Štev. 64 TRST, v petek 5. marca 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN -m« ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. 7*aamične štev. se prodajajo po 3 nv6. 16 stot.) v mnogik "»•bakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, ^••fcojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-4&oi, Dornbergu itd. Zastarele §tev. po 5 nvč. (10 stot.). MLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, ••Mitnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po -ao rt mm. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-atintj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .Edinosti". — Plačuje se izključno lo upravi „Edinosti". Cdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorska* V edinosti fr rno*4 -»» NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; ni aa~ ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoenlna na n«d«ljsko Izdanja ,,£ĐZV08TZ" atan« : ••!<> ——- letno K 5-20, pol lota 3 60 — — Tsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* vana pisma t« ne sprejemajo In rokopisi se a« vračaj«. Naročnino, oglas* m reklamacije je pošiljati na upravo Kst*, UREDNIŠTVO: triloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik lBOBSorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorci}» lista „Edinost" v Tretu, nI. Giorgio Galatti St. 18. FeStno-hranHnftnl ra?un It 841 652. TELEFON it 11-57 . Volitve v cenilno komisijo za personalni davek okraja TRST - OKOLICA Podpisani priporočil za predstojeće volitve v cenil no komisijo za tretje volilno telo te-lo gospode : 1.) kakor člana : Josip Pertot, nadučitelj v Rojanu Jakob Štoka, posestnik v Kolonji 2.) kakor namestnika : Josip Negode, posestnik pri sv. Ivanu Josip Urbančič, posestnik v Bazovici Volitev se vrši v telovadnici mestne ljudfke sole, ulica Nuova št. 25., JUTRI od 8. zjut. do 2. popoludne. Glasovnice, pravilno izpolnjene z imenom, priimkom in poklicem kandidatov je treba podpisati ter jih oddati ali osebno (legitimacijo je treba imeti pri sebi) na dan volitve na volišču, ali ndposlati frankirano po pošti z legitimacijo vred najkasneje tekom današnjega dne na naslov : Volilni komisar ulica Nuova štev. 25. Narodni volilni odbor. (Glej dnevne vesti.) Brzojavne vesti. Trgovinski minister v Opatiji. OPATIJA 4. —- Trgovinski minister dr. Weisskirchner je danes v spremstva dvornega svetnika Prantnerja prišel v Lovrano obiskat župana dr. Luegerja. Na kolodvoru v Matu-ljth ga je vsprejel okrajni glavar baron Smidt Zabierow. Namestnik princ Hohenlohe le prišel tudi v Lovrano poselit ministra. Bomba v kraljevi palači v Madridu. MADRID 4. Kakor poroča „Correspon-deccia d' Espagna" so našli ob zidu kraljeve palače bombo z gorečo zažigalnico. Policija je zaprla več oseb. MADRID 4. Glede poročila, da ao našli blizu kraljeve palače bombo, je minister za notr. btvari izjavil, da je bila to le petarda, ki je bila pdožena na>krajnejem koccu vrta kraljeve palače, oddaljenega od istega okrog 500 korakov. Sneg. BELJAK 4. Sneži s kratkimi presledki še vtdao. Nevarnost plazov je še vedno izlasti na onih mestih, kjer ;e akočil s tira vlak št 970. Na omenjenem mestu je snega 21^ m. na visoko. Doslej je med postajama Žab-cice—Ukve zdrsnilo sedrm plazov. Na progi Beljak—Trbiž, Beljak— Rožnik in Celovec-Tesenice te je zopet pričel osebni promet PODLISTEK. Z i za — Povest Iz makedonskega življenja. — Piše Niko Ninić. Dospevši o žiru najdejo kako praktično in izvedljivo ! rešitev ! V okviru raznih -stanovskih in strokovnih organizacij, med pripadniki istih poklicev itd. in z druge strani zopet razdeljeno po mestnih volilnih okrajih bi se dalo s sodelovanjem vsih, ki 60 dobre volje, izvršiti v kratkem času mnogo. Cim natančnejše bo evidenčno delo, namreč poizvedovanje po pojedinih naših volilcih, tem ožji postanejo stiki med pojedinci in celc-kupnostjo našega volilstva in tem ložje bo vzgojiti, utrditi in ohraniti med nami volilno disciplino, ki je temeljni pogoj vsemu vspehu na volilnem bojišču. H koncu teh vrstic, ki naj nekako pre" ludujejo nocojšnjemu zaupnemu sestanku, še nekaj. Ni dvoma, da se na tem sestanku snidejo tudi zaupniki iz vrst drugih Slovanov, posebno pa dičnih bratov Hrvatov, in da prinesejo seboj navdušeno pripravljenost za delo in za boj ob naši strani. Naj bodo uver-jeni, da tržaško Slovenstvo pozdravi njih ca* step z vso simpatijo in hvaležnostjo in da bode znalo posebno uvaževati sodelovanje hrvatske braće, ki se je vže na posiedciih drž. zborskih volitvah izkazala kakor močen sam zase upoštevanja vreden faktor. W. Veleizdajniški" proces a Pred sodnim stolom v Zagrebu je torej tisti ogromni politični proess — ki ima menda le malo vrstnikov v zgodovini naše monarhije: razprava proti srbskim „veleizda* jalcem". Radi tega procesa so poslale velike novine iz raznih krajev Evrope svoja poročevalce na lice mesta. To dejstvo nam pravi, da se tej pravdi pripisuje evropska važnost. Ni pa ta proces znamenit le po števila obtožencev in prič, ki bo pozvane, po ogromnosti obtožencev, ampak tudi po predmetu obtožbe in po zvezi te razprave s sedanjimi hi3to-riskimi dogodki, ki rešujejo pereče balkansko vprašanje. Naš jug stoji na pragu velevažnib dogodkov, ki bodo odločilno vplivali na usodo toliko Jugoslovanov, kolikor na usodo monarhije. Zagrebški veleizdajniški procas je v tesni zvozi z dogodki na Balkanu. Mnogi trde celo, da je bila ta pravda od nekje naročena, da nekako inavgurira likvidacijo bosanskega vprašanja. V tej pravdi je na kocki življenje triin-pedeaetih avstro ogrskih državljanov srbske narodnosti. Ž a ta moment pretresa človeku dušo in provzroča najintenzivneje zanimanje vse evropske javnosti za usodo teh ijudij raznih stanov, ponajvefi pa inteligentov. Ali važnost te pravde se na izcrplja samo v zanimanju za usodo obtožencev, marveč izvira tudi iz vprašanja glede posledic, ki jih utegne imeti ta proces za razvoj političnih razmer na našem jugu. S človeškega stališča so seveda naše misli in čutstva obrnjene „vele-izdajalcem", ki jim bo v sodni dvorani v Zagrebu izvojevati velikansko borbo za svojo čast, za ekzistenco svojo in svojih družin, nedolžnih žena in otročičev, in za — živlenje. S političnega stališča pa je za nas neizmerne važnosti vprašanje, kakove posledice bo imela ta pravda za politično življenje v Hrvatski. Kajti mi ne smemo pozabiti, da narod slovenski je le po mali S j tli ločen od naroda hrvatskega. Ukupnosti interesov pa ne morejo trgati ne reke in ne gorovje. Naravno je torej, da bo pozornost vse zavedne slovenske javnosti prihodnje dni posvečena dogodkom v zagrebški sodni dvorani. A če hočemo ugibati o političnih posledicah temu proceau, moramo si poklicati najprej v spomin dejst-o, da je to sodno proganjanje zasnoval ia uprizoril tisti ban v Hrvatski, ki je bil od visoke strani proglašen golim eksponentom madjarske vlade. kakor Be pušča sestradanega psa na cesti. Mirno spaii niso ti ljudje nikdar. Spali so na trdih ležiščih, in kdor je imel puško, s puško poleg sebe. To V3e, ker niso bili nikdar varni pred napadi. Edino ob nedeljah so prihajali k cerkvi v Črno polje, kakor da bi ustajali mrtveci iz grobov, upadli, suhi, z oblekami polnimi krp in opankami, skozi katere so gledali goli prsti. Tu so podušali evangelij ia liturgijo, potem pa so ostajali pred cerkvijo, — leseno, majhno zgradbo, v kateri je bilo prostora za komaj par desetin liudi — pili rakijo in kavo ter se zbirali okrog goslsrja. Poslušali so goslarja, ki jim je pripovedoval, ob sprem-Ijevanju gosli, s svojim monotonim, skoro jokajočim glasom o davno minulih dnevih srbske meči in slave. In ko jim je goslar pripovedoval o Ko-sovem polju in sultanu Muratu, o caru Lazarju, o Vuk Brankoviču, izdajalcu, in Mdoš ObUiCu, junaku; ko jim je rakija razgrela kri, zamislili so se v davno minule čase, čase slave in časti, pozabivši pri tem tužno sedanjost in nesrečno usodo svojo. In prijemali so se za roko: starci in starke, možje in žene mladeniči in dekleta, ter se vrteli v kolu. (Dalje.) Če imamo to dejBtvo pred očmi, nam ni težko pogoditi vzroke, radi katerih se je inscenirala ta pravda in kaj bi se hotelo ž njo doseči. Ta proces naj bi bil velik korak do cilja Madjarov: da se popolnoma zlomi odporna sila hrvatskega naroda, poruši na temelju državnih aktov in zakonov sloneča neodvisnost hrvatskega naroda in da brvatika domovina pride v popolno odvisnost od tiranov v Budimpešti! 1 To so cilji madjarskega imperijalizma glede Hrvatske. Ali madjarski cilji segajo še dalje: oni hočejo Hrvatsko podjarmiti, ker vedo, da le preko podjarmljene Hrvatske ima njihova ekspanzivna pohlepnost poti — oa Balkan! Tem namenom, tem velikim načrtom ima služiti tudi „veleizdajniški" proces v Zagrebu. In ako bi bil fte kdo v dvomih, odpreti mu mora popolnoma oči dejstvo, da hlapci znanega večnega najemnika ti* j i n s t v a, p o d a j a ž a vsem sovra-gom Slovanstva, glas o vi tega franka, i naravnost živinsko besnoBtjo kriče po obsodbi in hlepe po — k r v » ! I Vspričo teh dejstev se imponuje vs£» solidnim, poštenim, neodvisnim in za bodočnost domovina in naroda res zavzetim elementom v dolžnost, da se zavedo veličine momenta, da potisnejo vspričo tega procesa na stran vse, kar jih ločuje, ter se stisnejo v falango, ki naj vsej Evropi, ki bo te dni zastopana v Zagrebu po najodličnejih tolmačih javnoga mnenja, pokaže, da je narod hrvatsko-srbski odločen za neizprosen boj proti madjarskemu imperijalizmu in žnjim sodelujočemu germanizmu ter za svobodo naroda in domovine! To je danes iskrena želja naroda slovenskega, ki sa predobra zaveda, kako je njega usoda pretesno spojena z usodo naroda hrvatskega. Če se patrijotične hrvatske in srbske stranke združijo za koncentriran odpor, potam smo uverjeni, da ta proces -— pa naj bo že usoda obtoženih „veleizdajalcev ' taka ali taka — provzroči polom madjaron-skega zistema v Hrvatski 1 Zaključujemo z besedami, 3 katerimi jo „Agramer Tagbiatf zaključil svoj članek, posvečen „veleizdaj-niškemu" procesu : Nadejamo se, da bodo oni. ki so od t?ga procesa pričakovali oilabljenje naših narodnih sil, vsklikali s kraljem iz Epira: Še ena taka zmaga in — izgubljeni smo. A ne more se vedeti, da - li bo sploh trebalo še jedne take zmage 1! * * * Strahovi. (Veieizdajska komedija iz dvajsetega stoletja.) L fini pek cijska soba policijskemu ravnateljstva t Pragi.) Brrrrrrr.... Halo ! Halo. Prosim kdo tam ? Policijski svetnik X. Tu Weis«gelb, koreapondent „R^ichs-posto14. — Prosim, ali je gospod ravnatelj v uradu ? Želim govoriti žnjim v eminentno v«Žni stvari. Gospod ravnatelj je v kavarmi, pa mu takoj lahko telefoniram. Dobro. V četrt ure sem tam. Klaajaai s«. Moj poklon. Brrrrrrr...» II. (Bureau policijskega ravnatelja. Ravnatelj i u WeUsgelb.) Ravnatelj (šaljivo): Tega Vam pa ae odpustim z lepa, g. Weissgelb. da ste uie pripravili ob eno najzanimivejših šahovih partij. Tista „eminentno važna stvaru bi že ša lahko malo počakala, ali ne ? Weissgelb (resno): Gospod ravnatelj, Šalo na stran! Od izida vje stvari je S*ran II >EDINOSTc štev. 64 V Trstu, dne 5. marca 1909 radi „vele- — Ve ik smeh je y dvorani, ko je na vprašanje, ke-Nobenega, ali po soactiua srbskim „veleizdajnikom in 52 tovarišem, ki so obtoženi — _ izdaje". Žj rano zjutraj se je začela množica obtoženec Gjorgje Jagniić ?.b:ra*i pred sodcim poslopjem. j liko ima otrok, izjavil: Sodni sen^.t je sestavljen nastopno : obtožnici ima eno, kaj pač poreče moja žena, Predsednik je podpredsednik sodnega stola ko zve o tem otroku". Jo-ip Tarabocch^a. Kakor votanti fungiraio • * * si dnf svetnik Pavel Pavešić Ljudevit pl. Z IGRE B 4. (Ogr. biro). — Današnjo CekaS, dr. Sigmund F;nk in Franjo Meiiaer. razprav0 j9 otvoril predsednik ob 8. uri in Zapisnikar je Barbot. Obtožbo zastopa drž. tričetrt donoludne. Nadaljevalo r>e je čitanje pravdnik M lan Accurti. Braniteljev je 32, — obtožnice. Kakor je sedaj določeno, utegne Čaioikarst^o je Zelo Stev'lao zastopano. .Z*' zfl8lišanie obtožencev trajati do 17. marca. Btopani bo med drugimi, inozemski listi: ta dan bo pozvane prve priče. Sodni stol „Corriere della Sera", „Daily Teiegraph", 0(3klonil vseh 300 prič, ki so jih predla-„Times", „Ku&koje Slovo", „Petrograjska brz. gaj- branitelji, da ae zaslišijo, ker so iste agencija*4. — Sodišče je za razpravo najelo 8a£rie osualijene, da so se udeležile veleirbske šest stenogcatov, ki bodo stenogrfcfirali ve3 pr0psgande. tečaj razprave. Ob 10. uri 20 minut je pr, d tednik Joiip Taraboccbia otverii razpravo. I javil je, da bo vodil razpravo po že določenem redu. Prosil je časnikarske poročev&lce, DUNAJ 4. Jutršnja „Wiener Zeitung" naj vestno, resnično in stvarco obveščujejo 0i,javi cesarjevo lastnoročno pismo, da je e o e li.te, ker ee bo ta izvestja primerjalo s mini3ter za Galicijo vit. Abrahamovritz rešen stenogramom in tko bo kaj krivo izvešč nc, jn da mu je za njegovo delovanje od zamo dotičnemu liatu izkazaico, oziroma jzrečeno najviše priznanje in podeljen red pravico do prisostvovala na razpravi. Potem železne krone I. reda. Njegovim naslednikom je po imenu pozval obtožence, ki so podali je imenovaa p0sl. dr. Ladislav vit. Dulemba. svo a generalije. - Obtoženi so sledeči: OGRSKA. Adam Pribifiević, Valerij an Pribičev-ć, KPjza na Ogrskem. ..S" S I« BndimpeSta ja^j.jo: Li.« r■ i«n .if X T.-irro n r, -\A A nfr.niTP Srni?. Aftlrtfi K položaju t Avstriji. Navi gališki minister. so polni vesti o pred^toječi krizi. Parlamentarni krogi stoje pod utisom seje bacčnega odseka. P osi. Gavro Ugroo, kakor zaupna oseba vladnih krogov, je izjavil neki skupini poslancev, da je vprašanje odstopa ministerstva — vprašanje nekoliko dni. Scranka neodvisnosti — je stranka bodočnosti. Členi ustavne stranke so zelo egorčeni p;*cti vedenju prutašev stranke neodvisnosti na seji bančnega cdseka. bradic, Gjuro Jovanović, Antonije Srnič, Miloš Borojević. Milovan Momčiiović. Dmitar Mi-lević, DuSan Trbuhović, Gadeon Ogrisović, N.kola Ercegovac. Nikola R braca, Gj. Končar, L ubomir Vilic, Dimitrije Gajić, Boedan Ri-stovl6._Stevo Končar, Pero Bekić, S. A Živković, S ino Živković, Gj. G urić Tana^ije Oblaković. Stevan Kučar, Mile Ćorić, Pavle Matijašević. S:evo Radovanović, Mojo H.vačanin, Dmitar. E.vačanin, Dušan Er?fičanin, Giuro E:ak, RuSŠia. Giišo Vasić Stevo Kalember, dr. Aleksander; . ' . G urić, Plnton Solarić, dr. Dušan Mhajlo1 Ru8ke čete ob fla,,8kl meJ'* M ckovlć, Mikola Čudić Ltzo Bačić, Vaso j Krakovski „Naprzad" javlja iz Tamopola, Vukdragov Mi.e Mitrić, Danilo Poduna^ac, d a je ob gališki meji zbranih d o- Gjorge Jagnjid, Stevo Zukanović, Simo slej 70.000 r u s k i h v o j a k o v. Poveljnik Vuksan. Kosta Dragosa'sc, Dositije Kutuzov, kijevskega zbora je Ž3 ponovno izjavil svojim Milan Vukelić Jovan Kal&fatć. častnikom, da pokaže Rusija pred Evropo, Od teh ie 17 starih izpod 30 let; 8 lih ** bo in moSla izvršiti svojo tradicijo- im^ nad 50 let, 39 je že ožeajenib. p0 nelno misijo. lati liat javim, da pnhajajo na pok icu je 18 t govcev " oziroma obrtnikov, 6 meJ° ca daQ nfJe poaestaikov, 12 učiteljev, 1 profesor, 5 du- nO^nnvi MA RALIfANII h .vnikov, 8 uradnikov, 2 zdravnika, 1 dijak. OU^UOIU i*A 0AL.KAIMU. 47 nb pripada ?am^3ta!ni srb ki stranki, dru- Ali smo na predvečeru vojne? gih 6 so pa prijt&ši raj'kalne srbske Siike se menjajo kakor v kakem kolej* atianke. . doakopu: sedaj se vidi položaj črn, brezupen, Predsednik je potem priobčil, da je dr. potem pada zop t žarek rahle nade na sliko. Stojano ic izključen izmad b.*aniteljev, češ, da Predsinočnje vesti so bilo skrajno vznemirljive, ne more biti branitelj, ker je sam osumljen kakor da je ugamil zadnji žarek nade ns T.v?i?izdajal3tvaH. D žavni pravdnik Accurti mirno reš tez avstrijsko srbskega spora. Sise je izjavi« tudi proti branitelju dr. M.laii- nočnje vesti so zopet za nijanso ugodneje, novićj, češ, da je proti njemu uređena ka- Sinočnje vesti vsebujejo par simptomov, da z-r-nska preiskava radi „veleizdaje". Dr. Mi- ni Avstrija in S-bija nočeta spregovoriti lad nović je hotel na^o replicirat'. Prrdjednik zadnje ugodne basede. mu jo odgovoril, da mu zamore dati besedo D jčim smo beležili včeraj vest, da je še le po dovršenih g neralijah. Ko so bita Srbija defiaifcivno odklonila nasvet, da bi Be ista dovršena, je dr. Vinković predlagal, da odpovedala zahtevi po teritorijalni odškodnini. ne dr. Stojaaovića pripust; kakor branitelja. Sinoči pa nam je sporočil brzojav, da je od- Državni p avdnik Accurti se je temu proti HI. govor Sibje na noto Rusija sestavljen v Ssnat se je umakuil v svojo posvetovalnic),; povsem korektni formi. Srbija, da ae sicer da o tem sklepa. Sklenil je, da se pripušča ne odreka rečeni zaLteri, ali tudi ne izjavlja dr. S:ojanovica kakor branitelja, ker bi imel j kategorično, da bo vstrajala pri tej zahtevi, pravico vpogiedati v sodne akte. Isto je Izjavlja pa, da je Srbija pripravljena za pri-sk eail tudi glede dr. Miladinovića. Proti : jateljsko sporazumljenje ako bo odgovarjalo temu sklepu so branitelji uložili pritožbo interesom Srbije. ničnosti. Po odmoru ae je pričelo s čitanjem ; To bi bil pomirljiv znak od strani Sr- obtožnica. bije. Jednak simptom moremo zabeležiti da- Za časa čitanja gen^ralij in peraonalii je nes tudi z avstrijske etrani. Oficijozni „F.-em- prišlo do več zHaiinmh incidentov. Tako je denblatt" prinaša namreč članek ca adreso obtoženec Rada Malobabić za svoj stan izjavil, • Srbise, Č anek je pisan sicer jako samosvestno, da je „aretiianec", kar io izzvalo med obto- ali vsebuje tudi izjavo, da je Avstrija ženci smeh. Obtoženec Ljubomir Vilic jo na pripravljena dati Srbiji gospe- vprr.šania, koliko ima otrok izjavil, da 4. a d a r u k e koncesije. Naglaša sicer, da predsednik je rekai, da v zapisniku st)ji 5, nakar mu je obtoženec odgovoril, da je tekom Avstrija nikakor ni primorana v to, ali pripravljena je za koncesije, da se srbski narod prei3iiave en otrok umrl. — Obtoženec Ni- j prepnča, da se Av«tro Ogrska noče vpirati kola Ercegovac, oče 10 otrok, 'e na vprašanja, ■ njegovemu razvoju. Naglasa tudi, da Avstrija kdo mu je branitelj, rekel: Čiitito življenje jima pravico suvereno odločati o tem, in da in čista vest prvi, potem pa je navedel: druge vlasti nimajo pravice do posredovanja, odvetnike kakor branitelje na drugem mestu, j Ali to nič ne de, glavno je: da je priprav- ljena v to. Obžalovati jo ie, da ni avstrijska diplomacija takoj padala tako izjavo, da je pripravljena dati koncesije, ki zagotovo Sr-bH svoboden gospodarski razvoj. To bi bila morda lahka podiaga za pogajanja in svetu bi bilo orihranjeno vse to nervozno vznemirjenje. Me3to tega pa je osorno in trdo odbijala vsako misel ca kako odškodnino in so po vrhu znamenita nemška glasila obmetavala Srbijo le z zasramovacjeia. To je bila vse-kako huda pogreška, ki je ulivaia olja v ogenj srbskega ogorčenja. V interesu evropskega miru in v interesu naše monarhije bi bilo lo z veseljem pozdravljati, ako je na Duoaju zavladalo spozaanie, da je bila pogreška. SRBIJA. PETROGRAD 4. Kekor je Petrograjska brz. agentura iz zanesliivega vira zvedela, je odgovorila srbika vbdi, potem ko ae je posvetovala o ruskem predkgu, da Srbija ne namerava dati po?oda za vojno z Avstro-Ogrsko niti spremeniti svojih cormalaih, prijateljskih odaošajev do te države. Prav tako malo zahteva Srbija v zved z bosansko-her-cegovinakm vprašanjem cd Avstro-Ogrske teritorijalnih, političnih ali gospodarskih odškodnin, marveč popolaoma zaupa, ne da bi se umešavala v to vprašanje, ki spada pod odločitev signatarnih vlasti, v njihovo modrost in veliko čutstvo pravičnosti. Srbska vlada namerava sedaj odpoalati velesilam okrožno noto v gori omenjenem smislu. KOLIN 4. Neka barolinska brzojavka „Koic. Zeitung" konšt*tuje odločno, da je mioisterski predsednik Novakovič na nasvet Rudije. Asgiiie, Francije in Italije izjavil, da Srbija na vzdržuje svojih teritorijalnih zahtev in opusti vsako provokacijo Avstro Ogrske. Avtonomijo Bosne in Hercegovine smatra Sc-bija vsled turško-av strijikega dogovora ureieno v smislu, da se ne more Srbija več s tem baviti. PETROGRAD 4. „RjeČ" poreča v neki pariški brzojavki: Rusija je izjavila francoski diplomaciji, da ee smatra po sroji zadnji, Srbiji odposlani, noti vezano ia da odreče Srbiji daljno pomoč, ako ista ne pristane na noto, V uvodnem članku napada „R;eč" hudo ministra za uuanje st ari Isvoljakega. . PETROGRAD 4. — Oficijelni odgovor t;rbake vlad? na ruiko noto ni še prispel. Kakor se govori, so vendar v unanjem uradu prepričani, da bo odgovor ugoden. PARIZ 4, „Ag nce Havas" je priobčila sledečo noto : Srbi a je izročila ruskemu odposlancu odgovor, ki se ga priobči vladam. Srbija zagotovlja svoje miroljubne namere in iz avlja, da imajo nje vojaška varstvene odredbe ie čisto defenziven značaj ter da želi edino le, da se vzpostavijo ob meji normalni oduošaji. Srbija na zahteva ničejar in je pripravljena poveriti E rropi svoje koristi, če prizna Evropa aneksijo Bosne in Hercegovine. SOLUN 4. Srbija je prepovedala izvoz žita v novip&zarski sandžak. ČRNOGtORA.. SOLUN 4. Uradno poročilo iz Skadra pra?i, da dela Črnogora priprave cb meji, ki se tolmačijo kakor ugroženje Skadra. TURČIJA. PETROGRAD 4. — Danes zj ltraj je prispai bemkaj turški minister za ua&nje stvari Rifaat paša. Na kolodvoru sta ga vsprejela turški poslanik in kancelijski načelnik ruskega ministerstva za unanje tt/ari Satinski. CARIGRAD 4. Tudi v Sicplju in Baj-ruti je nehal boikot. V Samsunu, Kerasoni in drugih krajih traja še dal e. lito tako štrajkajo tudi še tukajšnji laateiki prevoznih ladij. BOSNA. Politične aretacije v Bosni. Iz Sanskega mo;ta poročajo, da je bila pri predsedniku srbsko-pravoslavnega cerkvenega in fiolskega odseka Simi Zurunicu — bratu vladnega svetnika dr. Toša Zuruoića na Dunaju — hišna preiskava in da so bili rsdi suma „veleizdaje** aretirani trgovci Todor G. Popović, Lazar in Jovo Milinković. bled kakor; Pres ? To! odrisno, ali dobite visok rek, ali pa modro j polo. Ravnatelj (smeje se) : Torei ne bomo; imeli opravka z navadnim lumpom. Pa vendar' ne bo treba skrbeti za osebno varnost, kakega! inkognito potujočega eksotičnega sareniasima ? ! W eisagelb (nejevoljno z glavo ki-1 maje) : Gospod ravnatelj, isvoljujete biti danea j i>ko dobre volje. Samo no vem, koliko časa ! še. (Svečano ia s povdarkom): Treba prepre-, r\-.i veleizdajo, odroma revolucijo, kakršne še : sumo doživeli izza ogrske vstaje. Ravnatelj (skoči kvišku platno): Za Boga, veleizdaja in v ui irožno ! W e i 6 8 g e 1 b : Poznam načrte vse zarote v detaljlu. Če goapod ravnatelj momea-tano .... Ravnatelj (izpije v naglici veliko kupico vode) : Pripovedujte, prosim pripove-uu ts! (Si pripravi kos sivega konceptuega papirja : tudi pri policijskih ravnateljstvih bc namreč varčuje na — papirju.) Takih stvari ni nikakor odlašati. W e i s s g e 1 b : Baš sem odkosil, ko je nekdo na koridorju močno pozvonil. Sluga, ki sem mu strogo ukazal V3acega odsloviti, kij bi me motil med kosilom, je hitel.... j Ravnatelj; Nichts fur ungut, gospod Weissgelb. Ad rem, ud rem. Vso to predigro si lahko v mislih sam predstavljam. Kdo je bil neznanec, ki se ni dal odsloviti na noben način in kaj Vam je bil povedal med štirimi očmi ? To me zanima. W e i s s g e 1 b (nekoliko pikirano) : Gosp. ravnatelj ste jako nestrpni. Popreje niste bili preveč radovedni. Ravnatelj: Na troaite. prosim Vas, žarečega oglja na mojo glavo, itak sedim že kakor na igluh.... Weis3gelb: Neznanec se m* je sicer predstavil, a imena njegovega ne smem povedati, ker sem mu obljubil, da je zamolčim. Ls toliko smem omeniti, da je delavec mestnega vodovodnega kuratorija. Tudi on je zapleten v zaroto, a ker mu vest ni dala miru, odkril mi je vse veleizdajaUke spletke. — V Pragi, Ljubljani, Trstu in Zagreba obstoje zarottiiškd družba, ki ne nameravajo nič več in nič manje, nego razbiti našo staro Avstrijo a pomočjo Srbije. Praga je glava vse razširjene zarote. Da se jim načrti posrečijo v nakrajšem ča*u, razdelili so si zarotniki vse delo. Praga je, kakor sem omenil, central, ki ima poleg vodstvenih stvari zlasti proučevati vse najnovejše iznajdbe na polju vojne umetnosti. Ljubljana organizira ravnokar po vseh slovenskih deželah bojkot proti Nemcem, ki nima drugega namena, nego navduševati slovenski narod za panulamtiČne ideje. Glava ljubljanskega zarotniškega pododbora je ljubljanski župan, ki je že dal ljubljanski grad skrivomaj močno utrditi. Pod pretvezo, da bo pregan-al ljubljansko meglo in vspešnejše streljal ob raznih procesijah, je dal odstraniti stare pohlevne grajska kanone, na mesto katerih bo v kratkem montiral mooeroe 12-can-timotereke tooove. Po županovi inicijativi se je ustanovil tkzv. rmoro3tar*ki F.ottenverein", ki ima naljgo da v najkrajšem ča-u sestavi mogočno ljubljansko brodovje. Ogromna bojna ladija, sistem Dreadnonght, leži baje že dlje čaaa usidrana v grmovju blizu Gruberjevega kanala PredrzneBt „morostarskega F-ot-tenvereina" je tako velika, da je neko tran-I športno ladijo krstil po ruski križarki „Cesa-revič", ki pred očmi c. kr. oblastnij celo v 1 mestu nemoteno prevaža ljudi čez Ljubljanico. Tržaški pododbor, v katerem sede poleg dr. RjbarA naiza^rizenejši Garibaldinnvci, izdeluje kakor po stbi umljivo, bombe najmodernejšega sestaja slednjič Zagreb pa si ie stavi nalogo, da sprijazni Hrvate s S.bi. Čemu..... to se ume je. Ravnatelj (ki je ves čaa le dvakrat t minuti sapo zajemal) : T»da Praga, Praga, povejte kaj več o Pragi ! SARAJEVO 4. — Gladom n^ke vesti iz Zvornika 30 včeraj ?jutra j pri G;avičici ob Drini »rbski kmetje močoo streljali na avstrijsko patruljo. Patrulja ie odvrnila, radi teme se pa ni meglo konstatirati, ako je bil kdo na srbski strani ub.t ali ranjen. 01 patrulje ni bil nikdo ranjen. BOLGARIJA. DUNAJ 4. Bolgarski csr Ferdinand je sinoči odpotoval v S.fi o. BUK ARE ŠT 4. Car Ferdinand je danes zvečer prispel semkaj z Dunaja. Na kolodvoru ga je Vspreiel kra\j Karol. Car Ferdinand ost ne jutri tukaj kakor gost in se potem vrne v Bolgarijo DROBNE POLITIČNE VESTI" Slovanski kandidat za meato državnozborskega predsednika. — „Slovanska Jsdnota" je sklenila, da kandidira na mesto predsednika državnega zbora poslanca prof. Masaarjka. Za nove parlamenta rt volitve v Italiji Fe dosle; volilci in dosedanji poslanci lo maio brigajo. Šestdeset d;scdanjih poslancev ^e izjavilo, da ne b~do več kand -dkt pravici, ki jo Italija baje ima do teh pokrajin. NiČ ne pomaga, ako se jim vi smejete in če jih zavračate, da so njih želje le same utopije. Strastno ee drže svojeg i siiteisa dokazovanja. Kdor si torej hočo prilastiti karkoli-i sibodi, ne potrebuje dražega, nego da doka-;zu]e nasprotniku svojo „zgodovinsko pravico" !do predmeta in — ta je n^egiv. Tako lngika I naših sosedov ee izpremin a kakor je ravno ; potrebno. O znani af^ri med reškim kapitliem in I senjsko škofijo piše „Piccoio", da so dokazo-; vanja hrvatskih duhovnikov sluba in da so i njih želje le same utopije. — Duhovniki so [namreč dokazali „zgodovinsko pravic-*", ki jo EDINOSTc štev. 64 Stran ITI afdaja pokazaii svoje poliiičoe tei-der.ee kita. za katerim obrača hotoa gospodinja tudi v cerkven h stvareh ... Nu povejte nam, svoje zaljubljene oči. Nastopita tudi Nikitin o čem je še ked. j govori! „Piccoio" in kd&j Btari oče, dobri ia mehki Akim, ki ]e tme?ej e *»e kako stvar branil ali napadal, da ne bi po svojem govorjenju in nerGdin pri nasto-b-to politične tendence poleg ?! — Toda pjnju, a^pak on je poštenje, vest, ki se ne-„Piccolo" iiva — svojo logiko. Opazovalec. pren h.ma oghša v tej — „temi". Vse dru-Taki SO — „naši" ljudje! Prejeli smo: gačna jo mati Matrjona, zvita in hudobna V će raj je bilo čitati v enem tukajšnjih laških ženska, ki celo podpira grešno l;ubezen med J- tov osmrtnico po 78 letnem Aleksandru sinom in gospodinjo, kateri preskrbi za novce ^gurju, ki je, kakor je posneti iz omenjene celo „praško?", da bi gospodarju prej — osmrtnice, umrl — v Podragi pri Vipavi! ! odieg'o. Ia rjg mu odleže do praških in N s ki to pišemo, je aram, da se o *mrti „moč teme" raste in rast?. Nikita se poroči poštenega zavednega slovenskega starčka ob- z A nisi j o, pa začne ljubimkovati s pastorko jivijajo osmrtnice — v laških listih! Akulino in ta ljubezen ne ostane brez po- Ako že soroduiki nočejo obvestiti sic- aledic; t9 pa je treba odpraviti za vaško vers^ko jasnost o emrti slovenskega moža — ceno in to so tudi zgodi. „Moč teme" je do-Tisij bi vsaj molčali. Spr štovali naj bi vsaj spala do vrhunca: Akulinino d^te Nikit* iciorično narodno mišljeni«* pokojnikovo I umori, snj eo prijavljeni snubači za to te-Puko.ini A eksander Zgur bi se gotovo srečno dekle, ki se je v svoji omejenosti in v g-obu obrni, ko bi vedel na kak način se poltnosti docela udala i/dademu, njenim že-znanja njegova smrt. l^am strežočemu možu matere, ki jo z dna Ža! — a taki so še danes nekateri „naši" duša sovraži, saj ve da je Anisiia zastrupila ljudje! i Pjotra. In daii se na zunaj zbirajo čim dalje Pozor! Z dežela so nam poslali okrož- temneJ5i oblaki nad grešnim domom, *e jame n c^, ki jo razpošilja graška podružnica „K.1 7„ Nikitovi duši jasuiti: teža g eha je preve k. nriv. Bobmische Union Bank" našim de-:h*a' da. bl J0 mf>gel nositi človek in dobri narnim za?cdom. S to okrožnico prosi rečena ! žlva njegova vest, mu pomaga Oivc- podružuica, naj bi 3e jei doposala bilančna b:)d,t' se »mo51 tem0a' pred zbranimi svati poroč.la za minolo poslovno lato. : P"cd. vso družbo prizna svoj greh, da za- Opozarjamo, da ie rečena podružnica !>ram fsaj zadnje zlo — zvezo med Akulino grizena sovražnica Slovencev io nsš d -iln D eQ,m žeDincm- Drama je po tem takem pi.r.ik izraži bo azen, da hoče nabirati sta-'P°,na n.^imenitnejSih učinkov, ki se jim ob-ti sli ko v kake nečedne, ali celo sovražne ^stvo ne more odtegniti. Pr-čakovati ie n mene. j torej, aa naši roiuki ne zamnde prilike ter v Vojaški nabori odgodjsni. C. kr. namest-! v.eiikem. Številu piidajo uživat ta najlepši dar . .. - j. ____________j. . i.i i Rlnrfln^irn iimptrmaH O priliki prebridke izgube naša nepozabne iskreno ljubljene matere, babice, oziroma tašče Amalije Uenturini roj. Somsa nam je došlo v veliko tolažbo izraženega iskrenega snčutstvovanja od vseh strani. Štejemo si torej v dolžnost, da izrazimo na tem mestu iskreno zahvalo vsem enim, kateri so nam na kakoršenkoli način pokazali svoje sočutje ! Osobito se še zahvaljujemo pevskemu društvu „Preše-renu za podarjeni venec in petje ganljivih nagrobnic ter županu in dež. poslancu gosp. Josipu Pangerc, kateri je ob tej priliki prevzel vodstvo. BOLJUNEC, dna 1. marca 1909. Družina Venturini, sišt»o je izdalo naznanja, da eo valed naloga c. kr. m nisterstva za domobranstvo za to ift > do nadaljne odredba cdgodjeni vojaški nabori na Primor kem in vsied tega preklicu^ uradni razglas od 30. januarja 1909 št. M I—1870/1— 08 glede določitve nabom h dni. Poroke, rojstva in umrljivost. Od 21, d> Bosimi. 27. f-biuirija se je v tržaški občini poročilo 130 parov. Rodilo se je 138 otrok in sicer 63 mošliih in TO žensk. Umrlo ja 118 o-eb in -icer 57 mošk h ia 61 žensk, od teh 27 ' fzpoi enega leta. slovanske umetnosti. TržaSka gledaliSČu Vslel velikih in ugodnih nakupov usnja, prodaja ▼ čerljarcici Nuova Calzoleria Triestina ulica G. Carducci 21 (prej ul. Torrente) obaralo za moSke po sledečih cenah : Čevlji (gete) za moške iz usnja Eoxcaif . po K 9 — Postoli za moške s trakom „ „ „ 9.— „ „ urez Oerby „ „ . „ 9 61 „ „ urezTriumph „ „ . „ 5 60 Izbera razeo vrstnegn oba vala za gospode, gofpe in otroke i. s čevlji in pastoli najmodernejših kroje7 in oblik iz blaga I. vrste Delo solidno ia natančno. CENE ZMERNE. FENICE. — Danes c b 8. uri je v tem gledališču takozvani „moderni večer", pri katerem sodelujejo najbolje moči cirkusa EDEN. Nocoj je ta varieto predstava. Društven** vesti« . TELOVADNO DRUŠTVO „TRŽ. SOKOL* T?iaSka mala kronika. Turisti na potovanju Včeraj zjutraj je piiijlul is Liverpolu iu Alek'andrije angleški ti r k od Cuaard Liae „Carpa^hia" ton. pod p;>vei]«tvom kap. C. Smith z 216 c°ebami. — V parniku se nahaja liO an-«»l-jšiih in deloma amerikanskih turistov. — Včerai zvečer ob 8.15 je „CarpHthiii" odVtula ns Reko, cd koder pojde naravnost v New-Y crk. Težka nezgoda na delil, Ignacij Rokovnik, star 25 let, bta»ju oč v ttiskalaici olja, je ^č :raj delal okolo neLega stroje. Nesreča ja 'io..Ia, da mu je de^na roka obtičala v; kolesiu stroja, v»ied česar Ee mu je ta ud £ r razmesaril. Sprejeli po ga v bolnišnico. Josip P .kov;<5, Bt8r 63 iet vtlužben pri irgovcu le*a in olja Ant. Bruca ttanujoč v zagati S. Tec;a št. 15, je po neprevidnosti vtaknil desno roko v s'rcj ; t troj mu odtezal dva prsta. Prenerli ao ga v bolnišnico. Poskus samomora petnajstletne zaljub-Jenke. M'lita R^va ico. etara 15 let, stanujoča v ul. Kac-dier št. 1, je včeraj v samo-•bo' ilno svrho izpila 50 gramov jesihove id^iae. Potom rešilne postaje je debila pr*i ■pk in :e biia spravljena izven nevarnosti. — :> i grožnjo rodbino so jo pustili doma. Vzrok bsmomora tiči v nesrečni ljubeza:, Tržaške ognjusno3ti. O^ljar Huoibert joa, stur 30 let iz Kormina, je bil včeraj upeludne v ul. Torrebianca vsled ogojusne pijanosti tarča vieh pugiavco7. Peljali so njega in pozneje nekega njegovega tekmeca na nšrektorat, kjer naj as duhovi ikade ! Koledar ia vrezno. — Danes : Aga-?€-ta muč. (Kvat.petek). — Jutri : Pridolin op. (Svat. sobota,) — Temperatura včeraj -j'o t uri popol. -f- 10'" Ceis. — Vreme | včerjvj : dež, oblačno. i — Vremeneka napoved za Primorsko :! D uačao s possmrčrimi padaviaami. Zmerni metrov:. Temperatura narasla. Počasno bolj- Naše gledališče. Prihodnja nadsljo die 7. t. m. ob 8. uri i zvečer sa uprizori na slovenskem odru velika! dr^rna „MO0 TEME*, eno izmed najiehtar;j§ih del, ki jih je ustvaril siavni grof L. N. Tolstoj. Sicar ža piaa-.eijevo ima lamči za dovrš^no^t in zuama- < mtjat tega dramatičnega umotvora. Tolitoj, ki tako d bro pozna v»e, tudi najbolj skrite , -ile in Lagona člove5ka narave kakor pri izo- J oražencih tako tudi pri preprostem kmeta, i _ram ie v avoji drami očrtel z nfdosežuo imatnjatjo vrs:o likov, ki nastopajo p:ed nami s porazujočo veriet.tostjo življenja in nai tem bolj prepričujejo, d i je razvoj da-anja, ki je vidoti docela enostavno in preprosto, brez xsake priailjencsti in narejene auietnosti ; zato pa se gledalec uklania tudi plemeniti idaji, kateri služi „Moč tema", brez uaiuanjše nevolja in brez najrnhlejšega d^o^-2. Glavna lisa, ki jih zremo na odru, so : lolshni gospodar Pjotr, ki ga mlajša njegova j i Anisija kot neprijetno breme mrzi j v Pj trovi biši sta šj, nekaj sbboumna hči Akulica in rcala Anjuktn, ki ?re s svo;im j nedolžnimi očmi vse te grde čine „teme", ki se goda v očetovi hiši, in prezgodaj dozjrera; pri biši siuži za hiaoca mladi in gizdavi Ni- ANTON REPENSEK knjigovez v Trstu, via Cooilia 9 priporoča slavnemu občinatvu svojo moderno urejeno delavnico. v kateri ae izvrSujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih conah. —— SVOJI K SVOJIM ! —— Slovenska mizarnica v Tr- cf II Majcen MiloS v Trstu ulica I*eo olu štev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ksr Je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu uri in pol zvečer v valiti dvorsni Nar. Doma44. Na tem večeru iz prijaznosti sodeluje : režiser slov. gledališča brat Verovšfk, g ed. igralec gosp. Vebie, društveni pevski zbor in gc.dba pešpolka št. 97. Vstopnina za člene :* 60 »t.. >:a n^člene : 1 krono, loža se dobic&jo po 5 K. *V dvorani bodo pestnvijene pogrnjene mize. Promtnadua toaleta. Na zdar I TRŽ. KOL. DRUŠTVO „BALKAN" priredi v soboto, dne 13. t. m. svoj drugi družinski * V*1V Tečer v prostorih slov. \h i •• 1 >\ »Trg.-izrbrižaval. društva" P r„l « F- npacnn fifor 9 društvo „Ilirija" (ul. S. Fi\p.ncasco štev. 2, I. nsd.) Iz posebna prijaznosti sodelujeta slavn. pevsko -od Sr. Jakoba ter taabu- „Konsumna druši/o4 v DoHni registrovaua zadruga z omej. poroštvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 21. marca ob 3 uri popol. — v društvenih prostorih. — h !i TELEFON' 20-58 Q ■ U ■ ' Odprla se je * v Trstu, ul. San Lazzaro 1 v palači Salem Hous elegantna prot!a-jainici in zaloga rajfinejV.h »leliVatpa, km>li(OT, likerje? vsake vrste, jfgtvin. ju/.a gt 5-iflJa, tn-in druga p.-iviajaln ica ne mor.-ž o jo konVurir.tti. G. KRASCHOVETZ. DNEVNI RED : 1.) Računski zaključek za leto 1908. 2.) Morebitni predlogi. ODBOR. Slovenci in S ovam v Trstu Dolžnost je va.ša, r. Jvo S orli. Dr. Jvo Šorli, ie najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odlič. Francoza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slov. krogih 8', 220 strani. Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. ALLA CITTA Dl TRIESTE TRST — ulica Giosuč Carducci St. 40 (prej Torrente) — TRST novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke ksmgsrn barvane in čmt. Obleke za otroke in deftke od 3 do 10 let. Velika izbsra paletot za moške in dečke. • Površniki In a straha m ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna L lovanje oblek po meri. — Fuštanjaste, srajce, hlače iz bombažovine, spodaj« B^T in druge potrebšfilne zs delsvoe po oensh brez konkurence. — GOVORI SE ■ohištvol solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TfldT — Via Maioanton Btran IV •EDINOST« štev. 64 V Trstu, 5. marca 1909 petek za t kupni mešani zbor. P. n. perci in pevke so n2prošeni, da redno zabajaio k pe r s ki m vajem. Vabijo sa k pristopu novi evci io pevk*1. V soboto 6. marca redna seja. Odbor. Cbčni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se bo \r?il dna H. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „KoESumnega drnžtva14 v Rojanu s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev cdbora in namestnikov, o) Volitav pregledo-valcev računov. 6. Razni predlogi in nasveti. Darovi. Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske mladine so doposla'i gg.: Mihsei Pernarčič mizarski mojster K 2, potom Jadranske Banke dr. Josip Mandić Trst K 10. Dr. Ivo Jagode odvetnik v Trstu K 10. Dr. I. Zenkovich c. k. notar v Trstu K 10. Ivan Godnig trgovec v Trstu K 10. Niko V. rcoa Trat K 6. Mijo Kuščer Trst K 5. Matko Kante šol. nadz. Sežana K 4. Ivan Kokalj Trit K 4. M. Venedig Trst K 4. Ivo Bolanič Trst K 3. Dr. Peter Bučić Trst K 2. Anton Ščuka Barkovlje K 4. V včerajSnem izkazu čitaj Petar Harlović K 10, mesto K 5 kakor je bilo pomotoma natisnjeno. Vsem vrlim rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. Nadaljne prispevke prosi se dopoŠiijati na ugl. „Jadransko banko" v Trstu aH na g. Viadko Ternovec t. č. blagajnik Trst Fontana 4. Za moško podružnico družbe sv. Clr. in Met. v Trstu so darovali gostje na slanikovem večeru v Balkanu K 12*46. — Denar hrani predsednik. Isti podružnici sta darovala : štajeraka Slovenka D. K. 2 K in Kralj 2 K. Srčna hvala! Isti podružnici je nabrala gdč. Z. B. v veseli družbi pri Pirče*ih v sv. Križu K 12. Apolonija Košmelj je darovala 60 stot. gosp. Herjak dodal še 30 etet. — Denar hrani uprava. Dne 28. febr. — dan krsta Danice Piičanec, nabrali so zaostali gostje pri Ničelu St, II, — 4 K za podružnico Ciril-Mčtcda in 4 za dij. podp. društvo. Gteslo slove : Danica mala De niča zala V krstni tvoj dan Je nekaj zložila Za družbo Cirila In brata Metoda Obmizoa gospoda. A tudi dijakov Pozabimo ne, Ko dobro nam gre ; Če ni jih — petakov, Pa damo, kar je — Saj to da srce. Gr. E. Denar hrani predsednik. Po veselici pevsk. društva „Primorec" v Trebčah nabralo se je med navzočimi gosti in pevci za Rnžmov spomenik K 4.30. K tej svoti je dodalo b-aUko društvo „Straža" še K 3. Ivan Fran Mahnič trgovec v Bazovici K 2 — Vesti iz Istre. Iz Kopra. „Edinost" je priobčila dne 16. m. in. dopis iz Kopra, v katerem se opisujejo naše ktošnie predpustne zabave z načinom, ki napravlja utis, kakor da hočeiro koperč ari delati Tržačanom konkurenco. Tudi je dopisnik o naših prireditvah poročal pristranko. Tako je bil prezirljivo malobeseden o naši „samomoški" veselici, dasi je bil poprej v „Edinosti" radoveden glede vfprha te prireditve. O veselici „Zvezde* dne 2. decembra tudi ni poročal resnično Tamburaši so le na željo in slučajno zaigrali par komadov. Sploh se zdi, da se gospod dopisnik uvršča med — razdirajoče elemente. Da se društvu „Zvezda* ni možno tako svobodno kretati kakor kakemu drugemu društvu, tu mora biti tudi dopisniku dobro znano. Da se je pa ples dne 5. januvarja najlepše obnesel, bi moral priznati tudi dopisnik. Saj smo ob tej priliki nabrali tudi 23 K za družbo sv. Cir. in Met. Da naša inteligenca nima tu dovolj nega užitka, je res, ker leži stvar v razmerah. Vendar naj bi ta inteligenca bolj posezala v niže sloje, ker bi s tem mnogo koristila. Ker pa se dopi nik izpodtika nad italijanskimi vabili, bodi mu pove damo, da društvo „Zvezda" sestoji iz c. k. služabnikov, ne pa iz političnih agitatorjev (Hcho ! Kaj pa je to? Tu moramo že povedati današnjemu dopisniku, da nekako čudno govori. Če slovensko društvo razpošilja samoslovenska vabila, to vendar ni še politična agitacija ! 1 Op. ured.). Sploh bi svetovali dopisniku, naj v bc-doče opusti taka tendencijczna poročila. Sicer naj ve, da je — gradiva na razpe-lago. Istrska deželna razstava. V sredo so se v Trstu konstituirali različni cv in privatnikov, se pričn« z gradnjo hote^v. Nečloveška mačeha. V Dušniku na Češkem je delavčeva žena Veverka na grozen način umorila 3vojo dveletno pastorko. Porinila je otroku od zadej šiljast klin v teb. Klin je Sel sfeo;aInica na lep?m pro-i lULia OtJ 8toru in z veliko prodajo zelenjave krompirja itd. Ulica del Bosco £4. Sslsnlin Žersini urar ta dragotlnar Irst, cl;ca Jfo&a vecchia št. 1 (Za ložo) Izbor zlatih in sretaili predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. sPreime se popravljanja vsake zlatanino in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju urnih z&klepnic. Fozlačenje In »robrnenje vsako kovine potom pile ali osnj», tn urezi- like 4 I I ■ I I I ti 1 I I I I t I I K prd^i ne zamudite priti v ulico Campanile št. «5 (nasproti prodajalnico Alberti), kjer najdete b^ato izbero Štajerske poxatnio3. SPECIJALI i STA gosi, poalards, p?5čanoi, rac« in vsakovrstna druga perutnina. — Vrhu tega — j — ] — ! — ' — milansko namizno in čajno maslo po nsjzmernGjših cenah. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča ul. Poste fiuo.o (vogal To:rente> Alla cittl di Lbndia Ve'ik izbor 'zgotovljenih oblek za močke in de^ke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožehi in rarnih paletotov. Oblete za dom in drlo. Debvuke obleke. Tiroleki loden. Nepremočlji-i plašči (prh'.n.1 angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozem-kih tovarn. Izgotcvljajo se obleke po meri po najoovei'i modi, točno, eolidno in elegantno po uizjcia ceuab. na delo dobreea krojača. - Lazar Vodopi-Narodni dom - Buzet (Istra). 367 TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON Ste v. Si 3 :: K'rurjcićno orodje, ortopedlPni aparati, HodercI, umetne roke In nofe, berglje, kilnl pasi, elaatieui pasi in no^ovlee. elektrotcrap evtične priprave, aparati za inhalacijo. 8KT.ADIBČE potrebščin z* klrarglona zdrav« ljonja. Potrebščine iz gumija ln noproatrncffs :::::::: blaga. *. : : *. *. t Velika sira Sprejmem takoj vec - Narodni dom - Buzet 1 Novici i« Novice i @ ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno SS5 ^ I Matteo Stopimr, Trst | (g ulica S. Oiacomo št. 7 (Corso) fS Filijalka : Via Giuseppe Caprin Stev. 9 Š5) fS kjer najdete bogato in veliko izbero Konfetov bomboniere in Si ® eladičic po zmernih cenah. — Vina in likerji prav dobri v g)! ^ botilkah. Telefnn 1464 ^ s specijaliteto iastneqa izdelka Parmegiano, Reggiano, L odi g lii ti O ■ ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. ■ Absolutno konkurenčne cene. Đona & Ferissiuotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. Specijaliteta sumijeviii predmetu. + Rjuhe Ji fnmija, ela«tifae Jjj»_ nogoviee, predpasniki, sn-»peuzorji. irigratorji eeri za ri2o, pl5n ia rodo. OVATA -mm Specijćiliteta: Gumijevi čevlji. Hisijenlčiii predmeti po zmernili cfauk FEDERICO STEINDLER TRST, Acquedotto štev. 14 u Crostilna „Al buon ritrovo TRRT — Ulica Stadion št. 19 9T z lepim hladnim vrtom. Toči se istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; PIVO DBEHEB prve vrate. DOMAČA KUHIHJA TEKAV. AISBBJ gUBLAI, laatnlk. Prodajalnica manifakturnega blaga HUCrO SCHMIBT Trst, ulica Bojano 2 (biša Tiizzi) mr Bogata izbera m pokrival, nogovie, pletenin, spodnjih hlač, sraje, fuštanja, lawn-tennisa, robeev, šarp itd. po najzrnernejsih cenah kakor tudi vseh drobnih predmetov Za!o|tu- ln inoz^m. vin, SplrJta. Illcarjor in raz[-rod;tja nu debelo m d/ohn . Jakob Fe^liauc, Tr3t Via delia Acqua 6, nasproti Caffč Cf-ntrala Velik i/.bor francoskega šampanjca, p«neoih de-zertnih italijanskih iu avstro-o