'r< f <7 v c 1. številka. Izdanje m •otooto 1. januvuja H <▼ Trat«, v Nbilt dae 1- januvarja 1898.) Tečaj XXIII. IDI« lakaja f« trikrat m todoa t toettfa ta-4aajlk ob tovklh, 6««r«kth i« aobolah. Zjntranje iadanje i»-bftja ob ori ijatraj, Teitn« p« ok» 7 . - Obojno ladanje ■»•■•J •e« . t. 1.-, Ima AT«tnj« f. t.50 B . . _ L— a ■ •o jedan nn«eo !i mladičev, ko doraste. 13. Ako Bvinjo mora sesa, pomagamo jej le, ako napravimo na korito ali na zid morski krii. 14. Mladega prašiča treba dejati .ritenski" v nov hlev. 15. Ako nače jesti, treba mu dati (prašiču) volčjega mesa, potem se mu ne ustavi nobena reč. 16. Če je copernlca Škodila kravi na mlaka, treba jej (krati) zvrtati v rog luknjo, v katsro je deti kos blagoslovljene sveče. 17. Sveča, ki slabo gori na altarju, svedoči, da kedo kmalu umre. Če je taka sveča na ženskem kraju, umre ženska, ako na rnožkem. pa možki. 18. Da nam ostane priiešena mačka v hiš', treba jo deti v vrečo ter vse skupaj zavrteti trikrat okoli .ketovnika" (provislo) ter slednjič še mačko samo spustiti v peč. PiSče pa treba samo savrteti okoli .ketovnika", da ne pobegne. 19. Človek postaja .uročljiv', ako ga je kdo pogledal, lokonad očmi drže proti solncu. Da o- ' zdravi, mora deti tri žive oglja v kozarec vodej življenja. Kajti ne varajmo se nikar: to ni možno, to je izključeno, to je utopija in prazna nada, ki se ne izpolni nikdar, aka bi si domišljali, da je sploh možno obsolutno soglasje med utrinki občutnega človeškega srca — te večne zagonetke — in trdim, krutim žjvljenjem. Le osi, ki ume pri-lagodjati realnim razmeram samega sebe, svoje bitstvo in svoje potrebe, le oni, ki ume ublaževati kontrast med tem, česar bi si želel, in tem, kar v resnici je, le oni ae more nadejati, da pride kedaj do onega dulevnega ravnovesja, do one harmonije mad seboj in svetom, ki je predpogoj zadovoljstva, in torej tndi — sreči 1!! Takim voščilem stopamo tndi mi danes pred svoje čestite čitatelje in prijatelje, da bi se jim v letu 1898 posrečilo spraviti svoje .«rce in svoje čntstvovanje ? sklad z zahtevami življenja, da bi došli vsaj do relativne zadovoljnost), ker že ni mogoča absslntna zadovoljnost. V te« zmislu terej in iz vaega ovoje ga arca jim kličemo: Srečno novo leto! Toda Človek nima dolžnosti le de posamič-nikov, do dragih svojcev in Ijabih prijateljev in znancev I Vseh nas veže še druga, vzvišena, sveta dolžnost, kateri se ne smemo odtezati nikdar. V objemu dragih svojcev in stiskajo roko prijateljem, ne smemo pozabiti one skupnosti, kateri pripadamo, ker smo izišli iz nje: ne smemo pozabiti svoja — matere! Ta nkupnoat je narod naš slovenski, ta mati je domovina naša slovenska! Tega naroda in te domovine se moramo spominjati danes, tidi njima moramo posvečati v teh] usodnih hipih svoja srca, svojo skrb in svojo ljubezen 1 Da, ljubezen 1 Prava in resnična ljubezen ne vprašuje, je lifjkdo bogat ali reven, ampak siplja svoje zlate žarke na onega, ki je — vreden ljube«ai. In naš narod je vreden vse naše zvestobe in Ijabezoi. Majhen je rest siromašen je res in skromen — morda pre-■ skromen —, ali je pošten! In ker je pošten, ne segajo njega želje previsoko. To njegovo poštenje tri kapljice te vode mora popiti, čelo ai žnjo n-miti in kar je še ostane, pa proč izliti v aic. SO. Na .past" nese žena ocvirek v ustih trikrat okoli hiše, da jej ne bode jemal kragulj piščet in kokoši. 21. Da odpravi človek .drgali", mora iti v hlev k živini ter se vsaki kraj vrata trikrat podr-gniti po jaslih tam, koder se češe živina. 22. Ako odstrižel mački brke, ne vidi več loviti miši 23. Če je nastal iz vetra vrtinec, ki dela, da pleše pero, mora se trikrat pljuniti sredi vrtinca, da edide satan. Ako se je pripetilo, da je stopil človek tja bliza, dobi nihod. 24. Ako se je .ketovnik* (provislo) sam po* mttkoil doli, tedaj je to znamsnje, da pride kmala novo sorodstvo. 26. Po streli zadetega človeka vodijo trikrat okoli cerkve na brani, da mu odleže (ni več v navadi) 26. Ako si bolni otrok šteje prste, tedaj je to znamenje, da umre knalu. 27. „Mrak" je mož, ki se prikazuje od prva ave Marije* do zadnje. Človeku ne stori nič ža- lega, ali ako je Človek stopil v njegovo stopinjo, gotovo zaide. Ako hoče priti v takem slučaju zopet na pravo pot, treba da si preobuje čevlje t. j. zamenja z jedne noge na drago. 28. Ko so zaklali, neso vselej duhovnu v dar » ma daje tadi epravičenje, da se sme nadejati, d* doseže, po čemer hrepeni, da mu pride, za kar se bori. V dejstvu, da narod naš ne zahteva ničesar, kar bi značilo krivico drugim, ter da stremi le po tem, kar ma je prisojeno v last v knjigi pra-viee — v tem dejstva imamo jamstvo, da naše narodne težnje in naši idejali niso prazna utopija in neizvedljivo domnevanje. Spominjajtno se torej danes, o bratje slovenski, svoje narodne ukupnosti, svojega naroda, svoje matere-domovine 1 Ozrimo se danes v nje skromni in vendar toli mili obra?, vskliknimo rodu svojemt iz globine duše svoje voščilo I Vsklikajmo : tu imaš v novoletno darilo ponovno prisego neporušne zvestobe naše! Glej ta plamen ljubezni naše do tebe, o domovina mila, o ljubljeni narod mučenik! Čuj, kaks kipi iz naših src koperneča molitev do Onega, ki kraljuje nad oblaki, da določi On tako v svoji miloiti, da tebi o narod slovenski donese leto 1898. sreče, da bodeš mogel vsklikniti po tolikih mukah, borbah )n naporih: „Svubodeu gospo, dar sem na svoji zemlji! Svobodno hočem živeti odslej poleg svobodnih ljudij! In kev jem svoboden, sem tadi zadovoljen! Zadovoljnost pa je — sreča I" Daj, daj leto 1898., omogoči nam, da bo-demo mogli zbrisati iz spomina prebite črne dnit Daj, razvedri se obzorje nad nami, da bede moglo enkrat — kako dolgo že, kako koprneče čakamo na ta trenotek — tndi na nas posijati solnce boljših dnij! Čutili iskrene udanosti do naših čitateljev in v miiu na dragi rod s*oj vsklikamo Še enkrat: Srečno novo leto / Polltiike vesti. V TRBTU, dne 1. janurarja 1898. .Dentsch - Triest". Pod tem naslovom je priobčila .Deutsche Wacht' dokaj poučen Članek, > doposlan jej menda iz Trsta. In kar je pač redka prikazen v „Wachti" — v članku je tudi mnogo prašičji jezik, prerezan čez sred», da bado imeli drugo leto boljšo srečo s prašičem. e) V jezikovnem ozira. Brkini govore skoro književni jezik. Tijk ni slišati v njih mnogo. Obiiao rabe mesto nedoločnih glagoloy dosledno frekventativne, n. pr. lani sem kašdval, on jeda samo to itd. Tudi futuram eks-aktud^ (nekak) se sliši prav pogostoma, n. pr.: bodem šel k maši, če bode bila pet otrebljena. Za naš „med maso* rekajo „pod maso". Mesto „toliko* rabijo mnogokrat .onoliko*, n. pr. onoliko sam mn dal. Druge iziiake ali lokaluotti v besedah bi bile: Kačka — psic >, (nudi hrvaški), korčulj — za* jemalnica (tudi vipavski), mara biti pa lesena, o-pasivoica (tudi na Pivki, Krtalač — ostrina (vip.: fo-tČ, ital. falce). Kosir — nekoliko večji nego .fovč' (vip.: renčelica. Široka sekira za tesanje, (vip. ža tlaka.) Koalo — kraj za drva na prostem. Oder — kraj, kamor spravljajo seno ; vip.: pod ali štala (rect. na itali) na Pivki pravijo tudi: oder Prašiča — priprava na treh nogah za tesanje. Konop — navadna vrv (hrv.) Nevreme — slabo vreme. Skrlap — smetana (tanka) tudi v Vipavi. Dievo — or^o (ludi vip.) Trobec — gobec. Omika — cunja za v čevlje, na Pivki: oroče, hrv. emde; sigurno od glagola oviuuti — ovinutje. Sicer pa pomeni na Pivki omika seno tretje košnje v istem letu. (Zvršetek pride). resnice. S ten 1< nco i t 'in zaVliučki se seveda ne fetnnj,.i*o. To jt* č.ute j gotovo »-j uganil po na-feloKU elanka. Da pa ne l>o .e dv. ina, kani ,Wachu* taco moli, oaj naverdenu tu zaključne flavte ie-ćeurg* člaukv. Isti ^ gLise; „Prezapeij vo je, prevabljivo je življenja iu vrvenje ob Adriji. Zikotn« ul ne v starem meitu vabijo veliko prijaznej*, nego priprosto nemško J ognjišče — vabljivi pogledi Italijanke očarujejo bolj, nego nemška derca svojim priprostim iu ple-mfuitiDj in milim bit-tYom. Nemci, nazaj k Nem»t»ul B >jevati, boriti, in ako treba izkrvaveli moramo z<« uaie plemenit ljudstvo germansko < b Atriji, k h j t i u e na š k a s o tla, in mesto naj o»U*e in mora ostali, kar je: Vseuemčije n s j j n ž n e j a o b ia e j a a trdnjava! (Alldeutscblauds »udlichsta Grenzfeste.)* Morda se iu« poreče, da je »Dentsche Wacht* pripoznam liarlekiu med nemškim časo pisjem. Vemo to. Ali istotako veaao, da ravno norci brlijajo eeatu —letnico! In tu je .Deutsche Wacbt" povedala le krtavo resnico o tistem nemškem Draug naeh Osteu. Ne varajmo ve; Vele nemčija vrli neizprosno dusleduostjo ta svoj veliki program. Sluvauski politiki Avstnje, glejte, kaj delate 1 Glejte, da cdprest-j oči, dokler ne bode prepozno! Glejte, da vtim ur »zrastejo čez glavo oai, ki proglašajo nemškimi ta uaša tržaška tla, ki proglašajo ta tla, kakor last — Alldeutsch-lands! Toda članek v aWachti* je zanimiv za nas tudi v drugem pogledu — ozirom ua razmerje med Nemci in Italijani v Trstu. Kričeč dokaz je to, kako slepi so italijanski voditelji 1 O njib velja pač pregovor: Kogar hočejo bogovi uaičiti, tega oda* rijo slepoto 1 le Italijani so res postali slepi v svojem slavofobstvu. Pa bodi: prihodnjič hočem« zopet govoriti o tem in sicer na podlagi članka v ,D. Wacht". Urednikom „Piccola* iu ,Indip?ndenteaM pa bi svetovali, d« aamai&uiem yiočitajo gori osnačeni članek v .Deutsche Wacht' od 93. decembra 1897. št. 102 in 103. Iz deželnih zborov. V deželnem zboru Niže-Avstrijskem so uprizorili včeraj malo kopijo glasovitih dogodkov v državnem zboru. Krščanski socijalisti in liberalci bo obsipali jeden drugega samimi najizbranejimi psovkami. To je kar mrgolele: tatov, brezobraznežev, Terzitov, lopovov, vrzite ga ven, vam pripeljem klofato itd. V meituem zboru dunajskem pa bi se bili kmalu tepli 1 Čudno pa je te, da so take parlamentarne običaje uveli ravno Nemci v svojih zastopih, oni, ki so baje več vredni, nego pa n>i. Slovani so še Uko primitivni V svojih nasorib, da meuijo, da se je v parlamentih treba vesti dostojno. Nemci vedo to seveda bolje t V deželnem žboru Gališkem je predlagal posl. Wachniauin, d* bi se v proslavo jubileja cesarjevega dovolilo dež. odboru 100.000 gld. za snova* kje Reiffeisuovih blugajn. Nujnost tega predloga se je vsprejela in se je isti izročil proračunskemu odseku. Doponilne volitve. Včeraj so se vršile 4 dopolnilne volitve. Veieposestvo istrsko je izvolilo v deželni zbor dra. Petra G h e r a a. Kmečke <>b-čine Schwab-Kof*tem itd. na Tirolskem so izvolile dež. poslancem konservativca dra. Ivana Tollin gerja. Mestna skupina Waruadorf ua češkem je izvolila deželnim poslancem nemškega naprednjaka Strache-a. Slednjič so izvolile kmečke občine Toplice, Duhovo itd. na Češkem znanega W o 11 a svojim zastopnikom v duželuem zboru Češkem. Razmerje med Avstrijo iu Ogersko. Odločeno je. Spomutsljeiije iu d strankami v zbornici ogerski se je raabilo definitivno. Po takem se,je v obeh polovicah izjalovil parlamentarizem. Za Avstrijo je menda dane* izšla cesarska naredba, s katero se začasuo ureja razmerje do Ogerske, dočia se je ogerska vlada odločila za to, da ne izda |nikake naredbe, ampak da pripusti molče status quo, dosedanje razmerje. Zajedno se pričakuje rečno pismo cesarjevo do obeh miuisterskih predsednikov, s katerim se določa začasno, da imati obe polovici plačevati dotedanje prispevke za ukupne potrebe. Madjari proti Nema^jarom. Nemadjarski narodi v Ogerski se branijo proti nameri Ma djarov, da bi pomadjarili slovaška, nemška in rumunska krajevna imena v oni polovici monarhije. Netnadjarske narodnosti hočejo prirejati ljudske •bode, na k«tenk bi pt-vedah earein, kako krivico hočejo delati njihovemu imruu mad|arski nasiln ki. To ia vlada prevroča sleherni tak tihod, ker bi z brutalnostjo rada zadušila vsaki odpor proti krivici. T«*ko je tudi 30. grudna m 1. prepovedala shod, ki Sv> ga sklicali Srbi v Vršču. Proti tej vladni odredbi pa je odbor shoda uiotil priliv na mini.sterstvo notranjih stvari. .Hrvatska Domovina" S" zgraža po pravici na takea postopanju mad-jarske vlade in dostavlja: Nemadjarske narodnosti v ustavni 0*i»isiii ne uživajo pravice kakor šna gre po določilih ustave korporocijntn, popolnoma nenevarnim drŽavi, dočm pa ne brani socijalistom njihovih pojavov, dasi je v programu socialistov marsikaj, kar se ne ziHga z državno vislijo. — Rm v lepih časih živimo! Katoliški škofje ruskemu carja. Povodom kousekracije novih katoliških škofi v v Rusiji bilo je zbranih v Petrogradu več katoliških škof >v, ki so doposlali carju udanostno adreso. ^Škofje zatrjajo carja v svojem in vseh ruskih katolikov imenu o nepremični zvestobi in udanosti in se zahvaljuieio vladarju za njega skrb v prilog potrebam prebivalstva rimsko-katoliskega. Adresa izreka najtoplija voščila za zdravje carjevo in srečo nje* govega vladanja. Car je sporočil škofom svojo zahvalo za ta čin udanosti. Različne veatli Papeževa 60 letnica. Včeraj 31. dec. 1897 je minolo 60 let, od kar je bil sv. Oče Lev XIII, posvečen v masuika. O tem povodu bode danes ob 10. uri dop. pontiflkalni sv. obred v katedralki pri sv. Justu. Nekako čudno pretresa človeka misel ob tem slavju voditelja katolike c-rkve! 60 leti Že v dobi navadnega duhovnika je nekaj svetotajnega, ako je doživel 60-letnico svojega maievanja. Ko. liko pa jih je, ki bi doživeli celo 60-letmco! A najviši glavar sv. Cerkve je doživel ta visoki tre. notek! In to ni lahka stvar. Ako se pomiki, kake naloge se stavijo baš v denašnjih dneh na glavarja rimsko katoliške cerkve, naloge, s katerimi so združeni mnogobrojni duševni viharji Onega, na katerem sloni vsa odgovornost za čast in vezavo te Cerkva, tedaj se mora smatrati zares veliko nebeško milostjo, da je Lev XIII. i dosegel to visoko človeško dobo, oziroma 60-letni dan svojega naievauja. In mudar je Lev XIII. še danes jeden najjasnejših duhov, kolikor jih je bilo na zlatem molu cerkvene vlade rimske. On je tako-rekoč vir evropskem! miru! Kajti njegov močni duh je, ki odganja vojne fuiije od bivališča evropskega človeštva. In baš radi tega moramo vsi skupne vzklikati k Nebu, da nam še dolgo, dolgo obrani ta sveti vir dragega miru v prid človeškega rodu na zemlji. Slava Levu XIII. 1 Meatni avšt tržaški je imel minelega torka avojo XXXI. javno sejo. Mestni župan je naznani), da je mestni zbor sklican kakor deželni zbor za dan 10 jaanvarja; nadalje: da je glasom Najvišega odloka dovoljeno pobirati nedavno sklenjeno užitnino in občinske doklade do konca leta 1898. Toda užitnina na posamična živila, ua klavno Živino, zaklano meso in vino, ni dovoljena v tisti meri, kakor je bilo sklenjeno prvom», ampak v manji meri. Župan izroči stvar finaučnemu odseka v posvetovanje, kako pokriti navstali odpadek. Slednjič je prijavil župan, da je železniški minister podelil definitivno koncesijo za gradnjo železnice Trs t-Po reč. Svetovalec B r a t o s je interpeloval, da li misli eksekutiva kaj ukreniti proti neopravičenemu draženju kruha. Župan je odgovoril diplomatično, da draženje še ni tako težkega značaja, da bi morala eksekutiva poseči vmes. Sicer pa občina ne more ukreniti samostojno, kar dolučajo zakoai za take slučaje, marveč le v sporazumljenju s politično oblastjo in trgovi usko zbornico. Zipana je podpiral asesor dr. A r t i c o, ki j« navajil podatkov o sedanjem položenju trgovine z moko in o stroških izdelovanja kruha. Govornik je dokazaval, da je bilo časov, ko je biln draginja kruha še huja, ne da bi bile oblasti posegle vmes. Mimo tega ne smemo pozabiti — je menil dr. Artico — da v nas so tndi siromašni liudje navajeni na bel kruh, vsled česar so pekje prisiljeni rabiti le fineje moke. Drugod, n. pr. na Duuaiu da se siromašn* ljud|e sad' carinarskima oficijaloma; nadalje oarinarskega pre j glednega asistenta Ivana Herbicha ravnateljem . car. urada; c. kr. carinsko nradnega oficijela J Ferdinanda Kalina carinske uradnim pregledoval- . cem, c. kr. carinsko kontrolnega asistenta Leandra ; Korscbaerja in c. kr. asistente na carinskem uradu Ljndcmila Nabergoja, Josipa Brešarjs, Karla K!eiu-schusterja, Hektorja Antoniazzoja, Koka Maroeviča, Andreja Delso in Ivana Plaperja oflcijali X. reda na c. kr. carinarskem uradu. — Predsedništvo c. kr. finančnega ravnatelj stva tržaškega je imenovalo nadalje carinarsko vifieuradnega t flcijala Lucijana Albierija carinarsko više uradnim blagajnikom v IX. činovnem razredu na c. kr. glavnem carinarskem uradu v Trstu in carinarsko uradne eficijale Frana Stolza, Jakoba pl. Fontana, Antona pl. Grisogno, Viktorja Wratschko, Alojza Celegfaina, Janeza Bartolottija, Viljelma Rossija, vodja carinarskega urada v Červinjano, Adolfa Bagnala&ta, carinarsko uradne oficijale Raj-munda Armiaga, Marka Vidovica, Matevža Kheila, Ignaca Zefrina, Henrika Burlinija, Ljudevita pl. Seidela, Karla Fianzela, Friderika Neugebauerja v Trstu, kontrolorja na carinarskem uradu v Pulju, Radoslava TodoroviČa, carinarsko uradna oficijala Spiridijona Subotiča in Ivana Mraka v Trstu carinarsko viieuradniiai oficijali v IX. činovnem razredu na c kr. glavnem carinarskem uradu v Trato. Predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo nadalje: carinarakega prejemnika Jožefa Fischkandla in carinarsko uradnega vežbenca Ambrozija Brunna carinarsko kontrolnima asiitentoina ; kontrolnega asistenta Ivana Miloša je imenovalo potom pre fesčeuja asistentom na solnem uradu, asistenta na solnem uradu Karli Baliča in carinarsko uradnega vežbenca Romea Crnka carinarskima prejemnikoma; carinarsko uradnega vežbenca Karla Martineliija kontrolnim asisteuton na solnem uradu ; caricarsko uradne vežbance Pija- Badinicha, Antona Torova, Mihaela Beak«, Franca Dollema, Ivana Jurisoviča, Abtjza Cega pl. Cel o, M h. OniČa, Lino L*ho in Josipa Kurlanija cari narsko uradnimi asistenti. Konečno je imenovalo predsedništvo c. kr. primorskega ravnateljstva ca rinarsko uradnega oficijala «1 i-ipa Ketšovanyja kontrolorjem v X. čin. razredu na razprodajnlnem uradu soli in pa prejemnika na užitnin ko dav čnem uradu Josipa Eppleja asistentom v XI. čin. razred n n* razprodajah m uradu soli v Trstu. Imenovanja In spremembe na polti. Pošto mi ' višj mi ottcijali so bili imenovani poštni tficijali Avgust Sturm, Andrej Mirsani, i j Benussi, 1 Gustav Kosch*Uky, Osvald Pradavutti, Lirene Mečnik in Anton Sanguinaz/.i, vsi v Trstn. Pre meščena sta bila poštni blagajnik Nikolaj Edvard Polst i/, Pulja v Trst in postni asistent Jolef Lazar iz Trsta v Mali Lošinj. Neverjetno in vendar resnično. Dne 13. oktobra 1897 je oddala neka tržaška tvrdka tržaški pošti dopisnico, na kateri je bilo napis*n> jasno skoro kaligrafičao: Povrni pri Gorici. Dopisnica je prišla v Gorico še istega dn». Iz Gorice so pa poslali dopisnico v — Bombay v Indiji. Nekdo pa je zapisal potem poleg besel .|>rt Gorici" : .Ps- j onia United Statas". V Gorici torej ni vedel poštni uradnik kje da je Pevmalt Goriški uradnik išče kraja iz neposrednega obližja uusta goriškega tam na dalnjem Vztoku! Kakor in verjetno to, tako resnično je vendar! Pokorni smo bili vedno, a gospod vodja Pokorny na c. kr. pošti naj se vendar ne zanaša preveč na našo pokornost., ko objavlja vse službene akte izključljivo v laškem jeziku! Sinoči mi je prišel v roko očka „O.sservatore triestino", ki objavlja dve .Notificazioni* (Naznanili) c. kr. poŠte samo v luškem jeziku t Prva linznauja novo odredbo, kako ravnati o plačevanju davkov potom postim hranilnice, drug* javlja telefonsko zvezo Maribora z Dunajem in Trstom. Kaj vendar misli gosp. Pokorny s takim postopanjem ? Jaz mislim, da — nič; ker, ko bi kaj mislil, bi se gotovo domislil tudi tega, da smo Slovani še na svetu in to „eelo v območju poštnega ravnateljstva tržaškega! Da. bode bolj gotov o stvari, prosimo naše odločilne kroge, naj spregovorijo o tem na pristojnem mestu velemožnemu gospodu višemu ravnatelju Pokornemu, Konečno opozarjamo še enkrat in prav nujno gospoda višega ravnatelja Pokornega, da smo že taki Čudaki, katerim ne gre pa ne gre v glavo, da bi se morali ravno mi Slovenci veseliti kakor velike milosti, ako nam kdo govori v tujem jeziku. Koncert tr/aiko Ionsko podružnice družbe ov. Cirila in Metoda. Dne 6. januvarja, na god sv. Iv i h Kraljev, napravi Ženska podružnica v Trstu koncert v redutni dvorani gledališča Politeama Rossetti. Priprave so velike in ako sodimo po pripravah in močeh, ki bodo sodelovale, bode koncert uprav imeniten. Tako izza kulis vemo, da bo-deta na vsporedu ženski kvartet in možki duet ter da v igri nastopi po tol kem času nam vsem dobro znani izvrstni igralec, g. Vek. G r e b e u c. Vrhu tega bode tudi loterija; igralo se bode na dobitke, kateri so tako lepi, da so pri bazarji ostali le radi visoke cene. Izvrstna godba bode kratko asila in oživljala občinstvo se slovanskimi komadi. Nadejamo se, da gledč na toli lep vspored pač ne izostane nikdo, ki se veseli rad in podpira I zajedno najvažnejše našo družbo, družbo sv. Cirila in Metoda. .Dolaioko podp. društvo v Trstu" naznauja s tem svojim členom, da r. novim letom stopijo v veljavo premenjena in od vlade potrjena pravila. Na podlagi istih imelo bodo društvo dve vrsti rednih udov. Redni udje prve vr^te bodo vsi odra šeni iu sicer možki od 18, do neprekoračenega 45., ženske pa od 18. do neprekoračene a 40. leta. Redni udje druge vrste pa nedorasli dečki in deklice od 14—18. leta. Prvi bodo plačevali, kakor do sedaj: mofcki 30, ženske pa 15 nč. na tedeu, oni druge vrste pa: dečki 15, deklice 10 nč. na teden. Kedor zaostauo 6 tednov z udnino in je podvržen zavarovanju, nebi biti ud našega društva. Bolniška podpora za vsak dan znala za ude prve vrste: za inožke 1 g!., za ženske 50 nvč.; za ude druge vrste pa: za dečke 50 nč., za deklice pa 30 nvč. O tej priliki nočemo omenjati koriatlj, ki ji h uživajo udje, temveč izražamo željo, da bi naši solrngi k milu prišli do prepričanja, da so slovenske kt fi, ter da bi zabeli uvaževiti gesli: „Svoji k svojim !" Šaljivi „Brivec* je zopet izšel, da obrije razne ko^matine v starem letu. Prinaša ob enem le,ie slike in mnogo šaljivega pi tali resnega gradiva. .Soča' bode izhajala v novem leta 1898. po d/škrat na teden in „Prim rec" po trikrat na me sec. Dočim ostane cena .Soči" ista kakor dosedaj, veljal bode „Primrrec" za vs« leto 1 g!d. 20 nč. L sta prip >ro*amo naj topleje našemu primorskemu občinstvu. Snujo se v Trotu društvo za agente, ki bode imelo nalogo skrbeti za one člene, ki bi ostali brez službe, ali bi bili po kaki drugi nezgodi nezmožni služiti si kruha. Tako društvo je potrebno in ako bi bilo v pravili rokah, bilo bi pravi blagoslov za vse tržaške agente. Koliko bitij bi se lahko rešilo moralnoga in materijalnega propada osobito daues v tej hudi krizi v trgovini in obrti tržaški. Kakor pa stoje stvari sedaj, moramo odločho nastopiti proti temu, še ne rojenemu društvu. Lepaki po vogalih sklicujejo ustanovni zbor za prihodnjo nedeljo iti sicer v prostore .Soc eta Operaia" ; a predsednikom je baje namenjen — nič več nič manj — nego oni glasoviti Edgardo RaMcoeiĆ, ki je že vse poskusil, da bi uničil nas trž. Slovence t Kakor povsodi, tako skušajo i tu ustanoviti trdnjavo z našim materijalom — proti nam 1 Kjer pa sedi kakov RaškoviČ, tam ne sme sedeti niti najzadnji naših agentov, ako noče biti, ali vsaj postati jani-čarjem našega in svojega rodu. Dolžnost naša je, da svarimo vseh in vaa-cega pred tAko laži-liberalno fratnazonsko zalego. V nadi, da bode zadostovalo to| opuščamo za Nudu) vsako nadaljnje razpravljanje o tem novem „baluardo d'italianitb". Povsod )ih imajo jednako radi. Zloglasna „Lega" je otvorila svojo šolo tudi v Arbanasih kraj Zadra. In italijanske novine so prepevsle v vseh mogočih moduli cljah o rajskem veselju, ki je baje zavladalo v Arbanasih vsled te velike milosti Legine. Ljudstvo se je kar topilo v hvaležnosti. Morali bi misliti torej, da vlada najđebeleje prijateljstvo med hvaležnimi Arbanasi in njih "dobrotniki." In vendar ni tiko, kaj i v .Jed-nstvi" čitamo, da je prišlo v Arbanasih do velikih izgredov med domaČimi in italijansk mi Čužoti. Arbanasi da so siluo napadli Čožote in to vsled silnega in jako nemoralnega izzivanja ĆožotovM Torej niti v .hvaležn hu Arbanasih niso Ćo-žoti varni pred batinami. Se [vidi pač, da imajo italijanske Čožote povsod jednako — radi! Dve vesolici. ITčiteljstvo naše slovenske šole pri sv. Jakobu priredilo nam je se avojo šolsko mladino dve veselici. Prva, de3ke šole, ki se je -vršila v pojemajočem adventnem Času, zdela nam se je, kakor kak prijeten preludij čustvam in veselju, ki navdajajo naša srca o rojstvu Gospodovem. Druga veselica, dekliške šole, ki se je vršila dne 26. decembra, torej prvi dan po rojstvu Gospodovem, hotela je izvabiti naša srca k zahvalnici za preveliko srečo, katero so občutila naša srca o prihodu Gospodovem ; ali bila je Še več, nego zahvalnica. Toda začnimo s prvo veselico . Deška Šola, t. j. kacili 40 dečkov, izvajala je Jos. Petz-evo skladbo : „Potovanje po domovini", dvoglasni oratorij se spremljevanjem glasovirja in harmonija. Ta umotvor obsega 8 pesmij, katere vežejo primerne deklamacije. Teh osem pesmij podaje nam opis krasne domovine (1. Ah, ni li; zemljica krasna P) ; čuvstva, ki navdajajo popotnika, potujočega po naši domovini (2. Popotna); zahvalnico popotnikovo da Najvišega za dobrote, ki jih deli zemljanom ter ob enem prošnjo za slovenski rod (3. Molitev); življenje v naravi (4. Valček ; življenje v gozdu (5. Lovska) ; življenje, ozir. delovanje pod zemljo (0. Rudarska); življenje na vodi (7. Ribarska); vrnitev v domačijo (6. Ko-račn'ca). Te pesmi se vjemajo tako lepo, kakor govornikove besede, ki začenja mirnim, vabečim glasom, a ko je pridobil vsa ušesa poslušalcev, zečenja vlivati milobo na omehčana srca, dokler ne Čuje ihtenja, t. j. učinka svojih besedij na poslušalce, nazadnje pa pravi nekako: „Storjeno je*, a katerimi je umiri! razvueta srca. T a k A se je godilo uam. O tretji pesmi, kojo je pel sopran .solo", topili smo se že v sol/ali. In tako je šlo naprej, do-ler se nismo oddahnili, o dvospevu 7. pe^mi (najlepši). Ravno tako so nas zmagali deklamatorji. Se danes te »i zdi, da vidim pri seboj deklama-toreka 9. Gregorčičeve pesni: „Naš colnič otmimol* Sploh pa je sodba o vspehu te veselice izražena v teh-lri bese lah nečega gospoda: .Ako bi imel jaz milijon, dal bi studirati vse te dečke I- Škoda, da je bila udeležba tako pičla, na čemer pa je bil kriv delavnik v tednu, ko imajo ljudje največ opravila. Kaj pa naj rečemo o drugi veselici ? Manjka nam beaedij, da bi mogli dostojno opisati vse uč nke, ki jih je narodila na nas ta „Božična veselica" n še slovenske dekliške šole. Saj pa po dovršenem usporedu ni bilo slišati druge besede, nego: , Ah, ah, kdo bi si mislil to ?u „To je bilo nekaj izvenrednega !" „Kako je mogoče naučiti kaj tace ga naše priproste deklice?" In res; tacega duševnega užitka še nismo imoli v Trstu 1 V igrokazu: .Pastirica iz Lorda* nastopilo je kacih 30 deklic. Predstavljale so Mater božjo, ki se je pr.kazala neki pastirici, Bernardiki, v Lurdu, ter spreobrnete neke neverne grofice vsled čudeža, storjenega na njeni slepi hčerki, ki je po pri* prošnji Marijni zopet videla. Nastopitše deklice igrale so tako naravuo, kakor bi bile porojene na glediikih deskah. Tu ni bila nobenega šepetavca, ki v glediščih navadno moti poslušalce, ampak vse se je vršilo gladko in točno. Temu igrokazu sledila je še živa podoba ,Je-zuiček v družbi angeljev". Ah ta JezušČek je bil kaj tyub; človek bi ga gledal vedno. Pesmi, ki so se izvajale mej posamičnimi prizori, pele so deklice s premljevanjem glasovirja kaj točno. Vsa čast častitim sestram-učiteljicam 1 V obče in glasno se je izražala želja, da naj bi častite sestre še enkrat ponovila to veselico. Vem, da nlkdo ne zainndi, da ne bi prišel uživat srčnega veselja na toli lepi »»goji otročičev. Prirediteljicam pa kličem: Naj Vam naplača Vaš trud Bog, ker Vam ga zemljani nikdar naplačati ne moremo! Jadnajat smrtnih obaodb. Dae 92 t. m. je bUa razglašena na sodišču — kakor imo že javili — t Zagrebu obsodba radi ubojstav v Sjeničakn na Hrvatskem. Izmej 36 obtožencev je bilo jed-najst obsojenih na smrt na vešalh, osem na več letno težko ječo ia 16 je bilo oproščenih. Prav opata k tema dogodku ,Reichawehr\ ki pravi: .Jednajst neumnih kmetov je videlo &a iroaika ? Sjeničaku viseti nadjarsko zastavo in vsled tega bodo morali viseti oni na vislicah. To je sad tiste nesrečne politike, katero tira madjar-aka ▼ ada v ubogi zapuščeni Hrvatski, kjer hoče s zatiranjem veake samostojne misli, da, ceI6 z zatiranjem narodne prosvete, pripraviti hrvatski aarod v to, kar se je) idi potrebno, namreč, da postane ta aarod slepo, |okorno orodje v njenih rokah. Hrvatski narod na sebi ni slab narod, priden je in delaven, a zajedno melanholičen, sanja v ia dovzeten ia ratne nevarne sanjarije. Ako se v ta element vcepijo strupeni uplivi, s kakoršnimi delaje na svojo korist madjarska vlada, tedaj so mogoči dogodki, kakoršen je bil oni grozni dogodek v Sjeničaku. A kedo ima na ve»ti posledice tega dogodka? Odgovor na to ni težak, a daje naj ga oni, ki je provzročil vse to-. — Tako nekako „Reichs-wehr*. A mi stavimo še k temu vprašauje: ,Te-li ■ogoče, da bi se v prosvitljenem 20. veku ne našlo sredstvo, ki bi postavilo za veke bran takim odnošajem, kakoršni poganjajo kal v — .papriki*. Na to vprašanje bodo, to upamo, krepko odgovarjali pravi branitelji pomilovanja vreduega hrvatskega uaroda. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce aa Dunaju došla so poslednji čas sledeča darila: Slovenec ua Dunaju, ki ne želi biti imenovan, pristopil je društvu kot mtanovnik 60 gld., želeč, da mnogo rojakov pristopi prepotrebnamu društvu kot ustanovniki o piilikl vladarske petdesetletnice Nj. V. cesarja. Na Duuaju so dalje darovali: P. n. gg. drža;oi poslanci: Dr. Ivaa Krek 6 gld., grof Coronini-Kronberg, kaaouik I^mbcrt Einapieler, dr. Andrej Ferjančič, dr. Autou Gregorčič (društv. ustauovnik), Josip KuSar, Viij. Pfeifar (društv. astanovnik), Fr. Povše, dr. Ivan Šušteršič, dr. Igu. Žitnik, po 6 gld. Dr. Lavofela* Gregorec, vit. Berks, iupnik ,Tos. Žičkar po 3 gld. — Na Dunaju so daio/ali: (Jospa dr. Mariji PiimožiČeva, c. kr. pri t soproga, g.*"M. Krenžar, mag. svetnik, Jos. Stritar, c. kr. profesor, dr. Klea. Sethun, dvorni in selili odvetnik dr. Al Homan, dvorni in sodni odvetnik, Ivau Luzar, višji revident južne železnice po 6 gld. Dr. Janko Hočevar, not. kandidat, 10 gld. (ZvrSetek pride.) Kdor hoče piti kozarec dobrega dalmatinca, obrne naj sj v zalogo vina Petra Baumai-ja v ulici S. Lazzaro št. 2. iu zagrtivljen naj bode, da bode postrežbo gl^dč k? litete kak:r tuli gledč cene. — ll Gradišča na Goriškem nam pišejo: Na pragu novega leta smol — Kakor kaže, nam donese tudi to leto marsičesa novega, kakor je sedanje nam pokazalo marsikaj spremenjenega. Ža-lihog, da v sedanjem letu ni šlo vae povoljno iD hvalevredno, in tako se bojim, bode tudi v prihodnjem več pikrega, nego povoljnega za boljšo bodočnost in nap-.edek. Imamo novo občinsko z ist >pstvo. Od neke strani se nameruj ; n vesti mike spremembe v do-sedaj hvalevredni odbor našeg t diuštva. Nekateri duhovi so vznemirjeni, in to le rudi častohlepnosti. Ne mislite, da radi boljega deluvanja ali boljše prihod njisti društva 1 Ravno nasproten je ta njihov CI j. Še tako daleč dovede lahko, da se društvo pokoplje za vselej. Kajti diultvo voditi po obstoječih pravilih, ni ravno tako, kAkor čredo napako gnati. A mi vemo, kam ona stranka meri, in česa želi oi društvenega odbora. Ples in ples, pa zo pet plesi To je nje gesle. Saj časnikov mladina ne Čita, ker je nič ne briga izobražbain napredek. Naši društveniki plačujejo boro krono (l krono) Ittnine in še le večinoma ne plačujejo naši mladeniči, dokler se jim ne zagotovi ples. Iz re« ftenega se lahko razvidi, da je tej stranki namen ves drugi in enostrauski, nego ga ima naše „bralno društvo*. Izobražbn in omika, dušni razvoj in napredek |im je deveta biiga ; samo da je pUs, tudi več dni zaporedoma, pa mirna Bosna t Due 19. deceinbi-a 1897. je bil sklican občni zbor, ali Bogu bodi potoženo, ni se mogel vršit*, ker ni bilo zbranih zadostno število društvenikov. Mnogo da je provzročila agitacija novih fcspl« rantov za bodoči odbor. — Kedaj da se skliče zopet občni zbor, ni še znan«. Badisi, kadar že hoče, le to mi je e l.no na srcu, da opozor m trezno misleče društvenike na nevarnoit, ki bi znala zadeti društvo vsled morebitnega nepravilnega postopanja novega vodstva. Ako Vam kaj mari za obstanek društva, pridite na določeni dan na volitev odbora, ter volite v odbor trezne in zmožne može! Neskušenih društvenikov ni smeti voliti v odbor, ako ne ž.lite društvu propada I Zlasti takih ne, ki imajo druge namene nego so označeni v pravilih. Voščim Vam, gospod urednik, kakor vsem društvenikom srečno novo leto 1 Na svidenje na občnem zboru I _____ Opazovalec. Nojnovejie vesti. Trat 31. Novi namestnik grof G o e s s je došel v Trst danes zjntraj z nočnim brzovlakom. Pričakovali so ga dosedanji namestnik in več dostojanstvenikov. Opolndne je prišel grof GoižHi na nameUništvo in je prevzel namestuištveni urad. Pozneje je obiskal načelnike uradov. Dunaj 31. „Wiener Zeitung" objavlja cesar-sko potrjenje .sklepom delegacij in cesarsko naredbo o podaljšauju trgovske in carinarske zvezo z Ogeisko ter razmerja avstroogerske banke, in sicer začasno do 31. decembra 1898. Dunaj 31. Giiueralaim prokuratorjem ua naj višem in kavcijskem sodišču je imenovan mi-nistenjalni svetnik iu bivši vni drž. pravdnik v Trstu dr. Adalbert G e r t s c e r. Vabilo na naročbo. Se svojo zadnjo štev. je završila »Slovenka* svoj prvi letnik ter stopi s 1. jauuvarjem 1898. na Željo naročnic, sotrudnic iu naročnikov v drugi tečaj. Uredništvo se bode pošteno trudilo in skrbelo, da bode vsebina listu raznovrstna in zanimiva, a upravništvo poskrbi, da bode zunanjost prikupljivejša, oblika priročuejša in tisek razločneji in lepši. .Slovenka" bode kakor do sedaj prinašala ali izvirne leposlovne spise ali dobre prevode osobito iz ruščine. Poleg tega razprave in poučne članke o dolžnostih matere in gospodinje, Članke o ženskem vprašanju in o interesu žemkili sploh. Pod „Književnostjo" bode prinaŠMl.i kakor doslej objektivne oc*ne osobito slovenskih proizvodov, pa tudi poročila o književnih iu umetniških pojavili v drugih narodih. V rubriki ,Razno" bode prinašala zlasti vesti o ženskem gibanji, .Doma" pa kakor do sedaj, praktična navodila za dom. .Slovenka" je v nas edini in prvi ženski list, žato se pač nadejamo, da se bodo slovenske žene Čim dalje bolj naročevale nanj, osobito zato. ker mu je cena jako nizka in ni treba, da naročeva/je se na „Slovenko", opHstć druge slovenske liste. Dan danes se pač lahko reče: Povej mi kaj m koliko čiteš, pa ti povem, kdo si. Sotrudnikoui iu sotrudniciin prav lepi hvala; prosimo, da nam ostanete zvesti in /veste ter pridobite, ako le možno, še novih moči. Cena listu ostane ista; Za nenaročnike .Edinosti- 3 gld. ; z a naročnike -Edinosti' pa le 2 gold. Pr va številka drugega tečaju se razpošlje s prihodnjo številko .Edinosti". Uredništvo. Samo Skoku v album. (Od prijatelja Hriljon|>tv.>.) Upi av Tvoja IX. Saočijad*, moj dragi Samo, me je vzlram la i« z mrkega ppunja, da sem *e otajal In Ti pišem že dolgo namenjeni „s'avoepev", Ti moj slovenski Ahasverl Snov temu slavospfivu, kateri bi moral za-gledati beli dan v — vezani bese ti, se n zajel prav i« vse slovenske d>movi»e h krati, z vrha našega velikana Triglava. No, to je bilo v letošnjem poletnem času. Otožen kakor pivka na veji se n č^l vrh Triglava prav samcat z& se in zrl skozi daljnogled na vse štiri strani slov. domovine. H krati sem ?e domislil Tebe, moj Samo! Ta domovina tu doli, sem dejal, je pravcata poloba njegove dii-e in o» je včlo večeni duh naša slovensku domovine, katero preleta nemirnim korakom od konca do kraja. Kdor hoče zuati, kaj je naša domtvina, kaka je in kak je narod, ki živi v njej, on prašaj Tebe, kajti Tebi klije iz malega prsta, radi česar se morajo ubijati glavo ti posili-poznavalci slovenskega življenja noč in dan. Da, ti modemi »poznavale • življenja, kako bi jih človek satirično zavrnil in prav gotovo si vzdihuil todi Ti že s Heinejem vred, ki pravi: Andre Zeiten, andre Vogel! Andre Vttgel, andre Lieder 1 Sie geflelen mir vielleicht, Wenn ich andre Ohren hfitte ! Da, diugi fi:ts"', dmgl ptifti in — ptica 1 Kaki dolgo je Še tega, ko so še [e/ali v našem gaju sami siavčeki in strnadl, tu in tam kak kos, ki je »sladko v goščavi pel". Toda »frčali so nekam, ni jih več: „Kje je tlita ptifiica, Ptičica vesela in na njihovo mesto so pri!!! sami moderni buza-kljani, .gimpelui", ciko vel in drnge ptice. Vse ta prozaična irč&d, kako mora žaliti Tvoja poetičnih akordov v blagi prošlosti vajena, raxvajena ušesa in Ti si jih tiščiš, ta uiesa, da Te bolč od tiš< čanja, o tem pa si misliš: ti glasovi niso — naši, ta list ni naše gore list in hudo Ti je 1 Kaj bi Ti ne bilo I Ali Ti ni poznan slovenski gaj od vejice do vejice? Saj si počival v njem neštevilaokrat v poletni vročini, maj tem, ko je hladila blaga sapica vroče Tvoje čelo in Ti je Vila slavenska pripovedovala čarobe in čuda našega naroda P Da. ta Vila se ni bala bližati se Tebi, kajti znan si jej bil, ker si znan avojemn narodu, znan tako, kakor malokdo med nami. Boji pa se« k buzakljunom, ,gimpelnomu, cikovcem in srakam, zato pa jim je tudi neznano slovensko življenje, kakor življenje sploh in to kar Čivkajo, je le slab in bledi posnetek žive, duhtoče resnice, katero preveva se svojim duhom čarobna slovenska Vila. Pa Ti jim ne zameriš, moj Samo, ne, sam > pomiluješ j 1 Č*,uoin ali Krnom, pod Bl^gašem ali Nanosu, ali si dr*ne za-pnuo plat s»ujega telesa oftkrai Jepe (Kepe) tn gl*ia vzhaiati zUtJ salncd kraj Z ijikd dukrne ali obrača hroet »Preklauerau hriou" in ivjegovim .robati« reorom" ter drdra proti Bek', kjer potoži zlatolasi boginji svojega življenja nehvaležnost modernega sveta ? Bas sem se spomnil onega omizja v slovenski metropoli, katero je obsevala čar>bua luč pristnega Hrvat*, omizja, v katerem se je povdarjalo : .Skok je najboljši slovenski feljtonist, Skok najboljše pozna življenje našega naroda — oj, da bi ta pisal, p sal 1" Kar se mi je razvedrilo lica 1 Na-tuvil sem bil daljnogled in zrl doli po dortovitki okrog, ki ae je Že potapljala v zlatih valovih s dnčn^ga oceana, da bi te vgledal morda kje — tedaj pa ei prikorakal po malem hrib ekn navzgor in v jutranjem solnci je zatd.ščala Tvoja ienijslna glava... O da si me videl isti hip, kako hrepeneče se je upiral v Te moj pogled, ob>tal bi bil, ozrl ae k vrbu Triglava in zaklicil: ,G ej ga, jaši te vrag ! Kaj mi dela na vse rano jutru mej oblaki ? !u D&, tako bi bit zaklical, a uisi me videl, marveč stopil si vernim korakom čez prag svetišča, ki se je bliščaio vrh selenega hribčeka. „Zdaj gre izpoznavat svet!• sem dejal in se obrnil na odhod po rebri strmega velikana. In tako sva si po umlce podobna, moj Samo t Ti si prifrkakal iz zlate prošlosti in skačeš še vedno od kraji do kraja, koder postojaš, liki bučela itn posrčeš, kar je dobrega povsoii in brniš zopet naprej, ne nienć ni za žal ni za bol modeme generacije. In jaz? Glej iu jaz se tiHjraje dvigam v sinje vrhove gora, kamor le malokdaj sesa glas izprijenega nvctu iu ud koder s« vidi vsa domovina tako krasi a, kakor bi bili vresničeni v njej ž« vsi — Tvoji iu uioji — ideali 1 Andre Zeiten, andre VOgel, Andre Vogel, andre Lieaer, Sie gefielen mir vielleicht. Wenn ich andre Ohreti hatte j Ž-iveskje, v dan sv. Silvestra 1897. U čim si nadomestimo bobovo kavo ? (Članek, važen » vsako gospodinjstvo), Že dolgo časa poskuša se bobovo kavo nadomestiti s surogati najrazličnejših vrst. Ker je pričelo prosto ljudstvo samo to poskušati in se je na indusirijelnem polju te poskuse z ozirom na nastale potrebe le posnemalo ali ponavlialo, mora torej bobova kava imeti svoje slabe strani, katere čutimo, rekel bi, nekako po naravnem nagibu in sicer ne toliko z gospodarstvenoga, kolikor veliko bolj z fizijologičnega stališča. Pričetkom pili bo to kavo samo bogataši, a pozneje se je omogočilo to tudi najnižjim ljudskim slojem s tem, da so se pridejale bobovi kavi cenejše primesi. Na ta način postala je ta kava splošno, skoro nepogrešljivo dražilo. Obe te točki treba je vpoštevati, ko se oziramo po neškodljivem, mogoče celo koristnem nadomestilu bobove kave. Vsled tega zadnjega vzroka zdi se nam skoro nemogoče za sedaj, povrniti se k dobrim šegam naS:h prednikov in zajuterkovati krepko juho ali sok, kakor je to še sedaj v navadi v odgojeva-lidčih na Angleškem. To sego spodriniti posrečilo se je kavi zaradi tega tako lahko, ker ni samo čutom prijetila, temveč, ker tudi vzbuja v nas požeUenje po čvrsti hrani, kakor je n. pr. kruh, surovo maslo i. t. d. in ker dovaja nadalje navaduo, zmešana z mlekom, telesu vendar za delo potrebnih močij. Toda ne samo tem okoliščinam ima se zahvaliti bobova kava, da se je tako splošno razširila posebno v zadnjih letih. V prvi vrsti pokazala se je izvrstno budilo in dražilu za oslabljene živce. Vzrok tega vpliva je neki alkaloid, takozvani kofein, katerega je našel Kunze leta 1820. v bobovi kavi. Ta pripada torej onim dražilom, ki imfyo v sebi alkaloide, kakor n. pr. opij in tobak. Ti strupi, kateri delujejo v zdravnikovih rokak ugodno, utegnejo postati najhujši sovražniki, če se jih v večji meri ali predolgo jemlje in se smo navadili na nje. Glavobol, prečute noči in dražljivost živcev so prva znamenja. Predvsem pa vznemirja kofein srce. Z jedno besedo, kava vznemirja najprvo vse živce, a pozneje jih popolnoma oslabi; vsem tein Se se reduo pridružuje črevesni katar. Vpliv na živee pojavlja ae najbolj, kakor se je omenilo že Zgoraj, v glavobolu in zdražljivosti čutnic, katera se lahko stopnuje do blodnje. Vpliv na srce se pa kaže s tem, da bije žila iitreje, lahko in nepravilno, človeka poleta nekaka tesnoba ali bojazen in mrazi ga. Mišice slabe in zgubljajo prejšno sigurnost Še v večji meri pojavlja se pa to o pribavljanju : posledic« so te, da človeku ne diši jed, da ne opravlja redno svoje potrebe in da dobi črevesni katar. Sestavine jedil, ki imajo duška v aebi, opreje-majo se le počasi, jedila pa, ki imajo veliko beljaka v sebi, se sploh ne strinjajo s kavo. Vsled tega vpliva na srce, mišice in na živež je kava posebno nevarno sredstvo onim ljudem, kateri mnogo delajo z rokami, torej ravno našim delavcem. Ta šega, takoj zjutraj, ko seje telo okrepilo po spanju, pričenja dan s tem, da se živci slabe s strupom, kakor je to bobova kava, tn se tako manjša njihova zmožnost za prihodnje deio. Prvemu dražlji-vemu učinku slediti mora po potrebi nekaka oslabelost, tako, da je treba 'kmalu novih dražil za zajuterk, na primer alkohola. Tako se pričenja dan na zdravju škodljiv način z jutranjo kavo. Posebno nevarna je pa bobovajkava otrokom, katerih živci in organi za probavljanje se na ta način že za naprej kvarijo in slabč Kako malo starišev ve, kako škodljivo in za uefe iivljenje nevarno je, navaditi otroke na dražila; kakor so to n. pr. bobova kava, pivo, vino itd. S lom se na-pravlja temelj celi vrsti najrazličnejši^ bo4e»«ij. Na vsaki nadin uam je dflžuest po vdajati to, da je to V rodovinah tako običajno uživanje kave |>o-gubonosno za ljudstvo Zoper zlorabo alkoholovo prijelo se je delovati po vsem omikanem svetu in trtcer poskuša se pri onih, ki so navajeni na tako draženje živcev, da bi nadomestili alkohol z drugimi dražili. V to služijo v boju proti alkoholu (tega imenujejo Gronlandci „ono, vsled česar s6 zgublja razum*) v prvi vrsti kava in čaj ! Toda strup ostane konečno strup. Ako stvar premotr mo natančneje, nadomestitev alkohola s kofeinom ali ona morfina s kokainom, ni veliko razumnejša. Pri prvih iz navade je pač kava v primeri z alkoholom manjše zlo, toda zlo je vendar le. Glede na mladi naraščaj treba bi bilo pač resno poskrbeti, da se vsa ta dražila odpravijo iz rednih živil in da se z ozirom na sedanjo ljudsko hrano polagoma poskuša uvesti kako premeno. Kar se dosedaj tiče navadnih surogatov, vsled katerih je pač bobova kava ceneja ali nikdar pa okusneja ali zdravju v prid, morajo se ti pač ravno tako označiti za higijenično zlo, vsled katerega so najbolj prieadeti ubogi in slabotni. In ker so ti surogati, ko pridejo v prodajo, navadno že smleti, izpostavljeni so pri vseni tem že večkrat dokazanemu ponarejanju in zdravju škodljivim primesim. Edini kavini surogati,ki najbolj pnjajo zdravju, so oni iz cerealij, kateri se sedaj pripravljajo na ta način, da se opraži ječmen, še raje pa sladje. Ječmen spremenja se vsled sladnja tako, da se jeden del škroba, ki se nahaja v njem, spreminja v škrobni sladkor (dextrin); ta se v vodi razpusti n je lahko prebavljiv. Vsi ti preparati imeli so pa to slabo stran, da je imel njihov poli vek ali okus po moki, ali je bil sladak, zopern, ali pa grenak in žarek tako, da niso bili z* trajno vži-vanje niti sami, niti zmešani z bobovo kavo ; to najdemo š» dandanes pri vseh sladni h kavah, sestoječih le iz navadno žganega' sladja ali iz praženega ječmena. S tem se toivj ni napredovalo nič. Vse drugače je pa to pri znani Katlneinovi sladni kavi, s katero smo dobiti še le sladno kavo v pravem pomeuu besede. Ta je brez vseh dosedaj navedeuih slabih stranij. Najvažnejše o pripravljanju te kave je pa to, da se je posrečilo dati ječmenu, kateri se na poseben način sUdi, s pomočjo uekega izvlečka, dob .enega iz kavinega zrna, ukus in vonj bobove kave. S to ni Kathreinov uačin pripravljeno sladno kavo dosegel se je v istini proizvod, s katerim ae ne moro primerjati nobeden dosedaj znauih iu Segar polivek ima popoluoma okus po bobovi kavi, ne da bi pa imel pri tem tudi one, zdravja škodljive laitnueti te kave. Će nalijemo Kathrenovo kavo v čašico, je ta po vonju, barvi in okusu tako izrecno podobna bobovi kavi, da se, će prilijemo mleka in nadrobimo kruha, kuuiaj spozna kak razloček. Že več slavnih kemikov in li'gijenikov, kakor n. pr. gospodje profesorji: tajni svetnik pl. Pet-tenkofer, pl. Ziemsen, pl. Virchow, pl. Atib.y, dr. m. Mansfeldt, prof. dr. Hofmann, i. dr. analys"ovalo je, da bi proučili sestavo Kathreinovegn preparata. Zadnji preiskaval ga je znani hyg jeuik prof. dr. Ford. Hueppe iz Prage. Preiskave so pokazale, kar^bi utegnilo tu ravno najbolj zanimati, da znaša vsebina duhovih snovij ali sallinskega beljaka 9 31"/„ do 10-816/. in ekstralivnih, torej redilnih snovij 44-67% do 55°/.. Preparati so nadalje popolnoma svobodni tujih in škoMjirih sestavin. Ta kava jo posebno z ozirom na to, da ima v sebi mnogo beljaka, kateri se rad razpušča, masti, mnogo izlečka in posebno veliko srobotnega sladkorja, vsega ozira vredno redilno sredstvo, tako, da se še ta lastnost piidrnžuje že itak povoljnomu vplivu te kave na naše ž vce. V nasprotju z bobovo kavo pojavlja se takoj pričetkom dobrodejni in krepilui uftinek in nič ni čutiti one oslabelosti in omlah-nosti. Pred vsem ni nikakega slabega vpliva na probavljanje tako, da se ta preparat, ne glede na druge prednosti, kakor nadomestilo bobove kave priporoča vsakemu, posebno pa otrokom, bledičnim deklicam iu slabotnim ženam. Če je pa vsled večletne navade težko opustiti bobovo kavo in pričeti piti sladno kavo, tedaj kaže se sladna kava kakor najizvrstnejša primes, ker napravlja v večji množini vsled svojega dobrega ukusa bobovo kavo želodcu prikupljivejao in deloma odstranja njene zdravju škodljive lastnosti Knt.hreinova kava se torej toplo priporoča tudi v tej smeri. Tudi otrokom je mlečna hrana če se ji je primešala sladna kava, prijetnejša in jim tudi bolj ugaja. Z vsakega stališča razvidno je torej, da se je v Kathreinovi sladni kavi našlo dolgo zaželjenO nadomestilo, kakor tudi najboljša primes za bobovo, ki je najvećega hygijeničnega pomena za one slojeve našega ljudstva, kateri si služijo svoj kruh z rokami, in sicer n* le kakor živilo, ampak tudi kakor hrana xx>oooo, feeto sladko „ 40 „ Kakor tudi najfinejša desertna Prosto na dom od 5 iti naprej. Peter Benusai iz Visa. Filijalka vzajemno zavarovalne banke „S 1 a-▼ i j e* v Trstu liče agentov Ea Trst, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion Štev. 5, I nadstropje. Varnost proti mrazu in mokroti na- dijo le moje svetovnoznane plahte za častniške konje, katere 90 pripoznane od ekonomov, posestnikov konj, oskrbnikov pose-..... trpežne, nepokončliive, torej kakor najbolje konjske plahte. Moje knnjike plahte bo jako volne ter se dajo rabiti tudi kak-r gorke plahte za postelje. Plahte so velike se živimi bordurami ter stanejo : vrsta A gld. 1.HO, vrsta B gld. 2.— Plahte za kvoščeke-dublć z večbarvenimi bordurami. fina kvaliteta 2 metra dolge l'/, meter Široke glđ. 3.50 komad. Razpošiljanje z garancijo proti povzetju. Jedini naročllni kraj M. RUNDB AKIN Dunaj, II. Bezlrk Grosse Pfargasse 25. stev iti M KI i kakor • • • • • • • Kolesarjem! Podpisani naznanja, da ima v ulici S> LaiZSPO it, s lasin«) mehanično delavnico v kateri popravlja kolesa, šivalne struje itd. po najnižj h cen a k —•»•»■ • • •• SKERL ANTON. Tropinsko žganje, Stadion 22, telefon &1». Parfimerije, Pravi trpotcev sok jejedino oni, kateri so pripravlja v lekarni k Z r i n j - h k e mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjnki trg štev. 20 TrpotSev sok nopresežno deluje pri v« c h p r h h 1 a n j e nj ih so p n i h organov, ter je nn j boljo nredstvn za prsni katar, k a -6 « 1 j, p r ho bol, hripavoat in vratnobol. Tudi zastarani kalelj-es tem zdravilom v n n j k r a j S e m hsu da odpraviti; bolniki o b i j o tek zajelo, lahko spijo in na ta 11 aHu hitro okrevajo. — T z med mnogih z a h v a 1 r p o m i »j a m tukaj samo ono: „Volecenjeni goBpod 1 o k ti r n i k! Pošljite mi So tri steklenice V a . Joga i z v r -s t n o d o 1 u j u C e g ti t r p o t e o v r. g a t»okn; potrebujem jih za mojo poznane o. Jaz s m od dveh s t e k 1 o n i o od n e » n o s u ga k ji š 1 j it popolnoma o z d r a -v e 1. H v n 1 a V »i m. Priporočil hodem ta zdravilni sok utrni prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf Ausim. Na Dunaju, 'JO marca 1897." Pazi naj ne torej, daje n a v s t« k i j t e -k 1 e niči v a a t v e n a znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskoga, kajti samo jo oni pravi trpotftev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici a točnim o p 1 s o m j o 76 n ž. R 11 z p o S i I j a s e vsaki ■lan pošto tn na vsa tn « s t a in sicer proti predplačilu (priračunavAi 20 uč. za z u m o t e k) ali pa p u ji o š t u u m povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskuša 11 i h zdravil razpošiljajo so na zttiiiovo zastonj in poštnine prost o. Le-k n r n a k Z r i n j s k e in u, H. B r o d j o v i 11, Z a -g r o h. Z r i n j s k e g a trg š t u v. 20. 'Viritvm ziwh' SBRI.' UNEMENT. CAPSICI COMP iz Richteijeve lekarne v hifi, prtpoanaaa tovrHNa, Mifins Mnlrii mtuiU, ••biva m po 40 n«„ 70 a«, ia 1 gld. f vaeh lekarnah. Zahteva naj »o to splošno priljubljeno domače sredstvo vedio le v originalaib steklenicah a varatveao laamko „afciro" is Rlohterjove Itkarae t«r ma« previdaoataa tamo steklenice • to varstveno ««k« kakor originalni iidelek. Rtehtorjm lekarna pri zlatem len v Praji. j UUUUJ, ! Prilika ia praznike in novo leto. Velika zaloga iim- / akih ogrinjal (šjalov) v vseh barvah po gld. 3.60 in gld. 1 20 Zbirka frštanja v raznih risanjih od 20, 90 in 37 nvč. Molke srajce bele in barvane od 90 novč. naprej. Majeii p l is a sa gospe po 66. 75 nvč. in več •amo v prodajalnici > Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. V ^ ' d-:i:i______:. .... 1V.lik. ..u.. ^ ______ ( ?(Pn ^jhjaMiriera vecchia š. 7 c Zaloga pohištva tvrdke Al e b san dr o Levi Min* i Trat. Via Rlborgo, 21 In Plazza Veechla it. 9 1 Zaloga pohištva ia tapetarij vseh alogov, lastnega ta . delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na j zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeni < blago stavlja se parnik, ali na želeaniiko postajo, ne da bi za to računil stroške. Saunig čc Dekle va V GORICI, v Nunski ulici it. 14-16. Velika zaloga in dvokoles šiTalnih strojev Fotografični aparati i:,:;: po tovarniških cenah. Dobiva so v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 51». RarifO vse potrebščine za slikarje. Bobivajo se v DdrVC drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. Zdravilni predmeti ^!„f.nii.'.obl;« Artura Fazzinl, Stadion telefon 61 M9l*ea Ia najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-IVICU sala tara Fazzinl, Stadion 23, telefon 51». pristno dobiva ae v drogeriji Artura Fazzinl, Via raznih sistemov kakor tudi iz bambus a. Lastna mehanična delalnica za popravljanje In nikliranjs. Aite & Zadnik TRST Vi« Haeva na vatla »ia S. Lazzaro TRST priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici iu aa deželi bogate zalogo ma nifakturnegs blaga Dobiva se najnovejše blago za jesensko-zimsko sezono, za moške ženske in tlečo Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele, volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije čipke in vezania v obilni meri. Dobivajo s« tudi najnovejše stofe za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zahtevanje takoj. Pošiljate? poštnine prosto. Držeč se narodnega gesla: Svoji k svojim I ostajeva udana Aite Zadnik Zdravljenje krvi Čaj „T I s o 6e r n I cvet" (Mllleflorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in bemoroldam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nČ, ter te dobiva v odlikovani lekarni PRAXMANEN „Al iu Mori" Trst, veliki trg. ¥ i -i-> Mnctorria sadje, Mostarda, gorčično seme (zenf) bo-IVlUOiai U a sanake slive, garantirane, kineiki čaj 1 vrste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. izbirka, gobe. črniln Leonhardi. Dobi-_ , vajo se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. p|.m pravi Jamajka, konjak in maraskin iz Zadra. Do-nuill bjra se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. Motori na par z nerazpočljivim kotlom najpriprosteji in najceneji od bodisi kateregakoli drugega zistema, 507, prihrambe, od 1 do 50 korejskih moči, prosti koncesij« v vsakateri delavnici. Fknnnmirni mlini IRFAI " n* roko in na P*1' 7- nepokvarljivim kamenom, »unomiuni llllim „IULIU. prepotreben 7.a vsakega posestnika, 40% pri! hrambe moči, mele v vsaki meri od najfineje do debele moke za žgance, semelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi se moka segrela. 2 Via Molin piccolo 2 GeSSl & PaOlIlli - M 2 Via Molin piccolo 2 Generalni zaatopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par C. B. Hoffmeiater — Dunaj, rnm ^ 9 -ga 6 p j* Z ^ o