Marija pred njimi, z mrzlim odločnim izrazom na svojem obrazu. Venela je bila maščevanja; videla jo, kako se jo Rudolf strese! pod njenimi besedami. — Mati, zakaj ne bi Lori privoščila njene sree? Saj j«, to bila vedno tvoja misel, — pravi Erik s prepričevalnim glasom. . — Zakaj, vprašujete?— zakliče Marija jezno. — Vse bi ji dala ! Zraade bi xa njo snela z neba. Toda temu možu tukaj, ki mi je prizadel najhujše, kar je mogoče prizadeti kaki ženi —.temu možu naj bi dala najdražjo, kar imam.' Njemu, ki ga sovražim.' . . . Da. sovražim vas. grof Verdin. ker ste mi vzeli moža in mojim otrokom nčoui g 17. maja: Columbus, Cherbourg, Pramen Vulcunla, Dubrovilk. Trmi 19. maja: Albert JS.ilIln, Ch»'r!xutrg, Hamburg 20. maja: tloin<*rii*, Cherbourg 21. maja: Bremen, Chf-rbourg, Bremen tšlatri!ij:im. Il'iuliigiie »ur M«-r. Uot terdam 25. maja: Beretigurla, Cherbourg 26. maja: Hamburg, Cherbiurg, Hamburg 27. maja: Fiaru-f. Havre Olympic, Cherbourg 28. maja: Eurnpii, Cherbourg, Bremen Volriiiiam, ttouh.KOH Kur A1«*r, Hotter dam St. I.ouls, Ch<*boitrs. l«ami>'»r« POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. Jemale, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora« da se Vas opominja, temveč obno\ vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečib našiti zastoonikot pose/..* vmes DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, NABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čita samo nk članstvo, pač pa ni Slovenci ▼ nil okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Lauahln ;COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig, A. SaftlA Salida. Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora. J. Butchar Ch.cago, Joseph Bllsh, J. Bevfilč, J. Lukanich. Andrew Spil la r Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzeic, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricb KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Stey-jr, J. černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank 8tular MINNESOTA Chi5holm, Frank Gouie, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. 8eknla Eveleth, Louis Goufte Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PoTie Virginia, Frank HrvaUch Waukegan. Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku PARIS 14. MAJA 112:05 A.M.) 10. Junija — 29. Junija ILE DE FRANCE 4. Junija < Opoldne i 21. Ju.iija — 8. Julija »opolnoči) FRANCE . 16. Julija 3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej Z.i poj-is'»ila in rotne uete vprašajte. niše pooblaščene agente cfceneh, J&na 19 STATE STREET. NEW YORK 1. junija: Mauritania, v ChtTbour* 2. Junija: Columbus v Cherbourg iti Hrein«*n «;.-o«-i.ti V..M ,S|. ul.Ti v CUrrlmurx in 15: i men 3. Junija: !.•• «!*• Kryntc v lluvre -M.i jiulii,- v Cherbourg \\ fi.i.nilai»l v lluvre 4. junija: Koti« nl.un v I Boulogne sur Mer 7. junija: l.«vi.itlLun v Clierhouix liuiun v Cherboujg in Itmnfn 8. junija: l'i»-s. I i:ii tlitig v Cln-rl»ourjt A;i \ «'lierlMMii'K lil lir.-Mieh 16. junija: l-Vaiii-.'. Il.ivro IN rlin \ r.n-mi-n 17. Junija: U..IO.I \ Cenovo I fiiiil.uni \ lliiviv 18. Jumja: M;iii-im|;i'ii \ I.lil« .mu* mir Mer M itineliiiika v I 'Imi boitri; 2',. Junija: l.al.i.y« lte v llavie 22. junija: lie fli« slir M>r 20 junija: < 'ii.iIiiim1.iis v t'bei Ihiiii k in lli ernen Z c.. junija: I'.iii'e Craiub* v Celiovo ! .< vi:it ll.UI v »'herl'OUlK Junija: J'.1 ris v llavr<» A<|ii 1 l.i nia \ 1'lierlMiiirp; 30 junija: Oba 111 t>'a in t\