PoTtnTna pTa*an« v gofovTnf CŽfRTI Din Leto II. (IX.), štev. 16 Maribor, petek 20. januarja 1923 » JUTRA' Izhaja razun nedelj« i« fwraz*4ko» v*ak dan oh V6. R*6M« pri po6tai*m M. m » Lj*«i*aii 11. M,4-09 Volja prafemaa * >rpr»*i ati po poiti K) DWi, ttoeiavltao na dom pa tfi Ota Telefon: Uredn. 440 Uprava 435 U rsdnti^o m u^>rav«c M*rvt»r, Ai* k« and rova cmU št, 13 0«M po tarifa Ogtaaa «pwww« ta« agtaaal oddaisk .JaMa* * MaW)wri, Pw6aw**a aHM «.# Zagrebški dnevi kmetlko-cf@mokrafske koalicij® rRIBlCEVIČEV PRIHOD V ZAGREB IN NJEGOVA IZJAVA O DAVIDOVI- ČEVIH STREMLJENJIH. ZAGREB, 20. januarja. Z današnjim jutranjim brzovlakom se je pripeljal semkaj drugi vodja kmečko - demokratske koalicije, Svetozar Pribičevič s soprogo, in je bil navdušeno pozdravljen na kolodvoru od več sto glav broječe množice prijateljev in pristašev. Pribičevič je odšel takoj v hotel ->Es-planada«, kjer je sprejel zastopnike. zagrebškega časopisja. Na vprašanje, kakšen nadaljni namen imajo skupna posvetovanja hrvatske seljačke stranke in samostojnih demokratov, je izjavil Pribi- čevič, da je prvi dan posvečen posvetovanjem o položaju, v soboto bodo izvršeni sklepi, v nedeljo pa se bo vršila skupna manifestacija obeh strank. Nato je Pribičevič izjavil, da je bila Radičeva neugodna kritika Davidovičevega novo-ra na demokratskem kongresu posledica nejasnih poročil zagrebškega časopisja. Davidovič se resno trudi, da doseže koncentracijsko vlado. Treba pa je priznati, da postopa Davidovič pri tem zelo previdno, ker smatra kmečko-demokratsko koalicijo za enoto. Kriminal v krlmiisaSu KAZENSKA RAZPRAVA V MARIBORSKEM SING-SINGU. — POST ED NJI ODMEV POSKUŠENEGA POBEGA KAZNJENCEV IZ VISOKE ŠOLE NA POBREŽJU. Maribor, 20. januarja. Vsakih par let se komaj enkrat pripeti, da zapusti kazenski senat okrožnega sodišča razpravno dvorano št. 53 in obavi glavno razpravo kje drugje. Danes dopoldne je imel senat vdss. g. Guzelja tak slučaj, ko so v ‘•spremstvu državnega pravdnika g. dr. Zorjara in odvetnikov trg. dr. Pirnata in dr. Macarola obiskali strogi sodniki vdss .Guzelj, vds«. Sterger. dss. Zemljič in dss. dr. Travner — mariborski Sinrr-Sing, kaznilnico na Pobrežju, in sodili na licu mesta tri obtožence-kaznience radi poskušene-ga pobega iz visoke šole za zločince, moške kaznilnice. Josip Ihering, Franc Simenko in Franc Kropeč so ti trije tiči, ki jih je obtožilo državno pravdništvo posku-šenega hudodelstva nasilja proti državnemu zavodu. Prvi,'291etni Madžar iz Budimpešte, oženjeni trgovski agent, služi triletno ječo radi vloma: drugi, 271ctni ptujski rojak, samski kovač, Piha 121etno kašo radi ropa: tretji, 331etni Statenberčan (okraj Slov. Bistrica), samski delavec, preživlja že desto leto v kaznilnici, ker je bil radi umora in ropa obsojen na smrt in pomiloščen na dosmrtno ječo. Vsi trije obtoženci prestajajo svojo kazen poleg osmih drugih obsojencev v neki sobi v tretjem nadstropju moške kaznilnice: Kropeč je pometač, Ihering in Simenko pa sta zaposlena v knjigoveznici kaznilnice. Dne 25. septembra 1927. je nadzornik straže ugotovil, da so pri omenjeni sobi prežagane vezi vrat. skozi katera se je svoječasno odstranjevala nočna posoda iz kloseta v sobi. Prežagane vezi so bile zamazane s kruhom, da se dejanje ne bi opazilo. ]^a bližnjem stranišču pa so ugotovili, da je prežagana palica železnega omrežja tako, da bi se po njeni odstranitvi lahko vsak splazil na prosto. Pod zabitimi deskami straniščnega sedala so našli stražniki 14.5 m doltro vrv, spleteno iz vrvic, ukradenih v knjigoveznici, dalj« več metrov žice in 30 cm dolgo žagico za piljenje omrežja. Takoj je bilo jasno, da so se name- skozi Prometne rasmere po marl* borskih ulicah PREOZKE ULICE. — PRENAGLA VOŽNJA. NEVARNOST ZA PEŠCE. Maribor, 20. januarja. vrvi spustiti z višine 15 metrov na dvorišče in uiti ponoči preko ,.* obzidja v zlato svobodo. Žico pa so j ^ meščanov-pešcev hoteli porabiti za to. da bi povzročili!voznjo po njlh; m pa mogla raztegmtl te Kdorkoli je poznal naše mesto v predvojnem času in ga poseti danes, se nikakor ne more prečuditi navidezno pode-setorjenemu prometu po njegovih ulicah. Vzroki leže na dlani.- Maribor je posta! obmejno mesto, industrija in trgovina se je naglo dvignila in število prebivalstva je naraslo; toda ti faktorji še ne prihajajo toliko v poštev kakor dejstvo, da se vrši ves promet v mnogo naglejšem tem-nu. Težke in neokretne vozove, ki so jih počasi vlačili po ulicah širokopleči štajerski konji, je nadomestil kamijon, mesto fijakarjev in zasebnih vozil brze po mestu automobili, število dvokoles se je v resnici podesetorilo in tvorijo kolesa ceneno in naglo prometno sredstvo, motornih koles ropoče po mestu črez mero, le eno je ostalo neizpremenjeno — ozke mariborske ulice. Niso ozke vse, pač pa le nekatere in je oblast v svoji modrosti in skrbi za dobro-kar prepovedala na električni razsvetljavi kratek stik j svoje prepovedi na vse ozke ulice iz raz- in v temi laže pobegnili. Po poizved- loga’.ker bi bi,° V smislu rednega in bali je bilo ugotovljeno, da so izvr šili opisano dejanje Ihering. Simenko in Kropeč. Vsi trije odločno taje, kar jima očita obtožnica. Današnja razprava je nudila sila zanimivo sliko življenja v tem posebnem svetu — Sing-Singu Slovenije. Interesantno je bilo poslušati glavno pričo kaznjenca Sommerja. obsojenega radi tatvine na osem let ječe. neoviranega prometa po mestu neizvedljivo. V kateri teh ulic je pa življenje pa-santov najbolj ogroženo? V Vetrinjski! Tam, kjer prehaja ta ulica iz Grajskega trga, je res široka, a se v višini Jurčičeve ulice že tako zoži, da v tej lastnosti kar nič ne zaostaja za Gosposko ulico, kjer se kakšnokoli vozilo niti pokazati ne sme. Po tej ozki in zaviti »gasi«. Vetrinjska ulica imenovani, se vrši automo- Iz finančnega odbora ki je strahovito obremenil Iherin^a in > prom'* t'St° le"0"ien"l"'> Simenka ter v svoii veliki zeovorno-j ? , f ■».*"*!” TI\ fv1 sti razlacal o poštenosti. o »šuftih. v 1,1,01 m ‘,, ipom,litl >e 5e lreha' da Vdr:nl kaznilnici, dalje o tem, kako je ta ali oni kaznjenec na slabem glasu (!) in končno izjavil, da nima nobenega interesa na tem, da bi brez vzroka slabo izpovedoval o Iheringu in Šimen-ku. če ne bi bilo vse resnično, kar navaja. — Vsi trije so tudi pri razpravi |navajai p0si. Petejan celo vrsto korupcij-tajili krivdo. Simenko bolj preprosto, j skih afer pri eksploataciji državnih go-Ihering. ki govori nemški z madžar- Z(jov. Zahteval je tudi zaščito delavstva, skim naglasom, pa iriteligentneje. saj; geg da so ]esn} delavci na milost in ne-ima mož meščansko in trgovsko šolo! ■ mii0st izročeni izrabljanju inozemskih Kropeč je izpovedal, da ie za namera- i kapitalističnih skupin. Bavil se je tudi z vani pobeg zaznal od Simenka in ni žalostnim položajem bratovskih skladnic, ska v smeri proti Glavnemu trgu vrh-tega pošteno visi. Ce že predstavlja ta ulica neizogibno potrebno glavno prometno žilo v srcu Maribora, bilo bi v svrho zadostne zaščite pešcev tudi neizogibno potrebno, da se vsaka nagla vožnja po njej kate-orično prepove. Pred dnevi bi se bila v višini Weixlove trgovine za las pripetila težka nesreča in je pripisati le golemu slučaju, da ni jako brzi auto povozil starega gospoda, ki bi bil moral kljub svoii previdnosti predčasno na počitek na Pobrežje. Dan pozneje je mala šolarka le na podlagi svojih naglih nožič in priču-jočnosti duha ubežala gotovi smrti pod kolesi elegantnega »ševroleta«, ki je brezobzirno divjal po Vetrinjski v smeri proti Glavnemu trgu. Ta dva slučaja sta piscu teh vrstic znana, a koliko je slučajev, ki se gotovo dnevno dogajajo, a mu niso znani? Toda ni le nagla vožnja automobilov kriva ogroženja človeškega življenja v Vetrinjski ulici, krivi so tudi — mestni avtobusi in sicer ne toliko radi nagle vožnje, pač pa radi svoje velikosti. Ta »škatlja« zakriva s svojo gorostasno postavo vse, kar je pred njo in kar je za njo in povzroča, da je človeku orijenta-cija glede na trenotni ulični promet otež-kočena. Za tem »dinozavrom«, ki rohni po ulicah, se prav lahko skrije manjši, ravnotako hiter, ali še hitrejši auto in gorje pešcu, ki hoče črez ulico in misli, da je prehod za velikanom prosti V prav znatni meri bi se dvignila varnost za pasante po imenovani ulici, ako bi merodajna oblast prav kategorično, pod visoko kaznijo, prepovedala vsako naglo vožnjo po njej. B!T' ;:'n. seji finačnega n - ... i0l odbora je v razpravi o sam nič sodeloval. za katere je bilo pred prevratom vplača Ako bi bili Potem ko si je sodišče ogledalo vse; nih 9 milijonov zlatih kron v poštev prihajajoče prostore v tre- , podjetniki prisiljeni, da prispevajo pri-tjem nadstropju in ko je državni pravd j merne zneske, potem se ne bi dogaiali nik predlagal strocro obsodbo po za-j slučaji, da se mora Izžet rudar preživljati konu. zagovornika pa oprostitev, češ 7 )etn0 rent0 _ so Din. Govornik jg zada so bila inkrimirana dejanja le pri- kijučil svoj govor z izjavo, da nima naprave za poskus hudodelstva, ki T>a benega zaupanja v sedanjo vlado, ker niso kaznive — so zapustili vsi nav-.njma smjsia za delavstvo in hoče vrh zoči konferenčno sobo, da se je senat ■teRa demontirati še zadnje ostanke mi-pncvetoval sam. inistrstva za socijalno politiko. Ko so se poslušalci: kaznilničnl oaz- j Posl Behmen ie zahteval, da naj se niki, uradniki, odvetnika, državni j ses^avj rea]en program za pogozdovanje, pravdnik in novinar vrnili v razprav- j gjgaj je korupcijo in protestiral proti te-no sobo, so poklicali tudi vse tri ob- mu^ se ltp0rabljajo za pogozdovatiie tožence In je prečita' predsednik n^_|j služila leta, tudi na novega leta dan ni dobro vstopiti. Kadar se posli selijo, prinesejo kos kruha iz prejšnje službe na novo mesto s seboj. Prvo delo jim je, da gredo , k studencu po vodo, kar ima pomen, da so celo leto krepki in zdravi. j Gospodarsko In politično društvo za tnagdalensko predmestje ima v soboto 21. januarja ob 20. uri v Mariborskem dvoru redno sejo širšega odbora. Inž. Hanssen v Mariboru. Mariborski športniki so sinoči z obilnim posetom dokazali, da znajo ceniti besedo sportnika-strokovnjaka. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano kina Apolo, da prisostvuje predavanju slovitega trenerja inž. Hanssena, s katerega spretnostjo in izurjenostjo je v kratki dobi ene zime postal nerazdruženo zvezan uspeh jugoslovanskega športa, ki bo meril skromne moči z največjimi narodi sveta. V karakterističnem tonu pravega Nordijca je inž. Hanssen v nemščini opisal domovino zimskega športa — svojo domovino in prešel na športne razmere ostale Evrope. Chamonix, St. Moritz in druga mednarodna zimsko športna središča, predvsem pa Holmenkolm je popisal strokovnjaško, nakar je sledil film, ki je prikazoval razna tekmovanja in skoke smučarjev svetovnega slovesa. — Prireditev, katere čisti dobiček je namenjen olimpijskem fondu, je imela popoln gmoten uspeh. , Občinske volitve v Rušah, ki so bile na pritožbo demokratov razveljavljene, se bodo vršile vnovič dne 11. marca. Svež pršič na Pohorju. Iz Ruš in Ruške koče nam poročajo, da je zapadel na staro podlago nov sneg pršič, ki nudi idealno smuko in ugoden saninec. Sankače opozarjamo, da je Ruška proga izvožena na novih mestih in da se bo tudi po novih manj nevarnih delih sankaške proge vršila tekma. V nedeljo vsi k Ruški koči. Potniški promet v Mariboru v preteklem letu. V naše mesto je dopotovalo v preteklem letu 16.137 naših državljanov, dalie 5.336 oseb iz Avstrije, 318 iz Italije, 449 iz Nemčije, 362 iz Češke, 156 iz Madžarske, 14 iz Rumunije, po 3 iz Bolgarije, Grške in Albanije, 38 iz Švice, 26 iz Francije, po 7 iz Belgije in Nizozemske, 3 iz Španske, po 1 iz Skandinavije in Azije, 15 iz Anglije, 31 iz Rusije, 16 iz Poljske in 23 iz Amerike. Skupno je bilo torej preteklo leto v našem mestu 22.951 potnikov. Robinson II. del. Zveza kulturnih društev v Maribora bo predvajala danes in jutri v soboto ob 2. in 4. pop., v nedeljo 22. t. m. pa ob 9.30 in 11. dop. drugi del prekrasnega filma o čudovitih doživljajih Robinsona. Sedeži po 3 Din, ložni sedeži po 5 Din. Novo društvo v okolici. V Pekrah, ki je priljubljena izletna točka mariborske okolice, se je ustanovilo novo kulturno društvo, ki si je nadelo nalogo, vzbujati nacijonalno zavest med širšimi plastmi okoličanov. Gledališki krožek je že preteklo nedeljo uprizoril 3 enodejanke, ki so privabile mnogo ljudstva, ki niti ni moglo dobiti prostora v sicer obširnem prostoru. Zato je krožek sklenil, da ponovi svojo prav dobro uspelo prireditev teden pozneje t. j. 22. t. ril. »Zveza kulturnih društev« bo pa v kratkem ustanovila v okrilju novoustanovljenega društva novo javno ljudsko knjižnico, ki bo ljudem nudila obilo duševne hrane. Društvu je želeti oblio uspehov! Sokolska maškerada. Kakor vsako leto se bo vršila tudi le* tos sokolska maškarada in sicer v soboto 4. februarja v vseh prostorih Narodnega doma. Vse priprave za popoln uspeh te tradicijonelne priljubljene prireditve Sokolskega društva so v polnem teku. Kakor je slišati, je letos zanimanje za to maškarado izredno veliko, ker je javljenih že nekaj lepih skupin. Da bo obisk kolikor mogoče neoviran, si je odbor osvojil stališče, da se ne bo posebej vabilo, ampak bo pristop splošen, le maske se bodo posebej kontrolirale. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru sporoča svojim članom, da se udeleži stanovskega zborovanja, katero priredi bratsko celjsko društvo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. dop. v hotelu Evropa v Celju. Poleg že objavljenih točk se bo na skupščini razpravljalo o Pokojninskem zavarovanju, o nedopustnosti sprejemanja državnih penzijonistov v odvetniške in notarske pisarne, o razširjajočem se zakotnem pisaštvu in o drugih važnih stanovskih vprašanjih. Vabimo člane in članice, da se delegaciji društva v čim-večjem številu pridružijo. Odhod z vlakom v nedeljo 22. t. m. ob 5. zjutraj iz Maribora. Društvena odborova seja se bo vršila v soboto, dne 21. t. m. ob 6. uri zvečer v klubovi sobi restavracije pri Grozdu na Aleksandrovi cesti. Ker bomo na tej seji zavzeli načelno stališče glede zborovanja v Celju in pripravili potrebne predloge od strani našega društva, prosimo odbornike za polnoštevilno udeležbo. Odbor. Pevsko društvo Krčevini priredi dne 1. svečana zvečer v gostilni Wombek (Taferna) predpustno maškera-do z godbo in petjem. Občni zbor Sokolskega društva v Mo* rlboru se vrši 22. januarja t. 1. v Narodnem domu. Začetek ob 20 uri in pol. Udeležba obvezna. Zdravo! Odbor. 149 Zdravniško, društvo v Mariboru ima dne 22. t. m. ob 17. uri v restavraciji Halbwid! svoj letošnji redni letni občni zbor z običajnim vsporedom. — 159 tML.M Letno 5000 smrtnih žrtev sleparile SLEPARSKI ZDRAVNIKI. — NEUMNOST IN PRAZNOVERJE. Nedavno je v Dahlemu pri Berlinu porušila več hiš eksplozija, ki je nastala v zalogi kemikalij, nameščeni v kleti neke vile. Lastnika te zaloge sta imela sicer razobešena tablo z napisom »Zdravstveni zavod«, »Narava«, izdelovala sta pa najbrž tudi stvari, ki so daleč od zdravilstva in zdravja, kakor n. pr. bombe. Tajinstveni zdravstveni zavod je dal Berlinčanom sedaj povod za razmišljanje o čudodelnih zdravilih in o raznovrstnih mazačih, ki so se v zadnjih letih silno razpasli po Nemčiji. To razmišljanje je v vsakem oziru potrdilo besede nekega odličnega zdravnika, ki je na zadnjem zdraviliškem kongresu v Berlinu dejal, da so mazači v Nemčiji postali velika kulturna sramota Evrope. Po uradni statistiki vrši v Nemčiji okrog 50.000 ta-kozvanih »naravnih« zdravnikov svoj posel. V samem Berlinu je nad sto »zdravstvenih zavodov«, kjer se po ho-meopatičnih, biokemičnih in še mnogih drugih »naravnih« metodah, pa tudi potom sugestije in hipnoze zdravi ljudi od vseh bolezni. Za razna mazila in kapljice izvabijo sleparji od lahkovernih ljudi o-gromne svote. Državni zdravstveni urad je ugotovil, da je v Nemčiji letno okrog 5000 smrtnih žrtev brezvestnih mazačev in sleparjev. Ko so pregledali ostanke dahlemskega zdravstvenega zavoda »Narave« so našli poleg zelišč veliko množino česna in vazelina. Iz tega so se torej izdelovala zdravila zoper vse bolezni. Eno in isto mazilo, ki se prodaja recimo za spolne in želodčne bolezni, ima pa seveda različna mistično doneča indijska in druga ime- na. Po vojni se je število mazačev v Nemčiji 14krat pomnožilo. Vzroki tega gorostasnega razmaha so v tem, da se množice dandanes zatekajo misticizmu in pa da so v vojni mnogi ljudje bili zaposleni po raznovrstnih bolnicah. Mazači so po večini bivši sanitetni vojaki, bolniški strežniki, strežnice, babice i. t. d. Eden od vodilnih činiteljev državnega zdravstvenega urada zatrjuje, da 75% mazačev nima prav nobene naobrazbe nad ljudsko šolo. Metode mazačev so raznovrstne in mnogokrat takšne, da se mora človek čuditi ljudski neumnosti, ki jih prenaša. V posameznih pokrajinah delujejo »očesni diagnostiki«, ki trdijo, da spoznajo iz očesne zenice vse spremembe na notranjih človeških organih. Drugi pa celo trdijo, da spoznajo vsako bolezen na enem samem lasu. Taki »čudodelniki« imajo večje dohodke, kakor najboljši zdravniki. V Hamburgu je imel neki »lasni diagnostik« na dan do 400 pacientov. Končno so še čudodelni zdravniki, ki zdravi« jo s hipnozo in s posebnimi molitvami. Tudi tem se godi dobro. Neumnost ljudstva bogato plačuje največje sleparje. Nemška sodišča so strogo obsodila že mnogo mazačev. V Berlinu je eden dobil 4 leta, ker je ljudem dajal zoper raka mešanico sira s surovim maslom. To zdravljenje seveda ni bilo škodljivo in je bil mož obsojen le radi velikega sleparstva. Težje kazni dobijo oni mazači, ki dajajo razne zdravju škodljive injekcije. Vse stroge kazni pa sleparije niso omejile in zato se zahteva od vlade poseben zakon proti mazačem. Kitajska knjiga Kitajska je za Evropo velika uganka. Vse, kar vemo o tej ogromni deželi, je pomanjkljivo in v marsičem tudi napačno Če se primerja evropska inteligenca s kitajsko, dobi prva zelo slab red. Kitajska inteligenca namreč ve o zapadli vse, naša pa o Kitajski bore malo. Radi tega je velike važnosti delo mnogih evropskih znanstvenikov, ki vneto dajejo in bistrijo pojme o kitajskih razmerah. Profesor dr. Wilhelm je v Frankfurtu osn&va* kitajski institut, ki je odprl te dni zanimivo razstavo z naslovom: »Knjiga pa Kitajskem in knjiga o Kitajski.« Ta razstava bo trajala mesec dni. Za razstavo, ki je prva svoje vrste, je zbrano toliko prispevkov in podatkov, da bo podana popolna slika razvoja kitajske književnosti od njenih prvih početkov do danes. Razstavljen je kitajski tisk iz leta 1000, ko v Evropi še nihče ni mislil na tiskanje. Zbrani so najstarejše kitajske tablice iz bambusa ter vzorci tiska na kamen in na pergament. O stari kitajski tiskarniški umetnosti pričajo tudi lesorezi in barvotiski. Razstavljene so nadalje najstarejše knjige konfucijanske, taoistične in budhistične vere. Zastopana je tudi moderna kitajska knjiga v vseh svojih oblikah. V oddelku »Knjiga o Kitajski« so pa zbrana vsa dela, ki so jih evropski znanstveniki in potovalci spisali o Kitajski. Temna bodočnost človeštva. Nedavno so Amerikanci izvedli na a-meriških šolah poizkuse glede ugotovitve točnega števila popolnoma normalnih šolarjev. Zdravniki in psihotehniki, ki so preiskovali mladino, se niso posvečali duševnim sposobnostim otrok, temveč so ugotavljali predvsem delovanje peterih čutil in na podlagi tozadevnih podatkov določevali normamost otrok. Rezultat je bil presenetljiv. Odstotek normalnih dijakov je bil izredno majhen._________ Med 200.000 otroki je bilo komaj 320 popolnoma normalnih. Torej na vsakih 70 otrok odpade samo eno normalno dete. To konstatacijo pa je izpopolnil angleški profesor Walker s statistiko, ki je povsem upravičeno lahko imenujemo statistiko norcev, kajti statistika dokazuje, da število norcev neprestano narašča. Obstoja torej nevarnost, da bo kmalu nastopil čas, ko ne bo nobenega pametnega oz. normalnega zemljana. Houo uspavalno srečstuo Pretežna večina hujših operacij se vrši pod blagodejnim vplivom uspavalnih sredstev in prihajata v tem oziru v poštev v prvi vrsti kloroform in eter. Uporaba teh sredstev ima za posledico, da operiranec ne čuti bolečin, ki mu jih po-vzročajo kirurgove pincete, škarje, noži itd., nudi pa tudi kirurgu brezdvomno ogromno dobrino, da je pacijent popolnoma miren, kar v veliki meri pospešuje ugoden izid njegovega dela. Ni pa prezreti dejstva, da sta kloroform, kakor tudi eter strupa, ki vplivata neugodno na živčevje in srce in da ju brez nadaljne škode prenaša edinole oseba, ki ima razmeroma zdravo srce; more se namreč na srcu bolnemu človeku dogoditi, da med operacijo umre in sicer ne radi operacije, pač pa radi vdihanih strupenih plinov, kloroforma ali etra. Še drug nedostatek spremlja tako uspavanje, namreč hudo bruhanje, ki muči operiranca potem ko se vzbudi. Da povzroča napenjanje mišičevja, krčevito polnjenje in praznjenje pljuč z zrakom in nehotno močno dviganje in padanje prepone hude bolečine na operirani točki in na šivih (n. pr. na trebuhu) je brez dvoma jasno. V francoski znanstveni reviji »Je sais tout« je izšel te dni članek, glasom katerega sta dva belgijska zdravnika našla novo, naravnost idealno sredstvo za u-spavanje, ki ga sicer človeštvo že dolgo pozna kot gorivo, namreč acetilen. Preizkusila sta to sredstvo najprej na prsih, potem pa v petdesetih slučajih pri operacijah na ljudeh, ki so trajale: najkrajša 3 minute, najdaljša 3 ure. Operacije so se ne le posrečPe, ampak se je to novo u-spavalno sredstvo (80% acetilena in 20% kisika) izkazalo kot sijajno. Nedostatkov, ki so združeni z vdihavanjem kloroforma in etra, namreč ni. Bitje žilja in srca je med operacijo popolnoma normalno, bruhanje po vzbujenju izostane. Neprijetno na stvari je edino to, da je manipulacija s tem uspavalnim sredstvom precej komplicirana in da zahteva skrajno vestno in natančno tehniko. Acetilen je vrhtega v visoki meri gorljiv, radi česar je dandanes zgubil precej svoje vrednosti celo kot razsvetljevalno sredstvo. Poenostavljanje uporabe in popolna obramba proti morebitnim nesrečam radi eksplozije bo najbrž že v bližnji bodočnosti povzročila, da bo acetilen zavzel mesto, na katerem še dandanes neomejeno kraljujeta kloroform in eter. ISSK Maribor — Zimsko-sportnl odsek obvešča članstvo, da je sankaška tekma definitivno preložena na nedeljo 29. tm. Ker pa je saninec glede na zadnji sneg izredno ugoden, prirejamo trening vsega članstva. Odhod v nedeljo z jutranjim vlakom do Ruš (5.38). Sani vzemite s seboj. — Načelnik. Medmestna tekma Zagreb—Beograd. Zadnjič smo zabeležili imena enajsterice Zagrebčanov, ki nastopijo v nedeljo proti reprezentanci Beograda v državni prestolici. Beograjsko moštvo še ni kon-čnoveljavno postavljeno, vendar je pričakovati, da bo takole: Jakšič, Ivkovič, Mitrovič, Arsenijevic, Marinkovič, Gjor-gjevio, Marjanovič, Bek, Becič, Dragi-čevič in Najdanovic. In to po večini člani BSK, ki so sedaj dvakrat zapored toikli Jugoslavijo 4:0, preteklo nedeljo pa premagali B-tim 3:0. Zagrebški nogometni podsavez v krizi. Med zagrebškimi prvorazrednimi in drugorazrednimi klubi obstoja že dalje časa spor radi razdelitve denarja, ki so ga dobili pri prvenstvenih tekmah. Prvorazredni klubi zahtevajo izkupiček prvorazrednih tekem zase, dočim slabejši zahtevajo, da se denar razdeli sorazmerno vsem klubom zagrebškega podsaveza. Na zadnji seji so odborniki drugorazrednih klubov podali demisijo, nakar je sledila tudi demisija ostalih odbornikov. Posle podsaveza pa sta prevzela predsednik prof. dr. Fran Šuklje in tajnik podsaveza. Nov hrvatski klub v Buenos Aires-u. Iz argentinske prestolice javljajo, da je bil tam osnovan hrvatski nogometni klub »Jadran«. Nemški nogometaši v ČSR. Zveza nemških nogometašev na Češkoslovaškem je štela preteklo leto skupaj 168 društev z 22.235 registriranimi igralci, ki so odigrali 6796 tekem! Smrt svetovnega prvaka. V Upsali na Švedskem je včeraj umrt svetovni prvak v peteroboju, 27 letni atlet Bertil Fasteen. — V oktobru< 1927 je dosegel svetovno prvenstvo z' naslednjimi rezultati: skok v daljavo 6.37, kopje 57.74, 200 m 24.2, 1500 m, 4:21.9, disk 40.99. Dosegel je torej 39.295.40 točk. Gluhonemi na olimpijadi. Po olimpijskih športnih tekmah se b9 vršilo v Amsterdamu tudi — olimpijsko. športno tekmovanje gluhonemih. Prireditev bo vodil odbor za gluhoneme v Pa-; rizu, h kateremu pripadajo Nemčija Av-! strija, Belgija, Angleška, Francija, Italija, Nizozemska, Poljska in češkoslovaška. Razen teh se bodo udeležili tekem še skandinavske države in Švica. Nizozemski olimpijski odbor z vso silo podpira prireditev gluhonemih in jim je odstopil za cel teden brezplačno svoj novi stadion. Nastop gluhonemih je novost vJ športnem svetu. Madžarska figa predlaga, "tla bi se pravila srednjeevropskih tekmovanj v toliko izpremenila, da1 bi udeležene države zastopali štiri klubi in ne samo dva kot v minulem letu. Poset tekem na Angleškem je izredno velik. Poslednje kolo angleaj ških pokalnih tekem je posetilo 770.115; gledalcev, dohodki pa so znašali .en^ro pol milijona dinarjev. Solze so res biseri Amerikanci so v vsakem oziru praktični. V dolarje ne spreminjajo samo ma-terijelnih stvari, marveč celo nežne občutke in vse, kar je z, njimi v zvezi. To ie sedaj v svojo škodo občutil neki new-jorški velepodjetnik, ki je svojo nevesto pustil na cedilu. Mlada Amerikanka je vložila proti njemu odškodninsko tožbo, ki s številkami izraža visoko ceno njene osebnosti. Odvetnik je v njenem imenu predložil sledeče »sentimentalne« račune: Za izsleditev nezvestega, ki je pobegnil z neko gledališko igralko 2000 dolarjev, stroški za pripravljanje bale 12000 dolarjev, za obleke v dobi zaroke 8000 dolarjev, razni izdatki 5.500 dolarjev. Za duševno trpljenje in solze pa 100.000 dolarjev. Solze so torej najdražje. Ker je nezvesti velik bogataš, bo najbrže obsojen na plačilo teh stroškov. Berač — nedolžna žrtev. Nedavno se je pripetil v Parizu nenavaden dogodek, ki je zahteval nedolžno človeško žrtev. Trgovca z nagrobnimi spomeniki Charlesa Thoreaua so v njegovem stanovanju nad trgovino obiskali tatovi in mu pokradli denar in dragocenosti. Od takrat je trgovec stalno nosil s seboj samokres in je bil izredno čuječ, kajti njegov dom je bil na samem nedaleč od enega izmed pariških pokopališč. Kmalu po roparskem obisku je Thoreau zaslišal pred hišo sumljiv ropot in tiho odšel v trgovino. Pred vrati je opazil neznanca, ki se je pripognil k tlom in iz-gledalo je, kakor bi nameraval dvigniti železni zapah v vratih. Ko je neznanec zaslišal korake, se je naglo vzravnal, kar je smatral Thoreau že za naskok in je brez pomisleka sprožil dvakrat zaporedoma, vendar je neznanec pobegnil. Toda prestrašeni trgovec je dobro meril, kajti v sosednji ulici so našli težko ranjenega človeka. Preiskava je ugotovila, da je bil nezavestni možakar pariški berač, ki nikakor ni nameraval vlomiti, ampak je iskal samo zavetja pred dežjem in pa prenočišče, kajti lastnega stanovanja ni imel. Berač je ranam podlegel. Ne pomaga nič! — Včeraj sem razodel svoji zaročenki vso svojo preteklost. — No, in? — Vse skupaj ni nič pomagalo! V treh tednih ie uorokai Sokolstvo Telovadna akademija Sokola v Studencih je .minulo soboto uspela v vsakem oziru prav lepo. Obisk je bil proti pričakovanju zelo številen v prvi vrsti od Studen-čanov, a tudi Mariborčanov je bilo precej. To je potreba še posebno povdariti sedaj v dobi plesnih prireditev, ker kaže, kako se občinstvo zanima ža telovadbo in da je marsikomu ljubša nego plesna zabava. Akademijo je posetila tudi stu-j denška telovadna enota »Svoboda« z več člani in članicami. Poset ji bode ob priliki gotovo vrnil studenški »Sokol«. Za naše čase in razmere je namreč razve-? seljivo znamenje, da vlada vsaj v kulturnih, športnih in telovadnih društvih medsebojna strpljivost in res strokovno tekmovanje. Studenški Sokol je nastopH pri akademiji z vsemi svojimi oddelki v. prostih vajah in na orodju. Pokazal je, da se da doseči tudi v težavnih razmerah prav lepe uspehe, ako je tu volja in veselje do smotrenega dela. In ta dva pogoja sta ravno pri studenškem Sokolu zastopana morda v večji meri, kakor pa marsikje drugje. Zato so vsi oddelki vzbujali pozornost občinstva, ki ni šte-dilo s priznanjem. Največ priznanja je bila pa seveda deležna članska vrsta na krogih in bradlji. Redka so društva, ki bi imela tako dobro in izvežbano vrsto. Prav dober je tudi naraščaj. Če pomislimo, da pripadajo vsi telovadeči člani po poklicu delavskim vrstam, moramo še bolj ceniti njihovo delo in požrtvovalnost. — Med odmorom je brat starosta razdelil zmagovalcem«pri poletni društveni tekmi umetniško izdelane diplome, ki so vzbujale splošno pozornost. — Po akademiji se je razvila prav prijetna zabava. Bojni brod brez posadke. Angleži so nedavno izvedli zelo zanimive poizkuse z britskim vojnim bro« dom »Centurionom«, ki so ga razorožili na podlagi določb Washingtonske konference. Brod je odplul iz luke brez posadke in se po večdnevni vožnji vrnil v domačo luko. Vso pot so ga z obale krmarili s pomočjo električnih valov brezžičnim potom. »Centurion« bo služil za mornariške vaje. Krmarjenje pa. se bo opravljalo s koDnega ali pa z druge ladje. Angleško mornariško ministrstvo krije tajnost tajinstvene iznajdbe, ki pomeni v navigaciji Dopoln preobrat« Sfrat! t Marftiorsfri V E C E P N I K Jt«fra V Mariboru, dne ?0 T. '1*^. v soboto in nedeljo pri noonalnih cenah z 10 kg drv ogreva « sobo skozi 24 ur S itUPHiR*', tvornica gssJI Zastopstvo zn Maribor železnini PIMTER « LSKARd Socmnbe se CMD! g RAZPRODAJE jeJfe preostalo nekaj modernih semoveznlc, ovratnikov In srajc, sukna za obleke, moških čevljev, klobukov, čepic, nogavic, rokavic, žepnih robcev in drugih modnih predmetov za gospode. To blago se še 42 de Izpraznitve lokala t. J. 24. januarja n vsako vsaj malo primor no cono proda Jot. Karnlinlk, Slovenska ul. 10 v globoki žalosti ntsnanjamo, da ja nal rčno ljubljeni, dobri soprog, oče, sin in brat, gospod Lfudevit Joseck upravnik glavne mariborske poite danes ob '/,14. uri, po težki bolezni, previden s tolaždi sv. vere v 53. letu starosti preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. januar a ob poi 16. uri it mrtvaluioe javne 1 olnice na pokopališče v Pobiezju, Sv. maSa zaduinica se bo služila v pondelies, Uue 23. januarja ob 7. uri v župni Sv. Magdalene v Mariboru, V MARIBORU, dne 19. januarja 1928. Žalujoči ostali- Naznanjamo tužno vest, da je naš upravnik, gospod Ljudevit Joseck danes preminul. Pogreb bo v nedeljo, dne 22 januarja 1928 ob pol 16. iz mrtvašnice javne bolnice na pobreško pokopališče. Maribor 19. januarja 1928 i5s Uradništvo pošte Maribor I. Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Broiovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik Stanko Detelav Mariboru. vezano knjigo, ki je ločena od drugih ie-žala v črni skrinji. Zgodovina njegovega rodu. Na zarumenelem pergamentu zapiski njegovih dedov in pradedov. Vse nazaj do desetega stoletja. Vsaka večja evropska knjižnica bi to knjigo odtehtala z ,'/tatom. Odprl jo je na strani, ki jo je že to-.likokrat prečital. Na tem mestu je bili knjiga pisana v latinščini. V okorni, srednješolski latinščini. Pisec se je posluževal latinskih besed, toda staronor-dijskega sloga. Opisoval je dogodke, ki so se dogodili kakih dvesto let preje, v sredini desetega stoletja. »Takrat so poslali Slovani od solnčne-ga vzhoda poslance k plemenu Ruriko-vem. In so govorili: Pošljite nam može, ki nam bodo vladali, ker mi sami si ne znamo gospodariti Drug drugemu se nočemo pokoriti. Sovraštvo razjeda zemljo...« Eden Truworjev se je takrat podal v Rusijo. Možje s severa so zavladali nad raztepenim slovanskim narodom in ga ujedinili. Pred tisočimi leti. Svetovna zgodovina se ne ponavlja dobesedno. Toda čestokrat ponavlja staro snov v novih varijacijah. Zapiski v tej knjigi so vodili vse do sedanjosti. Zadnji vpis, napisan od Erikove roke, je zaznamenoval smrtni dan Olafa Tnrvvorja. Od tedaj pa je ves rod Truworjev obstojal samo še v Eriku. V Eriku, ki je sedaj strmel v svetlo noč, ko da hoče uzreti bodoča leta. Čim daije se je Erik poglobljeval v Silvestrovo iznajdbo, tem ogromnejša se mu je zdela oblast, ki se da z njo doseči. Vedno znova je skušal v svojih mishh omejiti oblast, ki jo je dajala ta iznajdba. Nemogoče se mu je zdelo, da bi tnogia kaka iznajdba enemu samemu človek** izročiti neomejeno oblast nad vsem svatom. Tn vendar je moral vedno znova v videti, da je tako. Prijel se je za čelo, ko da hoče prepoditi sanje, ki ga zavajajo v nesmis’e. Začel je desetič, dvajsetič razmišljati o problemu s povsem druge strani in vedno znova ga je veriga logičnih zaključkov privedla k istemu cilju. Mogel je svetu ukazovati. Elektrti-magnetičnim potom v obliki brezžičnih brzojav. Žarilo je nadomeščalo vsako brzojavno oddajno postajo. Svet ne bo poslušal njegovih poved. Toda on bo neposlušnost kaznoval in mogel je strogo kaznovati. Cele vlade je mogel upepeliti. Smodnišnice in municij-ska skladišča sovražnih držav pognati v zrak. Železno orožje elektromagnetično napraviti neporabno. Vse mu je mogoče. Samo eno šibko točko ima njegova oblast. Bil je sam, umrjoč človek proti milijonom ostanh ljudi. Dobro merjen strel in ni ga več med živimi. Ena sama bomba ga lahko uniči z njegovim domom vred. Nikdar se ne sme pokazati človeštvu, nikdar ne sme človeštvo zvedeti za njegovo bivališče. Njegova oblast je nadčloveška, dokler ostane skrita in učinkuje z nepoznanega mesta zemeljske oble. Kakor hitro pa bi zvedeli sovražniki za njen izvor in sedež, pa jo morejo tudi napasti. Dalje prihodnjič. Mtflogta« M **!,•« po««. /• / • 2Mltw,tfoplMMii]«liiocl*. V///I // n/»//? * trcottksg« .n rikUmr.,ga obilnitv«: maka b»*«da30p, UMlU& l »»»4.J.: b»Md. 80 p, »ajmanjU ineaek Din 5-— Mjmftnjil zaenntt Dl* »•— Indijec je postal poosebljena volja do dejanja. »V eni uri se odpeljemo. Preglejta stroje. Pripeljita letalo pred hišo. Malo žarilo vzameva s seboj. Mogoče, najbr-že ga bova rabila«. Atma je ukazoval in prijatelja sta se ravnala po njegovih navodilih. V eni uri se da mnogo napraviti. Kar zmore človeška sila, se je v tej uri zgodilo. Letalo je počivalo na travniku pred Truworjevim domom. Zadnje priprave so bile končane. Še enkrat so si stisnili roke in srebrna zvezda je šinila pod oblake. Visoka postava Erika Truworja je o-stala osamljena na polju. Žarki polnočnega solnca so jo obkrožali. Stal je in o-pazoval, kako se solnce dviga iz najnižje točke svojega loka od polnoči proti poldnevu. Polagoma se je podal proti svojemu domu in razmišljal o starem prorokova-nju. Ogromno je bilo njegovo obetanje Življenje, katero je mislil tolikokrat zavreči kot nepotrebno cunjo, je zopet imelo svoj cilj. Stopil je v hišo in odšel v kjižnico. Vzel je v roke staro v svinjsko usnje Hans Dominik: Oblast treh »Tako je dejal? Torej ga moramo poiskati. Pota življenja so tisočkrat prepletena med seboj. Kar se ti zdi postransko, postane glavno, če se kolo zavrti. Najpreje prstan! Nato dekle in nato... vse drugo. Tako je določeno. Tako se bo zgodilo«. Atma je govoril tiho in počasi, še vedno pod vplivom prejšne zamaknjenosti. Toda iz njegovih besed je izhajala zapovedujoča volja, kateri se ni bilo moči upirati. In pod vplivom te volje je Erik Tru-wor privolil. »Naj bo! Vidva pojdita po prstan in dekle. Jaz ostanem tukaj in sestavim žarilo. Odpeljita se jutri zjutraj. Storita, kar ne moreta pustiti...« »Še to noč! Čez eno uro! Mudi se!« Soma Atma je izpregovoril zadnje besede. Indijec, ki je cele dneve in tedne prebil brez vsakega dela, ki je včasih presedel nalik mrtvemu kipu cele ure zatopljen v nauke svoje vere, medtem ko sta Erik in Silvester delala z naporom vseh svojih sil, ta sicer tako nedelavni Odda se soha za dve osebi. Jože Vošnjakova ul. 22-III, vrata 8. 147 Kupim rabljeno kuhinjsko kredenco. Naslov pove uprava lista. 151 Nallepše In naibogatele oprem-liane nemške revije, kakor: Die Dame Elemente Welt Die Koralle ScheiTs Magazin Uhu Šport und Sonne Die Woche Die Gartenlaube itd. v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru na Aleksandrovi cesti št« 13 ,. / Kupim hišico ali vilo s 3—4 sobami, kletjo in večjim vrtom v bližini Maribora. Ernest Ferk, Sv. Barbara pri Mariboru. 150 Vinski hram. Jutri in v nedeljo koline. t60 Osrednjo društvu nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru naznanja svojemu članstvu, kakor tudi znancem, da je naš priljubljen in dober, vesten upravnik pošte Maribor I., gospod Ljudevit Joseck po kratki bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se vrši v nedeljo, dne 22. januarja 1928 ob V,16. uri iz mrtvašnice javne bolnice na mestno pokopališče. Ohranimo svojega predstojnika v blagem spominu! 157 J SVETOVNI PATENT „ZEPHiR“ Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo