Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske alioo štov. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
S«»t«lopna potit-v«ta 4 kr., pri večkratnem po-
"»vljanji dajo bo popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsa,Is (lun razen nedelj in. praznikov ob £5. ixri zvečer.
Velja
V Ljubljani v torek, 10. marcija 1885.
za Iijubljano
v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na moBeo 00 kr., pošiljatev na dom volja mo-sočno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za oelo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrtlota2gld. 60 kr. in za jedon mosoo 86 kr.
Štev. 56.
Tečaj II.
Iz parlamentne palače.
Z Dunaja, 7. marcija
(Izv. dop.)
Po končani generalni debati o državnem proračunu bilo se je nadejati, da se poleže razburjeno valovje parlamentarne zgovornosti v isti meri, v kateri napreduje nadrobno posvetovanje. Temu ni tako. Dokaj je zlasti levičarskih poslancev, katerim je sklep državnega zbora, zaključiti generalno debato, besedo prestrigel. Siromaki imajo svoje govore, opiljene in dovršene, v žepu in v glavi, sedaj pa ne bi imeli niti prilike, s proizvodi svoje modrosti iznenadjati pristaše in protivnike. Tak govor, kojega ni bilo moč, spečati o pravem času, obtiči v želodci ter se težje prenaša, nego neprebavljena jed. Ni čuda tedaj, da se je k posameznim točkam državnega budgeta oglasilo celih 195 govornikov, in zasedanje bi se moralo podaljšati vsaj za dva meseca, ako bi večina vsakemu teh gostobesednih zastopnikov hotela privoščiti potrebni čas za njih ekspektoracije. Dvojimo, da se bode ozirala na te srčne želje, in tudi hudomušni predsednik postavlja se po robu. Saj je *|il celo tako neusmiljen, da je poslancu dru. Uanischu v besedo segel ter mu jo konečno Vzel, baš ko je bil nesrečni zastopnik mučenih čeških Nemcev v najboljšem tiru, zgodovinsko slovstvo obogateti s svojimi študijami o bitvi na Beli Gori in njenih posledicah. Škoda, nenadomestna škoda!	^
Včerajšnja seja bila je zanimiva v dvojnem oziru. Najprej zaradi važne izjave mini-sterskega prvosednika, katero je slovesno poudarjal solidarnost celega minister-stva nasproti pomenljivemu govoru dr. Duna-jevskega. Taaffe govoril je jasno, samo-svestno in možato. Pritrdil je svojemu kolegu,
■ denarnemu ministru, da je v Avstriji sila te-r(žavno, bržkone celo nemogoče, dlje časa vla-/ dati s strogo parlamentarnim ministerstvom. Vlada mora stati nad strankami, vsakemu
mora varovati pravico, nikomur ne sme de lati krivice — to je vodilo sedanji vladni politiki. Ostro je zavračal one zlobne tolmače, kateri so Dunajevskemu spodtikali besede, da se namerava vladati proti nemškemu življu. Naglašal je slogo v kabinetu ter z neko posebno energijo ponavljal veselo nado, izraženo oll svojega tovariša, da bodo nove volitve ''Ojačile sedanjo, vladi prijazno večino. Z zdramim humorjem je vladni načelnik konečuo ironizoval predgovornika, štajerskega poslanca Heilsberga. Le-ta se je v svojem govoru posluževal ne baš nove, a vender še dokaj mikavne podobe o „solncu“. Ker se je tedaj uže govorilo o tej zvezdi nepremičnici, sledil je ministerski predsednik cenjenemu predgovorniku na astronomično polje ter omenjal kot posebno prednost, da „se solnce časih nenadoma prikaže in meglo razprši, kar se je baje pripetilo pred kratkim časom," in tedaj se nadeja, »da bode ta čista, žarna soln-čna svetloba še prav dolgo vztrajala." Gospodje z levice delali so kisle obraze, desnica pa je živahno odobravala Taaftejeve besede.
Skoro takoj po tem dvigne se raz sedež jeden najljutejših agitatorjev na Severnem Češkem, glasoviti dr. Knotz. Obstati moramo, da smo radovedno pričakovali tnaiden-speecli, deviški govor tega pragermanskega zastopnika. Nismo si delali, Bog zna, kakih iluzij, a vender bili smo osupnjeni. To tedaj je oni mo-otec, kateri oblastno zapoveduje^ omikanemu emškerau narodu na Severnem Češkem, ta-emu kričaču se pokorno klanja elita nem-[škega prebivalstva v naši državi! Bilo nam je, kakor da bi uže bili videjj, in-^lišajj tega junaka, in zares, nek ljubljarisk pdlitik mu je podoben, kakor krajcar krajcarju. Isti smešni pathos, ista pretiranost v gestikulaciji in v umovanji, ista plitva frazeologija, ob jednein pa ista navidezna strast, za katero se pohlevno skriva duševna ubornost — prav pred seboj smo ga videli stati in kričati, z rokami po zraku mahati in z glavo tresti, kakor polno hruško, protagonista naših radikalcev!
Listek.
Črnogorska nevesta.
(Izvirna novela. Spisal J. Beden ek.)
• Barčica po morji plava, Drevesa se priklanjajo!* N&rodna.
I. V čolnu.
Bilo je prijazno jutro meseca oktobra ^869.1. Gorak široko (sirocco) igral se je prav hudomušno s kodrajočimi se valovi Jadranskega morja v Zadarskem kanalu, po katerih Je majhen čolnič nad temno globočino brazdo rezal.
Mogočno temno zidovje Zadarsko zrlo je žalostno tjii čez široko planjavo morsko. Zapuščeno, tako Čudno zapuščeno je bilo vse vldeti, odkar so gromeči topovi in širokoustni Primorski možnarji zginili s trdnih, širocih n&sipov tvrdnjave v magacine in kazemate.
V	čolnu sta se vozila ognjičarja tvrdnjav-8*e artilerije. Oba skoro enake rasti, enake starosti in po polnem nasprotnih značajev, Kakor tudi telesne polti. Prvi je imel kakor
kitajski tuš črne lase, črno kodrasto brado, rujava lica in kot živo oglje zareče tamne oči — pravi sin benečanski. Drugemu pak so bili rumenkasti lasje lastnina, ki so mu krasili nekako melanholični obraz.
Globoko zamišljen slonel je ta ob kraji čolniča, ki se je ravno kar obrnil in pot v luko nameril ter zrl neprestano v igrajoče se valove, kako so se jezno zaganjali od obeh strani proti čolnu in od tod divje se razprševali in razgubljevali med šumečimi svoji brati.
Kratek a globok izdihljaj dvignil se je iz vojaških prsi njegovih.
»Kam si se tako zamislil, ljubi Miroslav, da se držiš, kot bi ne imel okroglega v žepu. Pameten bodi in pusti sanjarije; pomagati ti ne morejo nikdar, škodovati bi ti pa mnogo prej vtegnile, in veš kaj, da se avstrijskemu vojaku prokleto slabo kisli obrazi podajo."
»Oj Paolo, lehko je tebi smejati se!" odgovori Miroslav in žalostni smehljaj mu zaigra okrog zalih, pravilno rezanih ustnic, nad katerimi so si ravno male prve brkice na vso moč prizadevale iz temne ječe na svitli dan potegniti se.
In kaj je vsebina bila Knotzovemu govoru? Nič druzega, nego dolga vrsta de-nuncijacij zoper vladne organe, od češkega cesarskega namestnika pričenši, doli do dav-karskega nadzornika. Mož ni bil izbirčen, celo privatnega življenja se je lotil ter priteral v besago navadnega pouličnega »tratscha“. Zanimivo je bilo, z galerije opazovati vedenje levičarjev. Nekateri so mu navdušeno ploskali, in njih odobravanje rastlo je v isti meri, v kateri je Knotz vzmnoževal svoje osobne napade. Večina pa, med njimi dostojnojsi-elementi , H e r b s t, C h 1 u m e clc.y in drugi, ostavili so dvorano, n& obrazu se jim je či-falo, da jim preseda to brezumno, strasti pijano govoričenje. Nemški »burš" na galeriji aplavdiral je kakor besen, mi pa dejali smo sami pri sebi: »Nič ne škoduje pošteni stvari, če pri prihodnjih volitvah prodere nekoliko zastopnikov Knotzove barve. Kolikor poznamo svoje Nemce, Knotz ne bode osamljen v prihodnji zbornici; tem bolje za nas, tem bolje za prijatelje, udane avstrijski državni ideji in pomirjenji narodnega protivja, ako se nezmisel nasprotnikov razodeva po tako drastičnih vzgledih. Le tega nas Bog varuj, da bi Knotzu ali jednemu somišljenikov njegovih v bodočem parlamentu ogovarjal — kak slovenski pe ndafnt^Zl^edno besedo, čim strastneje protivniki postajajo, tem bolj zmerno in previdno, dasi odločno, moramo postopati mi!
In kaže se, da bodemo! Razpor na desnici, v kolikor ga je bilo v istini, je po polnem potihnil, razne njene frakcije so se zopet oklenile jedna druge, in prav lehko je možno, da se bodo ugodno rešile vse one vladne predloge, proti katerim se je delalo z neke strani. Celo to se ugiba, da se bode Liechtensteinova skupina po volitvah zopet v jednem klubu spojila z ostalimi nemškimi konservativci in z jugoslovanskimi poslanci. O posebnem »jugoslovanskem klubu" se nič več ne čuje; dva poslanca izvzemši, sprevidijo vsi naši zastopniki škodljivost takega razcepljenja sil, nevarnost takih eksperimentov. Naj se tedaj »Slo-
»Rad bi vedel zakaj smejati se," pravi veselo'Italijan, »nimaš li enako lepe in brezskrbne sedanjosti kakor jaz, in ne smeje se ti li vrh tega še lepa rožnobarvana prihodnjost nasproti, kakor je moja. Ni li tako — kaj?"
»Prihodnjost ravno, ah ta v gosto meglo in temne nesprevidljive oblake zavita prihodnjost je, ki mi srce v prsih krči. Kakor gotovo živim, te zagotovim, da bi oni ne jednega trenutka življenja s čistim veseljem vžiti ne mogel, ako bi hotel vedno prihodnjost pred očmi imeti. Moja sreča, da mi tako žalostni in britki trenutki le redko prihajajo."
»Ha, ha, ha,“ zahrohota se Paolo in na-pali smodko ter enako žalostnemu tovarišu ponudi, »prihodnjost tedaj ti sive lase v glavo stavi! Per bacco, to je klasično, kolosalno, piramidalno, rekel bi naš lajtenant Sabljarič. Vbogi mladenič, ako tebi prihodnjost toliko skrbi prizadeva, kaj naj bi pa potem nas kedo rekel? Izvrstno si dokončal kadetski ustav na Dunaji, smeš se vsak dan zlatega portepeja nadejati. Dobro veš, da ravno pri nas oficirjev močno primanjkuje in zato se kisaš in obraz kremžiš, kakor ga ima mesec po polni luni
van“ togoti in repenči proti slovenskemu so-trudniku dunajske „Presse“, kolikor mu drago. Nesrečna misel o ustanovitvi tega kluba je pokopana, tako sodijo tukaj poklicani možje, poslanci sami, in o tem utegnejo politične razmere vsaj v toliko biti znane, nego ljubljanskemu Knotzu in njegovim pajdašem.
Zborovanje nemškoliberalne stranke na Kranjskem.
P*d tem naslovom prinesla je graška „Tagespost" dopis iz Ljubljane., ki se tak6 glasi: „Ne bilo bi prav, ako bi molčali o zborovanji, o kojem se je v očigled vednega zatiranja tako jasno pokazalo razpoloženje nemškega prebivalstva na Kranjskem, o glavnem zborovanji kranjskega konstitucionalnega društva namreč. V ostrih potezah risal je načelnik tega društva dr. Schaffer delovanje državnozborske večine, kakor tudi vlade v zadnjih šestih letih ter prišel do sklepa, da se v tej dflbi na eni strani ni vstvarila ne ena imenovanja vredna postava in da se na drugi strani tudi slabo stanje financ ni zboljšalo. Kar pa se tiče celo vladinega poskusa, napraviti mir in spravo med narodi, spodletelo ji je to po polnem. Se huje pa, kakor v obče — tako nadaljeval je dr. Schaffer med vedno ponavljajočim se burnim odobravanjem — so socijalne razmere na Kranjskem, kjer se vsaki malenkosti taka važnost pripisuje, kjer se de-nuncijacija vzgaja, nasproti pa, kar je velikega, zares pospeševalnega in kulturnega, prezira, tako, da je težko uganiti, se li to godi res le iz kratkovidnosti, ali nalašč in premišljeno.
Polemizovanje uradnega lista proti Ple-nerji, v kojem se je skušalo zatajiti, kar je doživel in občutil vsak Nemec na Kranjskem in kar presega še daleč vse to, kar je navajal Plener, zopet prav jasno kaže, kako se hoče doseči na Kranjskem sprava. Nemška stranka, ki je imela vselej celotno Avstrijo pred očmi in je še ima, ki vidi v centralizaciji, po koji je Avstrija ravno postala mogočna država, edino rešitev iz sedanjih nepre-nesljivih zmešnjav, izpodrivala se je sistematično iz deželnega zbora, deželnega odbora, deželnega šolskega svčta, iz vseh važnejših občinskih zastopov na Kranjskem, iz kupčijske in obrtne zbornice in iz druzih korporacij; nemški uradniki prestavljali so se, kaznovali in pošiljali v pokoj; šole so se s pritiskom od zgoraj slo-venizovale, ne da bi se bilo imelo potrebnih šolskih knjig, s kratka, storilo se je narodnjakom vse na ljubo, kar jim je le poželelo src6. In ti, so li s tem zadovoljeni? Mesto da bi se sedaj kot prave Avstrijce čutili, govore po časopisih ostentativno o neki »ožji" domovini, o »Sloveniji", o slovenskem jezeru, ki se
do prihodnjega mlaja. Pri moji veri, kaj ta-cega še nfsem videl! Čisto drugače vedejo se drugi naši kameradi, kadar se enake pečenke nadejajo. Glavo kvišku, prsi venkaj in zibljejo se v lepih nadah in nebeških iluzijah! Ti pa glavo pobešaš, kakor star uže v poslednjih urah stezajoč se konj, ki je uže cesarja, kmeta in voznika doslužil."
»O, prijatelj, močno se motiš. Ne poznaš niti mojega srca, niti ne veš, kaj se v njem godi, sicer bi tako ne govoril!"
»Govori za tri Bto medved-ov, kaj ti je, kaj te stiska, menda vender nisi menažnega denarja zapravil —“
»Grom in tresk, kaj tacega menda vender ne bodeš mislil! Upam, da me poznaš; ti veš mojo preteklost, kolikor je tudi drugim zuano, vidiš moje sedanje življenje in to bolje poznaš, nego vsak drugi!"
„Govori tedaj določno, zaupaj mi, kar ti na srcu leži, morebiti ti bode mogoče pomagati. Veš, ljubi Miroslav, lehkoživec sem in nad vse veselo dete, kakor vsi moji rojaki, a srčno dober in tebi vedno odkritosrčen! Po-
„zliva v slovansko morje" itd., in v slednjem času agituje se v nasprotnih organih celo za učenje ruskega jezika. V očigled takim žalostnim razmeram je dobro, da je levica državnega zbora edina. Na tej edinosti ne sme majati noben Nemec."
čemu posnemljemo in navajamo te vrstice iz gori navedenega časopisa? Da bi zavračali napade dr. Schafferja na kranjsko vlado ? Kaj tacega nam ne pride na um. Vsakemu nepristranskemu človeku, ki razmere pozna in ki ga strast ne slepi, vzbudila bodo ta očitanja le lahen nasmehljaj pomilovanja na ustnih. Za to nam tedaj ne gre. Ploteli smo le gospodo goriške »Soče", kakor tudi »Slovanove" so-trudnike, dr. Ivan Tavčarja in Ivan Hribarja, opozoriti, da ne pozabijo stisniti prijateljske roke vrlemu svojemu sobojevniku proti kranjski vladi, dr. Schafferju.
Nove šole?
Z Dolenjskega, 9. nmrcija. (Izv. dop.)
Lanski deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj poizveduje, koliko novih šol bi na Kranjskem še treba bilo. Menda je bilo to povod dalo šolskim oblastem, da se zdaj poizveduje o razmerah uže obstoječih, postavno urejenih šol in učilnic za silo ter da se povprašuje, kje bi trebalo še novih šol. To poslednjo zadevo na dnevni red spraviti, je bilo res potreba, zlasti v nekaterih krajih na Dolenjskem. Ne moremo sicer tajiti, da bi bili pri nas v šolskem obziru tako zelo na slabem, ali izkazi o šolskem obiskovanji so vender trdili, da je v dveh poglavitnih okrajih na Dolenjskem, namreč v novomeškem in krškem šolskem okraji, bilo naj slabše šolsko obiskovanje na Kranjskem. Temu ni morda krivo to, da bi učitelji ali šolski uradi v tej zadevi svoje dolžnosti ne storili, marveč neugodno razdeljene šole, ali bolje rečeno pomanjkanje šol po velikih farah. Ko so se nove šolske občine v zmislu nove šolske postave ustvarjale, gledalo se je, kar je čisto naravno bilo, da so se strinjale z farnimi občinami. S kratko pa je stvar ta-le: Na Dolenjskem so nekatere šolske (in farne) občine tako velike, da ne zadostuje za celo faro jedna sama šola. Vsaj so posamezne vasi in hiše od farne cerkve tako oddaljene, da še odrasli ljudje niti vsako nedeljo v cerkev zavoljo oddaljenosti ne zahajajo. Zdaj pa naj malo dete vsak dan tako daleč hodi! Pa saj tega nihče ne terja. A vender bi se skoro lehko terjalo, ker v tej zadevi postave ne govori jasno. Za tako oddaljene otroke morala bi se napraviti po postavi posebna šola, če jih je le 40. če se pa šola ne ustanovi, ali če ni dovelj otrok, ostanejo ti brez pouka — ali pa hodijo po nekod vender le v 2 uri in več oddaljeno farno cerkev. V obče pa ne
vej, prosim te, razodeni mi svoje težave, videl bodeš, da ti odleže."
Miroslav upre žalostno oko v tovariša, kakor bi hotel reči: »Tako meniš ti.“
»Začni tedaj, ne bodi otročji in govori, saj ti menda Bog ni zastonj ust ustvaril!"
»Oh Paolo, ne norčuj se," pravi s tihim, žalostnim glasom mladenič in solzica priigra mu v modrih očeh.
Vročekrvnega sina gorke Italije je solza prijateljeva zaskelela, prime ga za roko in pravi: »Nisem tako hudo mislil, ljubi Miroslav, ne zameri. Če te pa smem prositi, razodeni mi svoje srce, odkrij mi svoje bolečine!"
Ti mehki glasovi so se srcu rumenolasega mladeniča prilegli. Zaupljivo se ozre v tovariša in pravi:
»Naj bo! Morebiti se mi srce olajša, ko se bode prijatelju odkrilo. Poslušaj: Dnč 15ega maja zjutraj potikal sem se po skalovji tamkaj gori nad Kotorom in dolgčas mi je bilo. Ne da bi bil vedel, zašel sem bil na Črnogorsko zemljo, tj&kaj, kjer stojite samotni dve koči; morebiti ti je znano. Zadej kakih 800 korakov izvira ti v sredi leščevja, kakor kristal
hodijo; kajti v prej omenjenih okrajih je skoro 40°/o za šolo godnih otrok brez vse šole. Človek bi v tako oddaljenih vaseh ljudem kar ustanovil šole, ako bi to tako z lehka šlo. Malo je ljudi, kateri bi si sami šole želeli, da bi namreč sprevideli, na ta-košni škodi so, ker nimajo šole: šolsko priklado plačujejo, a nimajo nič od^ tega.
Bojč se novih, troškov, katere bi imeli z zidanjem šole. Za to so nekateri v tej točki indolentni, drugi pa celd protivni. Ako bi novo šolsko poslopje stalo le kakih 2000 gld., ne bi se človek dosta obotavljal in prisilil bi ljudstvo v to. Ali poslopje stane koj od 5000 do 10000 gld. Kjer imajo ljudje drugih izrednih troškov, ali kjer je bilo ljudstvo zadeto po elementarnih nezgodah, naj šolske gosposke potrpi z novimi šolami. Ali kjer so normalne razmere, naj se prične vender le polagoma z zidanjem potrebnih novih ali z adaptiranjem starih pripravnih poslopij za šole.
Vpelje naj se pa povsodi uže zelo običajni način, da bode ljudstvo polagoma pri občinskih davkih zlagalo za nove šolske hiše; naj to nabiranje traja tudi 5 do 10 let, samo da se enkrat prične.
Da bi pa šolske gosposke zopet za kacih deset let se ne ozrle na vasi, ki so po svoji leži uže itak na slabšem od drugih, ne bi bilo nikakor vestno. Razširjevati obstoječe šole, kazalo bode le v redkih slučajih; za to se zdaj več na to toliko ne sili, a ustvarjati po velikih farah nove šole, je silno potrebna domoljubna reč. Za to hvalimo deželni zbor in slavne šolske gosposke, ki so to stvar v tek spravile, in želeč doslednosti in vztrajnosti kličemo: Vivat sequens\	ji.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
^ Staročeski listi soglasno poročajo, da bode državni zbor nadaljeval svoje zasedanje še po Veliki noči. Dasi bodo med specijalno debato o proračunu še večerne seje, vender zaradi obilega gradiva ni upanja, da bi se mogli poleg proračuna rešiti kaki važni zakoni. V poznejšem zasedanji, katero se bode pričelo dn<5 14. aprila, se bode rešila carinska novela, predloga o severni železnici, dinamitni zakon, zakon o zavarovanji proti nezgodam, oziroma predloga o uravnavi galiških vodd.
Gospodska zbornica imela bode kmalu zopet sejo, da se bode posvetovala o zakonu o kongrui. Komisija je uže dovršila predpo-svetavanja ter vsprejela predlogo tako, kakor se je sklenila v poslanski zbornici, z jedino spremembo, da se v poslanski zbornici zavržen Klaičev predlog vsprejme, po katerem pride zakon progresivno v treh letih v veljavo.
čist studenec, ki mi je od preteklega leta, ko sem tamkaj črtal (krokiral), v živem spominu ostal. Nekaj nenavadnega, rekel bi, višja moč tirala me je danes tj&. Približam se mu na kakih 10 do 12 korakov, kjer po belem ka-menji bistre valčike poganja, zakrit od vseh strani od oglodanega leskovja — kar mi z one strani proseči in žalostni glasi na uho udarijo, katerim je srce pretresujoč jok sledil. Kakor besen podvizal sem korake in tijii do-spevši — o moj bože! temno mi postaja le pri spominu na žalostno podobo, ki sem jo pred saboj zagledal! Na zelenem obrobku studenca ležala je ženska Črnogorka zvezana in na njej klečala najostudneja pošast, kar sem jih kedaj videl — albaneškega pohot-nika. Jaz planem kakor orel iz sinjega neba na ostudno pošast, katero tudi po kratkemi a hudem rovanji pod se spravim ter jej z jarmenom roke na hrbta zvežem. Potem se ozrem na nedolžno golobico, odvežem ji spono in ravno s temi sem divjaku noge k kolcu privezal, ki je bil tamkaj v zemlji zabit.
Sedaj še le bilo mi je mogoče bitje, katero sem tako rekoč smrti iz rok iztrgal, dobro
Tuje dežele.
V francoski zbornici razpravljalo se je na interpelacijo nekega poslanca vprašanje, že so železniška društva o vojnem času sposobna, da kolikor možno hitro prepeljejo vojsko do meje. In o tej priliki je general Lewa v daljšem govoru pojasnjeval, da so francoske železnice tako urejene, da mogo ob vojnem času v nekaterih dneh prepeljati vso ^°jsko na mejo. Za prevažanje vojne stoji 38000 železniških voz na razpolaganje. Prometno osebje pa se vadi za čas vojne na kolodvorih in izven njega.
O angleško ruskem razporu piše »Pal Mali Gazette": »Položaj je resen in celo vznemirljivim; da bi se pa dovolilo, da bi se poravnal z vojsko med Rusijo in Angleško, bila bi to bedarija za obe državi, katere pa vender ne moremo pričakovati. Kar pa ni neverjetno, je, da se bode meja določila po principu damnati possidentes, in naša vlada bode 8 tem zadovoljna, da se obdržijo Afganci na prostoru pri Penjdehu, v tem ko se bode Rusom dovolilo, ostati v Akrobatu. Nova meja bode v glavnih potezah ona, katero je Rusija označila kot naravno mejo severnozapadnega Afganistana."
Iz Kopenliagena se poroča: Mnoga znamenja kažejo, da mora kmalu nastati katastrofa. Listi objavljajo članke:	„Začetek
konca", in mirni državljani, kateri se prej tisto nič ali se prav malo udeleževali političnega gibanja, zdaj prav pridno delajo, sestavljajo odbore za agitacijo ter žrtvujejo denar m čas za ono stranko, h kateri so pristopili. Vse je razburjeno. Zdaj je jasno, da mora nastati ustavni boj. Ves ta boj se obrača namreč proti ustavi. Da bi pa nastalo kako sporazumljenje, ni upanja, kajti vodje obeh strank so trdno sklenili, da se ne umaknejo niti za las ne. Vsaka stranka ne zamudi nobene prilike, da si okrepi svoje vrste, da pomnoži sovražnike nasprotni stranki.
V Macedoniji so razmere še vedno slabe, in to je baje dalo tudi Turčiji povod, da se J® ozrla nekoliko na macedonsko ozemlje. Kakor se poroča iz Carigrada, storila je Turčija uže potrebne korake, da se pouči o ma-cedonskih razmerah, da potem skuša odpraviti nedostatnosti.
Turčija je zdaj baje z resno voljo pričela delo, da se dovršč vender uže toliko časa pričakovane železniške zveze, če bode le Turčija izvršila delo o pravem času, od drugih strani j je to gotovo.
Iz Kalkute se poroča: Podkralj je sklenil, da dn<5 24. marcija odpotuje, da se snide z afganistanskim emirjem v Ravalu Pindi. Okolo 18 500 mož in 60 topov se bode kon-centrovalo pod poveljništvom generala Bid-dulfa. Kakor se dalje poroča iz Lahore, vlada med domačini vznemirjenje. Oblastva so dobila poročilo o zaroti, katera namerava podreti
pogledati, toda prijatelj, kar sem videl, ne pozabim, dokler živim! Ta lepi, nekoliko svitlo-rujavo obsopeni, čeravno še vsled prestanega strahu mrtvaško bledi, a vender kmalu kakor rožice zali obrazek, kakeršni se nahajejo le Pri krasnem spolu južnega podnebja — te ognjene, črnožareče oči obdane od žametastih obrvi, kako so me hvaležno in ljubeznivo pogledovale in k temu vsemu še njena angeljska Postava in mehko doneči, sladkomili glas naj-topiejše zahvale — oh to vse mi je bilo naenkrat preveč.
Hotel sem ravno nekaj poprašati o zadevah meni po polnem še skrivnostnih in do-Sodjajih, ki so se tu vršili, kar se prikaže seženj visoka korenjaška moška osoba junaškega Črnogorca na srpentinah, ter jo krene Proti nama. Ko ga dekle vgleda, radostno za-kl‘če : „Oj Janko, dragi brate, glej tukaj vojak me je ravnokar smrti rešil! Oprostil me je krempljev tega krvoloka — pri tem pokaže v!a zv®?anega zločinca — ki je hotel sramoto, nudobijo, smrt in pogubljenje nad me, tvojo ubogo sestro, izliti."
Prišli me hvaležnim očesom pogleda in
železnocestne mostove v Pendšabu. V Am-ritsaru našli so oklic naslednjega sodržaja: „Mi smo se s Francozi zmenili, pomagati si; Rusi prodirajo v zapadu, zvezda vere se je prikazala na jugu. Torej, bratje, zberimo se, opašimo si orožje, vzdignimo islamsko zastavo ter preženimo lažnjivega nasprotnika".
Razne vesti.
— (Usodopolno nodorazu monj e.) Precčj imovit trgovec v Parizu z imenom Poslain, poročil so jo pred kratkim z mlado, jako lopo, a ubožno doklico. Ko stopi nocoga dne ob nonavadnem času v svoje stanovanje, videlo so mu jo, da je njegova soproga v zadregi in zapazil je, kako je košček papirja v roki zmečkala ter v nedrije skrila. Njemu zdela so jo cela stvar sumna in zahteval je od nje, da naj mu dotični papir pokaže. Mlada gospa branila so jo vstreči njegovi želji in mu tudi pojasnila ni hotela dati. Beseda dala jo bo-sedo in Poslain, ki je postajal čedalje bolj razburjen, zgrabi za revolver ter ga nastavi svoji soprogi na prsi grozeč ji, da jo vstroli, ako mu papirja no izroči. Ko se jo tudi sedaj še njegovomu povolji vstavljala, sproži besni soprog revolver in krogla zadela jo mlado ženo v stegno. Z glasnim krikom zgrudila se jo k tlam. On misleč, da jo jo smrtno zadel, steče obupen k oknu in skoči iz tretjoga nadstropja na ulico. Pri padcu zlomil si jo obo nogi in jodno roko. Tako polomnjenega prenesli so ga v bolnico. Tudi žena jo precoj hudo ranjona. Ko so jo preiskali, pokazalo so je, da papir, ki ga jo skrila v nedrije, ni bil kako zaljubljeno pismico, temveč le — račun za obleko, kojega se je bala svojemu možu pokazati.
— (Begunec v ženski obleki.) »Metzer Zeitung" poroča iz kraja Maizieres o sledečem dogodku. Ko sta to	dni	patrulirala	dva	tukaj nastavljena žandarja	po	okolici, srečala	sta damo
nekoliko čudnega obnašanja. Na glavi imola jo klobuk, a čez obraz pajčolan. Žandarja nesta si mogla kaj, da bi si ne bila žensko nekoliko natančneje ogledala. Bila sta tako negalantna, da sta ji potegnila pajčolan z obraza in glej! ta obraz ni bil nič kaj ženski, kajti pod nosom poganjale so uže sicer mladostno, a vonder precoj goste brke. Po daljnom preiskavanji zapazila sta žandarja pod ženskim krilom vojaško suknjo in sedaj jima jo bilo takoj jasno, s kako »devico" da imata opraviti. Bil je mlad vojak, ki	so mu jo	najbrž tožilo po
domu in jo vsled	toga zapustil	svoje	pajdaše v
Metzu tor hitel proti luksonburški meji. So ve da jo moral sedaj nazaj in Bog ve, kedaj mu bo zdaj dano videti ljubi dom.
— (Rabelj v službi nihilistov.) Iz Moskve se piše: Prod nekolikim časom prišla je policija na to, da jo od države nastavljeui rabelj Ivan Frolov užo delj časa nihilistom opravljal službo. Od začetka je vso odločno tajil, a sčasoma so je vendor udal ter povedal, da je bil z nihilisti v zvezi od časa sem, ko so bili obešeni morilci carja Aleksandra II., Rissakov, Mihajlov, Kibalčič itd.
poda mi krepko svojo desno rekoč: „Kako bi ram zamogel, dragi mi tujec, velikanski čin, tojega ste izvršili moji sestri, le nekoliko poplačati, kajti vedite, da jo neizmerno ljubim. O naj bi vam nebesa za to vaše najskrivnejše želje tako dopolnila, kakor si jih sami izpolnjene želeti vtegnete. Vender, svet naj nikdar in nikoli ne reče: Janko Jugovič je nehva-ežen bil!"
Iu junaški mladenič potegne izza pasa natlačeno mošnjo ter mi jo hoče v roko potisniti.
»Bog obvaruj, prijatelj Janko," ga zavrnem. „Nisem storil zavoljo denarja, kar sem izvršil. Tu notri imam najleše plačilo za storjeno delo. Moja vest je, ki me stoterno za rešeno življenje odškoduje in viteški poplača ! Nikdo naj ne čuje, Miroslav Danica se za sleparsko zlato in srebro junaški in viteški všde; da za beraško kovino svoje življenje zastavlja!"
Ponosni sin črnogorski čutil se je po teh mojih prostih besedah osramočenega, kakor tudi, da se ponujene mošnje niti dotaknil nisem.
„Blaga duša," pravi mehkim glasom, »ka-terega rodu koli si, blag si kakor nobeden
Dobival j'o od nihilistov po dve sto rubljev na mesec. Če je pa še kaj posebnega storil, kakor na primor, čo jo kakega nihilista iz ječe rešil, ali kake važno pisma poticiji izmaknil ter izročil jih nihilistom, dobival jo še posebna plačila. — Frolova so v žolezje vkovali ter ga v moskovski kaznilnici zaprli.
— (Gordonovi sostri.) Kakor se „Standardu" poroča, odbili sto v Southamptonu živeči Gordonovi sestri ponudbo, da bi so jima dajala z ozirom na zaslugo njijnega brata za državo podpora iz državne blagajnice. Gladstono sam obljubil jo damama v imonu vlade, da jima hoče preskrboti ponzijo, no da bi se ta zadeva v parlamontu obravnavala, a sprejeti niste hoteli tako ponudbe.
— (Logično.) „Kaj misliš vender, ljubi mož, da prideš tako pozno domov? Sedaj je užo tri ura." —- „1 kaj pa imaš, draga žonka, zoper to? Saj bi bila, ko bi bil doma ostal, sedaj tudi užo tri ura."
Domače stvari.
— (Vojaštvo.) N. veličanstvo cosar izvolil jo nadlovci Fordinanda Diermayerja pri koroškem deželnobrambovskem strelskem batalijonu Beljak št. 27 imenovati častnikom pri kranjskem deželnobrambovskem strelskem batalijonu Rudolfovo št.ev 24. j
— (Cesarjevičevo potovanje.) Iz Dubrovnika poroča se šo ta-le zanimiva vest za bivanja cesarjeviča in cesaričine v onem mostu: Cesarjeviča pozdravil je pri prihodu imenom dubrovniškega probivalstva podžupan dr. Čingria v srbskom jeziku, cesarjevič zahvalil se mu je na to v gladki češčini ter izrazil, da mu je žal, da mu ni možno to učiniti v srbščini, ker jo ni še po polnem vešč. Navdušenjo prebivalstva o prihodu prestolonaslednika bilo je veliko, povsodi razlegali so se burni pozdravljajoči glasovi.
— (Mestni odbor ljubljanski) ima danes zvečer ob 6. uri javno sejo.
— (»Društvo v obrambo avstrijskega vinarstva") se namerava ustanoviti. Vlogo, s katero so so pravila predložila visokemu c. kr. ministerstvu za notranje zadeve, podpisala sta med drugimi tudi Fran grof Coronini-Cronberg in Viljem Pfeifer. Vabila k prvemu shodu so bodo kmalu razposlala.
— (V čorajš nji živinski somonj) bil je zelo mnogohrojno obiskan. Prignalo se jo ySo živino vkup na trg okolo 1600 glav. Goveda so so slabo spečavala, bolje pa konji, katerih so posebno mnogo in po dobrih cenah pokupili laški kupci.
(Iz sodnice.) V soboto bil pred porotniki obsojen cigan Alojzij Majer v osemletno hudo ječo, poostreno s postom. Obsojen je bil zaradi hudodelstva uboja, poskušanega umora in zaradi napačnega javljenja.
drugi, blag mora celi tvoj narod biti! Pre->ričan sem tega v dnu srca!
»Slovenec sem, in onstran dinarskih gora je mala, toda zala domovina!"
„0, bodi mi tisočkrat pozdravljen, dobro došel na domačih tleh!“
»Denar si zavrgel, ponosni sin slavjanski, tak vsaj tole vzemi na večni spomin današnjega dn<5, katerega nasledki bi bili brez tebe strašanski nastali, tako grozovitni, da si jih še domisliti ne morem." Mu poda handžar bogato s srebrom okovan.
To darilo sem sprejel in obenem se zopet na zalo Črnogorko ozrl, ki je sladko smehljajoč se nama nasproti stala. Rajskosladkega smeh-janja, združenega s srce presegajočim globokim joluodušnim pogledom se bodem do zadnjega zdihljeja spominal.
Me tem odvzame Janko, zali sin Črne gore, ostudni zverjadi vezala in spone, s kojimi sem bil to pošast nekoliko pokristijanil, ga ne ravno prijateljski z nogo potipa in mu mogočno zapovč: »Vstani grdoba, tvoja ura ti je odbila!"
(Dalje prihodnjič.)
— (V smrt na vešalih obsojena) bila je pred porotnim sodiščom v Cel ovci 211etna neomožena dekla Marija Thaler, ker jo umorila otroka. (Pri Juristih8 „Slov. Naroda" pa je bila zaradi „deto m ora“ (?!) jednoglasno proglašena krivim (sic!) in obsojena na smrt na vislicah." „Narodovi“ uredniki imajo pač patent za marsikaj!
— („Sapo zaprli!") Včerajšnji „Slovon-ski Narod11 prinaša to-lo izjavo gosp. stud. iur. Dragotina Trillerja: „ Glede na svojo v „Slovenskem Narodu" (št. 233 ex 1884) dne 7. oktobra 1884 priobčeno poslano izrekam, da sem se v prvi, po svojem prepričanji opravičeni razburjenosti prenaglil, in da obžalujem neprimerno izraze, kojo som rabil proti gospodu prof. Wiesthalerju.“ — Z ozirom na to izjavo gosp. Trillerja je gospod prof. Wiesthaler odstopil od svojo tožbe, katero| jo bil uložil zoper gosp. Trillerja in katera so je imela te dni obravnavati pri porotnem sodišči v Ljubljani.
—■ (»Pošten popotnik.") Iz kranj-skoga okraja se nam z dne 5. t. m piše: Dne 3. t. m. prišel je v hišo posestnika Antona Dolinarja v Gčrenji Vasi kakih 30 let star človek. Vsedel se je tebi nič meni nič k mizi ter so vle-gel na klop in se delal, kakor bi spal. Dekla hotela mu je postreči ter mu je blazino prinesla za pod glavo. A ta skoči na to po konci in jame strašno razsajati. Ko mu hišni posestnik na to opomni, da ni on gospodar v hiši, besnel je še bolj. Stopil jo na klop ter hotel podobo potrgati s sten. Ko mu je Dolinar na to zagrozil, da bode poslal po žandarje, ako no bode miroval, potegnil je nož iz žepa in začel z njim sem in tja mahati. Sedaj res ni druzega kazalo, nego poklicati žandarmerijo. Ko ta pride in tujca popraša, kedo da je, odreže so ta: „Jaz sem pošten popotnik, daljo nikogar ne briga, kedo da som!" — Žandarmorija prijela je na to „pošteuega popotnika" ter ga izročila sodniji v Loko.
poštne vožnje med Ljubljano in Kamenikom. Dotične prošnje, podprte z spričevali glede zmožnosti itd., v dveh tednih c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu.
Eksekut. zemlj. dražbe: VRadovIjici zemljišče Matije Permoserja (295 gld.) dne 15. aprila, 15ega maja in 16.junija. — V Ljubljani zemljišče Frana Steka iz Račne dne 18. marcija; — posestvo Janeza Remžgarja iz Nadgorice (1832 gld.) dnč 21. marcija, 22. aprila in 20. maja; — zemljišče Fr. Florijančiča iz Perovega dne 28. marcija.
Eksekut. jav. dražbe: Premakljivo blago, kakor: hišna oprava, kožuhovina itd., Antona Kamana v Ljubljani tik magistrata (949 gld.) dnč 23. marcija ob 9. uri.
Pod oskrbništvom: C. kr. deželna sodnija v Ljubljani proglaša Janeza Župeca iz Loke zapravljivcem; skrbnikom se mu je postavil brat njegov Josip Zupec iz Matenje; — dalje se je Mariji Šušteršič iz Tomišlja zaradi bebosti postavil skrbnikom Ant. Fister iz Tomišlja št. 20 in bebastemu Jan. Bizjaku iz Stožec Anton Bolka od ondodi št. 3.
Vpisane firme: Pri c. kr. okrožnem kot trgovinskem sodišči v Novem Mestu firma: Jakob De-reani, trgovina z mešanim blagom v Žužemperku. — Lastnik te firme je s. Jakob Dereani, trgovec in zemljiščni posestnik v Žužemperku.
Pain-Expeller!
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Dunaj, 10. marcija. Železniški odsek po svetoval se je o novih predlogih pododseko-vib, gledč pogodbe s severno železnico ter sprejel kot dobičkovno mejo sto goldinarjev. Trgovinski minister je izjavil, da, če bi severna železnica ne hotela spustiti se v te nove predloge, se bodo pravočasno predložili novi.
Dunaj, 10. marcija. V ogerskem in našem parlamentu predloži se danes predloga carin-sko-tarifne novele, katere vodilno načelo je varstvo avstro-ogerskega kmetijstva pred nem-ško-francoskim povišanjem carine in pred nje posledicami. Gledč carinskih nastavkov za žito, sočivje, moko in kruh se vlada poobla-ščuje, da jih nastavi v oni višini in jih spremeni tako, kakor se bodo določili v Nemčiji.____________________
Požun, 9. marcija. Silleinski jadrni vlak št. 6 državne železnice skočil je včeraj zvečer ob 7. uri med Bosingom in Sv. Jurijem ob najhitrejšem teku iz tira. Niti potovalci niti vozovi niso poškodovani.
Monakovo, 9. marcija. V dvornem gledališči nastal je v neki sobi drugega nadstropja ogenj, katerega pa so kmalu pogasili. Skoda je neznatna.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 10. marcija.
Jednotni drž. dolg v bankovcih , »	»	»	»	srebru . ,
Zlata renta..........................
6°/o avstr, renta.
Defnice ndrodne banke Kreditne delnice . . , London 10 lir sterling.
20 frankovec...............
Cekini c. kr...............
100 drž. mark . . . .
gld.
83 <35 84-15 109-45 99-20 867- — 303-90 124-25 9-79 5-81 60-45
Uradni glasnik
z dne 10. marcija.
Razpisane službe: Pri c. kr.pošti v Kameniku mesto poštarja z letno nagrado 500 gld., pavšala 120 gld. in za selni pavšal 1050 gld. za vzdrževanje
Tujci.
Dnč 9. marcija.
Pri Maliči: Bachmann in Kolbl, trgovca, z Dunaja. Rziha, trg. potov., iz Prage. — Vitez Seemann, c. kr. fregatni kapitan, z Reke. — Jeuniker, soproga predsednika okrožne sodnije, iz Nov. Mesta. — Arko, restavrater, iz Ribnice. — pl. Lenk, graščad, z Rake. Fuchs, zasebnik, iz Kokre.
Pri Slonu: de Pazmandy s soprogo in Berger, trgovec, z Dunaja. — Bayer, c. kr. nadporočnik, iz Trsta — Kavčič, trgovec, z Razdrtega.
Pri Tavčarji: Berthold, agent z vinom, iz Zagreba. Laurent, predstojnik trapistov, in Pater Georg, trapist, iz Nove Vasi. — Valentinuzzi in Catrini, trgovca iz Lašk. Vidma.
Pri Bavarskem dvoru: Rausin, konjetržec, in Der-kovits, zasebnica, iz Trsta. — Holanetz, trgovec, iz Tuhinja.
Pri .Južnem kolodvoru: Errath, trgovec, iz Mokronoga. — Ivanetič, učitelj, iz Glogovic.
TJiiarli so:
Dnč 5. marcija. Simon Mihelič, delavčev sin, 18 dnij, Hradeckyjeva Vas St. 17.
Dnč 6. m arcija. Josipina Hiibner, uradniška vdova, 69 1., Dunajska cesta št. 15, srčna hiba.
Dne 7. marcija. Helena Fakovič, mestna reva, 83 1., Karlovška cesta št. 7, krvna razkrojba. — Jovana Keržan, soproga želez, sprevodnika, 34 1., Sv. Martina cesta, hrbtna sušica. — Katarina Waibl, Kolodvorske ulice št. 28, jetika.
V civilni bčlnici:
Dne 5. marcija. Josip Možina, delavec, 46 1., vnetje pljuč. — Janez Hribšek, rudokop, 23 1., jetika.
Dnč 6. marcija. Friderika Kamnikar, soproga užitn. paznika, 38 1,, jetika.
Dnč 7. marcija. Ivan Malenšek, jermenar, 371., božjast.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje barometra v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
735 17 732-97 730-55
Tempe-
ratura
7-4
14-2
9-4
Votrovi
zpd. sl. jzpd. sl. szpd.sl.
Nebo
jasno
obl.
jasno
Mo-krina v mm
Srečni zdravilni vspehi, ki so se uže petnajst let s tem starim osvedočenim domačini sredstvom pojavili pri protinu, revmatizmu, so po-rok, da ne bode žal nobenemu bolniku, da je poskusil to zdravilo. Skoro v vseh rodbinah se nahaja ta pristni «Anker-Pain-ExpelIer». Cena temu v istini vestno reelnemu izvirnemu preparatu je jako nizka, namreč steklenica po 40 in 70 kr., kakor je velika; prodaja se po vseh lekarnah. Da pa kedo ne dobi ponarejenega zdravila, naj blagovoli prej pogledati na fabriško marko «Anker (sidro)». F. Ad. Richter in drug, Dunaj. — Glavna zaloga in lekarna »pri zlatem levu., Praga, Nikolajev trg št. 7.	(25)	5—1
Pri
0 00
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze presrčnega sočutja ob smrti iskreno ljubljene, nepozabljive soproge, oziroma hčere, sestre in svakinje
Marije Hren
roj. Prudič
za petje pred hišo in na grobu gospodom pevcem »Narodne čitalnice*, za mnogo-brojno spremstvo k poslednjemu počitku, vsem onim, ki so blagovolili pokojni izkazati poslednjo čast, izrekajo najtoplejšo zahvalo
žalujoči ostali.
Cčrknica dnč 8. marcija 1885.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
v ILj-u.Toljsuai
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske Sole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr
Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do
j * V .slaYnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.	<■
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih piesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld,
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija — Domovinoznanstvo za četrti razred srednji/« sol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -Mioslč, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I. II. Theil sammt Sehliissel. 1 gld. 52 kr. ’ Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
*	*	,» Peter rokodelčič, 36 kr.
,'[T . ’ „ Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare 30 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld.' 20 kr.
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
I>esar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Hajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko iolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.	b
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
... V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske
knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožioo /4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudeči kaplol in Obutem mačku
(8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Prltlikovou
(Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamborg v Ljubljani.