gORIZIA ■ GORfGA, dne 22. decembra 1923
N CV A DOBA
(L’ERA NUOVA)
Štev. 49
Naročiln, «glasi In reklamacije je pošiljati Iiklju*-no upravi .Nove Dobe“ v Gorici, Via Cleoni 7 Celoletna naročn. L. 12 Polletna	„ 6
‘ četrtletna	,	„3
•••
Cena oglasorti trgovetv, obrtnikov zn vsak 1 mnt višine v širini. 1 kolone L. 0.30: za o-smrtnice, vabila Itd. pa L. 0.60. Vefkratni inserati po dogovoru.
Ddelsttomje nasi! politike.
L' allmioit della nastra politim.
Brezdvomno je danes, da je politika ji ove dobe pognala svoje korenike med našim ljudstvom in da bi bilo radi tega neodpustljiva nemarnost, ako bi v trenotku ko stojimo pred udejstvovanjem naše nove politike ne opozorili najvišjih vladnih krogov na. gospodarski in poli tieni položaj naše krajine.
Vest, da namerava kom. Pisenti opustiti svojo častno službo kot prefekt furlanske dežele, je le utrdila v na« prepričanje, da si je treba bas ž njegovo pomočjo zagotoviti uspeh gospodarskih in političnih akcij, ki so bili zasnovane od naših mož, ki so člani državne komisije za proučevanje obmejnih problemov.
Kdo pa bi nam mogel zagotoviti uresničenje naših želj, če ne kom. Pisenti, ki uživa polno zaupanje pri vladi, je vnet za, blagor naše dežele in vidi svoj ideal v tem, da se ustvari v naši deželi politika, ki bode v skladju z državno, kajti kakor mi tako je tudi on prepričan, da ni mogoče ustvariti plodovite politike, ako ne zavlada prisrčno razmere med nami in vladnimi krogi.
Seveda si rte sinemo tolmačiti teli besed tako kakor da bi morali mi vse zahtevati in dati le-to, kar zakon od nas zahteva. Napredovanje v tem pogledu se more vršiti le v znamenju darežljivega srca in samozatajevanja, v kojem nam daje presijajen ogled sam komoudator Pi senti.
Proti svoji volji je moral pred devetimi meseci sprejeti mesto prefekta in jo;vodil prefekturne posle kot vzor ura<S-c.ka, ki podreja vse interese državnemu blagru, kajti njegovo geslo v temu času je bilo požrtvovanje za državo, radi česai' ni vlade nadlegoval z nobenimi predlogi, dasiravno bi lahko izrabljal svoj vpliv kakor običajni politični oportunisti.
Sami smo Itili priča, kako je na oho tovljanje ministrov glede sprejetja kakega našega predloga, izsilil odločitev, z enostavnim vprašanjem: »Ali sem kaj zahteval od vas v dobi moje devetmesečne službe kot prefekt?« In kako nam je on baš s tem enostavnim vprašanjem povsod odprl vrata! Sam osebno nam je dal izgled kako sc uglaja pot s samo-zatajevanjem, ki je jedro fašistovske politike. Ta njegova nesebična politika nam je pripomogla do tega, da srno se mogli podati v Rim,, kjer nam jo gosp. kom. Pisenti izposloval prvo avdijenco
pri finančnem ministru,	/
kjer je naša komisija predložila Ekscelenci finančnemu ministru sledeče prošnje:
1.	) Ureditev občinskih , financ s koncem lota 1923 v mislu,.da pričnejo nove upravne dobe od leta 1924 dalje brez starih dolgov, ki bi poleg davčnih bremen postali gorje za naše male občinske uprave.
2.	) Olajšave za kuhanje žganja v smislu, da se ohrani stari sistem kuhanja in se s trnu vnovčijo tropine pridelovalcev vina, ki so že tak dovolj prizadeti po vinski krizi.
3.	) Takojšni nakaz večjih svot iz zaloga vojnih odškodnin, da sc zamorejo spraviti v tek javna dela in se omogoči ljudstvu zaslužek v teh trdili časih.
4.	) Zopetna revizija menjave kronskih zneskov, ki so last našiti zadružnih posojilnic in ki so ostali neizmenjani vsied znanega »švindelja« pri razdelitvi K5 mil jonskega nakaza.
■V) Znižanje državnega davka na vino.
Kom. Pisenti je v svojem nagovoru »m ministra toplo podprl naše predloge in opisal v kratkih besedah žalostni položaj našega ljudstva, na kar je povzel besedo Ekscelenca De Stefani, ki je brez pridržka zagotovil blagohotno vpošteva-nje prve, druge, tretje in četrte točke,
glede pete pa je ostal dosleden, češ, da je vlada pripravljena iskati vse mogoče poti za vnovčen j e vina, toda na popust državnega davka ni mogoče misliti, ker bi moral biti popust splošen in torej prevelika žrtev za državno blagajno.
Na sploh pa so vsi člani komisije odnesli jako ugoden vtis, ker je bilo posneti že iz govora, finančnega ministra samega, da hi rad prciskoči! na pomoč našemu prebivalstvu.
Od tod je šla naša pot pred palačo (Jliiggi, kjer smo čakali, da nas sprejme
Ekscelenca Mussolini,
ki je bil, kakor je naravno, oblegovan od deputar-ij iz vseh strani italijanske države. Vendar nas je sprejel popolnoma svež in z vidnim zadovoljstvom.
Kakor povsod tako tudi tukaj je podprl naše prošnje kom. Pisenti, ki je predstavil deputacijo sestoječo iz gosp. Josipa Peternel-a, Franceta Obljubkn kojščanskega komisarja, Alojza Tinte, anhovskega župana, Franceta Muznika, kanalskega pobiralca davkov, učiteljev Andreja Vodopivca in Jerkiča Jožefa, posestnikov Kralja Ivana in Antona Sirka ter novega, občinskega komisarja Josipa Lulika iz sv. Križa. Prisostvoval je komisiji kot zastopnik goričkega fašija, odv. baron Rodolfo Caprara in kot zastopnik komisijo za obmejna vprašanja gosp. Giuseppe Galleusig, komisar v Šempetru pri Gorici. Naš sotrud-nik gosp. Vincenc Bandelj je bil zadržan radi bolezni.
•Ministorski predsednik je vsakemu '.zmed navzočih stisnil roko, nakar j * spregovoril kom. Pisenti, ki je počastil lojalno zadržanje pretežnega dela slovenskega prebivalstva in orisal vrednost novega političnega gibanja med Slovenci, na kar je povzel besedo gosp. •Josip Peternel, ki je ponovno opisal potrebe našega ljudstva kakor so bile o-b razi ožene 1' i i ranč ne mu	m i n i ste r st v u.
Povdarjal je zlasti etično vrednost fašizma in zaupanje v nazsodnost fašistov ke vlado, ki je rešila povoljno naj težja, državna vprašanja in mora dosledno vzdržati in podpirati ono obmejno [silitiko, ki je v skladju z državnimi interesi.
Ministorski predsednik je z zadovoljstvom vzel na znanje poklon slovenske deputacijo na kar jo spregovoril daljši odgovor, i/. katerega posnemamo le besede, ki jih je prineslo uradno obvestilo in ki so glase:	t
»Gospodje!
Mi ni treba reči, da mi je vaš poklon dobrodošel, zlasti ker mislim, da se morajo ustvariti med obema narodnima živeljema. furlansko dežele prisrčni od-nošaji in da je v interesu istih slovenskih elementov sodelovanje z italijansko ^državo, ki noče zatirati in četudi mora uveljaviti svoje pravice kot država, vpošteva njihove potrebe in posebne interese.
Toda pomnite vedno, da ste italijanski državljani in da imate iste pravico in dolžnosti kakor ostali državljani. Med varni in ostalimi 48 mil j oni italijanskih državljanov ni nobene razlike. Ravno radi tega imate pravico obračati m do vlade kodarkoli so izpostavljeni vaši interesi. Vrnite se v vašo domovino' in povejte svojim prijateljem, da v Rimu je vlada, ki vam prihaja nasproti /, da-režljivostjo in odkritosrčnostjo«.
Gosp. Josip Peternel je nato še porabil priliko, da je spomnil ministerske-ga predsednika na njegov namen obiskati našo deželo, na kar j« Mussolini smehljajo odgovoril, da je leto 1923 že pri koncu, toda da mu je njegova želja obiskati te kraje ostala v srcu ter da. upa priti k nam spomladi, da obišče kraje, na katere ga vežejo vojni spomini.
Slovenska deputaci j a je bila presenečena od prisrčnega sprejema in blagohotnega govora gosp. ministerskega predsednika ter se je poslovila od istega ž rimskim pozdravom.
Italijanski narod
je s simpatijo pozdravil to prvo odkritosrčno z bliža nje med njimi in nami, ki ob. onem jamči, da smo dejanski stopili v novo dobo in da. karkoli govorijo naši neizprosni nasprotniki je izraz noodolji-veta osebnega sovraštva, do nas, njihove onemoglosti in pičle razsodnosti, ki jih je poznala, v zagato, iz katere ne morejo nikamor.
Kdor hoče dobro našemu ljudstvu smo mi in zastopniki italijanske države, vse drugo je pulila politika, čije malo-vreduost se danes potrjuje v negnjusuih sporih, ki so se pokazali v zadnjem času med njimi samimi in ki razodevajo njihovo osebno politiko, za kojo se je moral do danes izpostavljati ves slovanski živelj v Italiji.
L’AFFERMAZIONE DELLA NOSTRA POLITICA.
E’ oggi fuori di ogni dubbio che la politica dell’èra nuova si sia affermata fra la nostra popolazione e che fosse perciò un’ imperdonabile leggerezza, se nel momento clic stiamo per realizzare la nostra nuova politica non avvertiremmo le sfere' goevrnative sulle condizioni e-eonomielie e politiche della nostra Provi nei a,.
La notizia ohe il Prefetto Cornili. Pisenti intende di deporre la sua carica onorifica rafforzò in noi il convincimento che solamente col suo pregevole aiuto noi possiamo assicurarsi il successo dello azioni economiche e politiche che si erano iniziate dai nostri uomini che fanno parte della Commissione per lo studio dei problemi del confine o-rientale.
E tliffatti chi potrebbe assicurarsi il desiderato successo se non
il Comm. Pisenti
che gode tutta la fiducia, del Governo, che gli sta a cuore il bene della nostra Provincia e che vede il suo compito ideale nella creazione di una politica che sia ispirata agli interessi, della Patria, essendo cioè (‘gii come noi convinto non essere possibile una politica produttiva senza un’intesa cordiale fra noi e le sfere governative.
Naturalmente noi non dobbiamo interpretare queste parole nei sensi elle a noi tutto sia lecito di chiedere e di dare solamente quello prescritto dalle leggi. Il progresso a, questo riguardo non può effettuarsi, se non attraverso la. generosità (al abnegazione, di cui splendido esempio viene offerto dallo stesso Corn. Pisenti.
Contro la. sua volontà egli dovette accettare la carica di Prefetto e ciò nondimeno per nove mesi assolveva il suo compito come un funzionario modellò che subordina tutti gli interessi a quelli della Patria. La sua parola durante tutto questo tempo era:	la devo-
zione alla Patria peroni si astenne dal molestare il Governo (‘olle proposte, sebbene avesse potuto abusare della sua autorità come lo fanno i soliti opportunisti politici.
Noi personalmente eravamo testimoni come di fronte a qualche titubanza dei Ministri potè provocare la decisione favorevole eolia, semplice domanda: «Durante i nove mesi della mia carica di Prefetto ho chiesto qualche cosa?»
Ed era questa semplice domanda con cui si potè aprire tutte le porte! Personalmente ci diede l’esempio della valorizzazione dell’abnegazione, che è il nocciolo della politica fascista. Questa sua politica impersonale ci ha aiutato di poter recarsi a Roma, dove il Comm. Pisenti ci conseguì anzitutto l’udienza presso Sua Eccellenza
il Ministro delle Finanze,
a cui la nostra Commissione sottopose le seguenti domande:
1)	Pareggio dei bilanci comunali colla fine deiranno 1923 nei sensi che le nuove gestioni amministrative dal 1924 in poi si liberino dalle eredità passive che accanto alle nuove tasse costituirebbero un onere insopportabile per le nostre piccole amministrazioni comunali.
2)	Facilitazione nella distillazione delle vinacce nei sensi che in via transitoria venga mantenuto il vecchio sistema di distillazione, affinchè si possano capitalizzare le vinaeeie dei produttori di vino, già abbastanza colpiti dalla crisi vinicola.
3)	L’immediato assegno di fondi maggiori dagli stanziamenti per il pagamento dei danni di guerra, affinchè si possa dare corso ai lavori pubblici e con ciò combattere la disoccupazione che tormenta la popolazione nella stagione invernale.
4)	Il riesame dei depositi in corone delle Casse rurali rimasti al di là dei confini in seguito alla (lisastima ripartizione dell’importo di 13 milioni di Lire fra le banche e casse colpite dalle disposizioni sul cambio delle corone.
ó) Riduzione dell’imposta sul vino.
11 Comm. Pisenti nella sua allocuzione al Ministro aveva caldamente appoggiato le nostre proposte descrivendo in brevi e concise parole le tristi condizioni della nostra popolazione, su di che prese la parola Sua Eccellenza De Stefani che senza riserve assicurò il suo benevole interessamento per il primo, secondo, terzo e quarto punto delle domande, meutrecchè rimase conseguente riguardo il quinto punto assicurando cioè di voler venire incontro ai viticoltori in ogni altro modo possibile fuorché colla riduzione dell’imposta erariale sul vino che implicherebbe la necessità di dover beneficare tutti. gLi agricoltori dell’Italia il che però significherebbe un troppo grave sacrifizio per le finanze dello Stato.
In genere tutti i componenti la commissione riportarono la più benevole impressione avendo il Ministro dimostrato già nella sua risposta lji massima disposizione di venire incontro alla popolazione allogena nei limiti del possibile.
Da qui la Commissione si avviò verso il Palazzo Chigi, dove la ricevette Sua
Eccellenza Mussolini,
che come consueto era assediato da numerose deputazioni da tutte le parti del-rltalia. Con tutto ciò ricevette la Commissione visibilmente soddisfatto e contento.
Era presente anche il segretario politico. del fascio goriziano avv. Caprara; la commissione era composta dal prof. Giuseppe /Peternel1 commissario di Canale, e dai sigg. Obljubek Francesco sindaco di Quisca, Galleusig Giuseppe commissario di S. Pietro di Gorizia, quale rappresentante della Commissione per i problemi dei confini orientali; Tinte Luigi sindaco di Anicova, Musnik Francesco esattore comunale di Canale, Jerkič Giuseppe insegnante di S. Croce, Vodopivec Andrea presidente del Consorzio agrario cooperativo di Monte-
K bOGObKU V LIPI
Pred slavnostjo v Lipi in po njej so hiteli slovenski časniki z vso neuinor-nostjo zatrjevali, da vsi voditelj s.loven ske politike so popolnoma nedolžni pri nizkotnem zločinu podle roke, ki je sežgala, zastavo in kr. podobi v li pensici šolski peči. Torej vedi ljudstvo, oni so popolnoma nedolžni! Y isti sapi pa zatrjujejo, da ti ljudstvo vasi Lipe. Temnice itd. si dovolj zavest no, da telic ni treba prav nič ščuvati in naslavljati itd. itd. Dovolj, da znaš šteti do pet, pa boš razumel, da oni gospodje si hočejo zavarovati svojo kožo s tvojimi telesi, o ljudstvo, ker ti pravijo, da si dovolj zavedno.
Tako podlo izigravanje našega poštenega ljudstva, od strani strahopetnih političnih nesramnežev smo že večkrat opazili v velezanhnivi zgodovinski politiki Julijske Benečije. Vendar pa smatramo to poslednje izigravanje za vrhunec, ncznačajnosti in neodgovorno zlobnosti.
Minulo nedeljo je pa ljudstvo iz Lipfe, Temnice in drugih bližnjih vasi prostovoljno priredilo omenjeno slavnost, ki je nad vse pričakovanje dobro izpadla. S tem je hotelo pošteno kraško ljudstvo javno dokazati, da nima prav nič skupnega s hudodelci, ki so mu hoteli zavratno in tako nizkotno onečastiti dobro ime pred celim italijanskim narodom in s tem vžgati na čelo za vsakega poštenega, državljana sramotni in neizbrisljivi pečat iredentizma, izdajstva Domovine in Kralja. In še več; to miroljubno, lojalno in delavno kraško ljudstvo je hotelo pred vsem svetom dokazati, da nima in noče imeti prav nič skupnega tudi s političnimi hujskajči, ki bi ga, hoteli sedaj vzeti za tarčo.
In kako prav je storilo to ljudstvo, da se je tako sijajno oddolžilo z omenjeno slavnostjo, dokazujejo dovolj jasno besede goričkega pod prefekta, ki je prihitel v Lipo zastopat vlado ter v imenu vlade imel sledeči govor:
„Po nalogu prefekta Furlanije in kr. proveditorata sem prišel semkaj, da zastopam vlàdo na tej slavnosti, ki ima namen zadostitve in posvetitve Vam, ljudstvo iz Lipe in Temnice, ne mislim pripisovati odgovornosti za nizkotni cin, ki je za hip vrgel slabo luč na vašo občino. Vi sami ste želeli to svečano ceri moni jo, da se s tern povsem ločite od krivde, onih ostudnih storilcev svetoskrunskega čina; in popolnoma prav ste storili, da s tern rešite vašo čast.
Kdor žali italijansko zastavo, ta žali
samega, sebe, ker se s lem pokaže za nevednega barbara naprtim velikemu civilnemu narodu, katerega ta zastava predstavi j ti. Kdor žali nedotakljivi po dobi N j. V., .vladarjev Italije, anečašča samega sebe, ker se s tem izkaže nevrednega in nezmožnega, da bi razumel, kakšno stoletno tradicionalno ; slavo, modrost, neizmerno dobroto in I velikodušnost predstavlja vzvišena I Savojska Hiša.
j Koka nezavestneža in zlobneža je j bila mogoče naščuvana od abotne in bedasto politične obrekovalne struje, ki jo vodijo pičli jalovi politiki, kateri pa zastonj skušajo zasejati sovraštvo med naroda s tem, da hočejo med ljudstvom razdražiti najbolj nizkotne strasti nezadovoljnosti in na tak način ustvariti si podlago za njih osebne politične namene. Jaz vas opozarjam in svarim, da se ne daste zapeljati od teh, ki delujejo proti vašim interesom.
Vlada vas hoče pobratiti v skladnem sožitju in v skupni blaginji z vsemi Italijani, priznavši vam popolno enakost j v pravicah in dolžnostih državljanov;
! oni vaši dozdevni zaščitniki vas pa hoče-! jo izolirati in vas vreči v nespametno j narodno borbo, katera bi ne imela drugega vspelia kakor naperiti, proti vam vso strogost postave in s tem motiti vaš pošten mir, vaše hrepenenje .po mirnem in izdatnem delu. Ne poslušajte jih! Bodite srečni in zadovoljni, da spadate k velikemu, močnemu in civilnemu narodu, kateri vas smatra enako kakor vse druge za svoje sinove ; ta krepki narod, ki tu v pričo nedotakljivih mejnikov mora za vsako ceno jamičiti življenje in varnost, tradicijo in prihod-njost 40 milijonom prebivalcev, mora braniti tudi sveti spomin na 600 tisoč padlih vojakov za ponovno pridobitev enotne Domovine v zmagoslavni vojni.” (Dolgotrajno odobravanje).
•Po slovesni sveti maši, ki se je darovala na z zastavami in zelenjem okrašenem vaškem trgu v Lipi, so se uvrstili vsi navzoči v impozanten sprevod, ki je demostrativno obhodil vas, na kar je županstvo povabilo odlične vdeležence na okrepčilo. Slavnost je potekla v najlepšem redu in složnosti, kar je napravilo vobče najboljši vtis.
DNEVNE VESTI
opino, Kralj Giovanni industriale di Canale, Lulik Giuseppe commissario di
S.	Croce, Sirk Antonio vice sindaco di Qui SCO.
h’avv. risenti ha dapprima presentato personalmente' tutti i membri della commissione al Presidente, il quale ha loro stretto fortemente la mano; egli lm quindi fatto presente al Presidente del Consiglio Patteggiamento fervidamente devoto dimostrato da molti mesi dai fascisti o dai fiduciari allogeni del Friuli. Quindi il prof. Peternel, a nome della commissione, ha esposto al Duce la situazione politica del confine orientale, esprimendo, oltre ai sensi della, più ferma disciplina civica e della più profonda, devozione, la gratidudinc di quelle popolazioni per il fatto che negli ultimi tempi il Governo Fascista, riparando al disinteressamento dei precedenti governi le ha assistite e tutelate. «Le nostre popolazioni — ha, concluso il prof. Peternel — vedono nel Fascismo, in Voi o nel Governo di cui siete a capo i fattori della restaurazione dello Stato italiano al quale esse si onorano di appartenere».
Il Presidente del Consiglio ha così risposto:
«Signori,
ho appena bisogno di dirvi che il vostro omaggio mi è particolarmente gradito perchè io credo che fra i due elementi che vivono nella provincia del Friuli si debbano stabilire rapporti di piena cordialità e che sia ne]Linteresse degli elementi sloveni di collaborare con
10	Stato italiano che non vuole sopraffare e pur rivendicando i suoi diritti eli Stato sovrano, tiene conto dei bisogni e degli interessi particolari.
L’on. Mussolini ha invitato quindi i presenti a fargli noti i desideri delle popolazioni rappresentate quindi ha soggiunto:
Tenete presente che voi siete cittadini italiani, quindi avete gli stessi diritti e gli stessi doveri dei cittadini italiani. Fra voi e gli altri 40 milioni di cittadini italiani non c’è differenza. Appunto poi-questo avete il diritto di rivolgervi al Governo tutte le volte clic sono in gioco i vostri interessi. Ritornate ai vostri paesi e dite ai vostri amici fascisti e non fascisti, alle popolazioni tutte, ai vostri conterranei, che a Roma c’è un Governo il quale vi viene incontro con animo generoso e franco». -
Il prof. Peternel ha poi ricordato al Presidente del Consiglio la sua promessa di visitare la zona di confine: l’on. Mussolini ha risposto assicurando che il suo viaggio avverrà nella prossima, primavera e che è suo vivo desiderio di visitare quella regione che egli ha già a-vuto occasione di conoscere per avervi vissuto durante la guerra.
L’avv. Caprera ha in fine portato al Presidente il. giuramento del fascio di Gorizia e lo ha intrattenuto su alcuni problemi goriziani annunziandogli la costituzione di un comitato esecutivo per la erezione del monumento alla Vittoria sul colle del Castello di Gorizia.
11	presidente ha approvato pienamente la iniziativa promettendo tutto il suo più cordiale appoggio.
La commissione che è rimasta vivamente impressionata dall’accoglienza e dalle parole del Capo del Governo si è congedata salutandolo romanamente.
; La Nazione italiana
ha salutato con simpatia questo primo passo all’avvicinamento sincero fra i cittadini allogeni ed italiani della stessa Patria, ciò che ci garantisce l’inizio di una era nuova e quale sempre sia il linguaggio dei nostri avversari irreducibili è chiaro che va interpretato (»mu l’espressione dell’odio personale, impotenza e ristrettezza mentale che li. cacciò in un vicolo cieco, dal quale non possono uscire.
Chi vuole bene al nostro popolo siamo noi ed i Rappresentanti della Nazione italiana, tutto il resto è una politica vana, il cui valore si manifesta nelle lòtte ributtanti che sono scoppiate fra loro stessi e che rivelano la loro politica personale, per la quale t'in’oggi dovette esporsi l’elemento sloveno nell’Italia.
N«v prefekt za našo deželo. Že v zadnji številki smo poročali, da je bil naš sedanji prefekt kom. odv. Piero Pisenti imenovan za generalnega intendanta vojnih odškodnin takorekoč v celi Italiji. To je visoka čast, ki je združena tudi z veliko odgovornost in pa z napornim delom. Vsi od tega je bilo z vso gotovostjo pričakovati, ker bi naš prijatelj kom. Pisen ti ne mogel zmagovati obeh ogromnih poslov, da bo na njegovo dosedanje mesto imenovan nov prefekt.
In pia v nič se nismo motili, ko smo že od prvega začetka mislili tako, kakor je res prišlo. Boljšega in varnejšega naslednika hi kom. Pisenti prav gotovo ne mogel dobiti, kakor ga je ravno v osebi našega novega prefekta kom. Julija Nencetti, dosedanjega komisarja-likvidatorja bivše goriške dežele. Mož je veljal že zdavnaj, ko je bil že pred vojno prefekt, za enega izmed najizo-braženejših -in temeljito podkovanih funkedjonarjev. To smo že pred vojno in za časa vojne slišali v Rimu in Firenzi, kjer so ga nasi visoki državni dostojam-stevniki, zaradi njegove visoke izobrazbe, poštenosti in pravičnosti zelo visoko cenili in globoko se mu klanjali. Tudi mi se, ob priliki njegovega imenovanja na mesto voditelja tako velike dežele, globoko klanjamo velezaslužene-mu in priznanemu gospodu, kj je v dolgoletnem vestnem, točnem in požrtvovalnem izvrševanju svojega ne baš lahkega poklica osivel. Želimo mu najboljšega v speha v splošno dobrobit!
Važno za one, ki imajo denar v dunajski poštni hranilnici. V dunajski poštni hranilnici leži mnogo hranilnih vlog naših ljudi. Naša vlada je zdaj to perečo zadevo taka vredila, da bo ona izplačevala upnike poštne hranilnice v razmerju 60%, to je, 60 centesimov za eno krono. Tostvarni odlok v ,,Gazzetta Ufficiale” določa:	„Kdor ima hranilno
knjižico, jo mora predložiti v roku od 1. januarja do 15. februarja 1924. Priložiti mora 1.) Potrdilo o italijanskem državljanstvu, ki ga izda županstvo. 2) Potrdilo o bivališču na posebni tiskovini. 3.) Izjavo o odstopu, tudi na posebni tiskovini, v kateri upnik izjavlja, da odstopa svojo terjatev z obrestmi vred italijanski poštni hranilnici, za to dobi potrdilo o sprejemu. Italijanska poštna hranilnica prepiše vloge na nove knjižice, ki bodo izplačljive po preteku 6 mesecev z obrestmi vred, računano od dneva vpisa. Ker je rok za prijavo kratek, naj si vsak pravočasno preskrbi, kar je potrebno.
Umrl je v Oslavju znani posestnik Anton Gravner, iz znane družine Grav-nerjev na Oslavju in Humu.
Potovalni učitelji za kmetijstvo bodo v kratkem imenovani. V Gorici bo pod-ravnateljstvo za nekdanje okraje Gorica, Korrnin, Kanal in Komen, sekcija v Ajdovščini za nekdanje okraje Ajdovščina, Vipava in Idrija, sekcija v Tol-I minu (čebelarstvo in sirarstvo) za nek-
U.W-.
in Bo vinjan . sad j ar st V( sko dolino.
Genioni.
V Zveznih
bruhnila vstaji vladi predsedni i že sestavili svi vladnimi četami i ljuti boji, katerih Severna Amerika Jernejo proti Mehiki z oddelki.
Duca d’Aosta, slavni poveljm. magane III. armade, ki se je boA Krasu, je bil nevarno obolel. Zdra, so že obupovali. Toda njegova kre, narava je premagala bolezen. Zdaj izven nevarnosti.
Konkurz. Nad imetjem Benedikta Pelikan, trgovca z usnjem, je pri goriški kazenski in civilni sodniji odprt konkurz. To je tisti Pelikan, ki je svoj čas napadel ravnatelja I. Cevlj. zadruga v Mirnu.
Nabori letnika 1924 so pričeli in se vršijo povsod v najlepšem redu, kar je v čast mladim fantom, ki jih kliče Domovina.
Konferenca o železniških urnikih. V
Padovi so se posvetovali zastopniki vseh treh Benočij o izboljšanju železniških urnikov na progah teh pokrajin.
6800 oseb je umrlo v tem letu v Franciji radi uživanja kokaine in drugih pijač, ki v trenotku dvignejo človeka v nadzemljske višine, da potem trešči žalosten ob tla. Uboga Francija.
Cesta med Livkom in Merskem je
vsled novemberskih nalivov močno trpela. Morali so jo zapreti za promet. Skoda se ceni na 72.000 lir.
Potres v Srednji Ameriki. V Kolumbiji je napravil močan potres silno škodo. Uničena so mesta Gumba!, Chi les, Ipiales, Tuquers in mnogo manjših krajev. Veliko je mrtvih in ranjenih. Najbolj prizadeta je pokrajina Oliando, ki meji na državo Ekvador. Tudi to državo je opustašil potres • dan pozneje. Posebno je trpelo mesto Guaiaquil.
Smrt 14. letnega dečka. Na severnem pobočju Sv. Gore so našli dečka, katerega je razmesarila granata.
Vali, orožniški brigadir iz Grgarja, j<* takoj odredil, da se deček*Alojzij Berlot prepelje v goričko bolnišnico. Bilo je pa že prepozno. Med vožnjo je deček umrl.
Tatovi ua delu v Gorici. V stanovanje g. Polo v Tržaški ulici so udrli tatovi m so odnesli različno mizarsko in zidarsko orodje v vrednosti 200 L.
Prijatelj vinske kapljice. Franc Perko iz Podgore je pil v Gorici nekaj črez mero in v tem blaženem razpoloženju je pošta! glasen. Orožniki so ga vzeli s seboj, da pii njih prespi pijanost.
Dinamit. l.Vletni Rudolf Madon iz Bat je imel skrit dinamit. Orožniki so ga prijeli. Fant se izgovarja, da ga je našel na Vodicah,
Tatvine v podgorski predilnici. Čuvaj podgorske predilnice je naznanil ka- « rabmerjom, da i zmanjkuje blago. Ka-rabinérji so šli na delo in kmalu se jim je posrečilo izslediti tatove, pri katerih so našli še ukradeno blago. Uzmoviči, ki so bili izročeni sodišču, so:	Miroslav
Pinavčič, Frane Jurlič, Jožef Fabris, Angel Jurlič in Franc Spangar.
Doktorat v Bologni je napravil g. Stanko Kovačič, nekdanji dijak slovenske gimnazije.
Revolucija na Grškem. — Grški
kraljevi prestol se že dolgo ziblje. Odkar je Pila 1. 1922. grška armada v Mali Aziji od Turkov katastrofalno razbita, ni bilo več miru v tej deželi. Javnost je bila ogorčena na krivce vojnega poraza. Med vojaštvom je nastala zarota, katero sta vodila polkovnik Piai st ir as in Gona-tas.
Na čelu upornih čet sta vkorakala v A-povedati prestolu na korist svojemu si-
deliti
Rekord
Pieve di Cacto val je peš i« d lami, Genove in se je spet peš \ nad 2000 km, po De Col, ki se /da,, sprejet od Kralja.
Gabriele d’Annunzio, ki se je bil pie* lil adii, ko je obiskal ponesrečence ràdi znane poplave v Gl eno, še vedno boleha; v poslednjem času je vendar sprejel v svoje vili ob Gardskem jezeru svojega tiskarja 'Preveša in pa velikega mutilata Karla* Deleroix, ki je v vojni oslepel na obt' očesi.
Kaj vse ve «Mali list». To glasilo še -poslanca Ščeka piše, da se fašisti samo navidezno bore proti framasonstvu. To trdi list, ki dobro ve, da so bili fraina-soni izključeni iz fašistovske stranki* 1. Radi bi vedeli, seve, kakšno razmerje pa vlada med jugoslovanskimi frani osimskimi ložami in jugoslovenskimi naeijo-nalisti v Italiji!
Posl. Šček v smrtni nevarnosti. «Mali
lìdi» piao da..sa for.;»r	iskali
posl. Ščeka, «da bi mu natisnili bodalo v hrbet, ker da je najdelavnejsi. poslanec». Milo toži «Mali list», da je «Edinost» istočasno trikrat napadla poslanca Scèka kot. škodljivca slovenskega naroda. Samohvala poslancà ’Sitèka,'ki si jo sam poj è, je že izreden duševni pojav in vzbuja usmiljenje.
Dr. odv. Mazzarelli Ghino, nadzornik plurikumunalnih komisarjev je bil v poslednjem času imenoval za vladnega delegata „Slovenskemu podpo rnemu in bralnemu društvu” v Gorici z nalogom, da bode proučil stanje tega društva z ozirom ha njegovo administracijo in da bode vlada nato na Mazzere!!i-jeve predloge vse potrebno ukrenila v svrbo nadaljnjega prdbvita.
Ravno isti funkci fonar je bil imenovan za vladnega, delegata pri „Bla-gajni brezposelnih delavcev za vzpostavitve v Gorici” z nalogom, da prouči nedostatke slabega uspevanja iri da nato temu zavodu zagotovi v interesu vseh članov redno poslovanje, da bode odgovarjal namenu, za katerega je bil ustanovljena.
Goriški Municipij nam poroča, da v
/•‘•clnjem času je konjederec ujel rjave-uC psa, na katere«! se je konstatirala steklina.
Vabi vsakogar, ki bi bil ugrizen ali bi imel ogrizenega psa ali katerokoli drugo žival, da to nemudoma naznani zdravstvenemu uradu v ulici Mazzini, štev. 7, I. nadstropje.
Ukazuje na podlagi tozadevnih pravilnika im odreb, da 1.) jmi & nagobčnikom se morajo voditi na vrvci po javnih», ulicah v mestu, in sicer to najmanj zn dobo 6 tednov; v2) vsi psi, ki ne bodo po teh predpisih.,vodjemi po mestu, bodo brez drugega umorjeni . -— Komisar s podp. Cobianchi.
Božični blagoslov pošilja »Gor. Straža« goriškim Slovencem. Do zdaj so pošiljali. blagoslove le papež in škofje, Jajiki niso tega delali in tudi v cerkvi niso pridigali. Bog ve, kaj še doživimo pri nas.
»Gor. Straža« piše, da so slovenski
'S\
V
7*^
1
i. služkinja v gostilni ••su, po imenu Kova» -zala posebnega nagne-aJj ubij enega mladeniča, vprašanja mu je sicer rjala, in še celo sprevodne na državno postajo, , n,ovati zopet v Trst, toda dobra prijateljica, nikakor ca in bodoča ženica. Pred a so eno in ista zatrjevanja de» d »prijateljstvu« tako razvnela o zaljubljenega mladeniča, da jo je •vuo britvijo na več mestih težko ....»ul. Njena sreča je še bila, da se je po na,ključih zgrudila, drugače bi jo mladenič v svoji furji gotovo usmrtil.
Na lice mesta je prihitel »Zeleni križ«, ki je spravil težkomnjeno dekle v bolnišnico. Napadalec se je hotel prostovoljno predstaviti karabimerjem, nakar je bil aretiram. Časa bo imel menda dovolj Zn premišljevanje pesmice:	»Kam
to pride, kam to gre!«
Raznoterosti
Okusi so različni. Marsikdo me jé polžev, ostrig ali žab. Slabo mu prihaja, če sliši samo govoriti o taki hrani. Pa so morda polži prav izvrstni. Baje so celo nekatere žuželke dobre rut krožniku. Marsikdo niti konjskega mesa no mitra. V Parizu pa se leta 187.1. baje celo podgane uživali ! Zdaj poročajo dunajski listi, da so mizarskega pomočnika. Emerita Hollowitza zaprli za teden dml, ker je lovil, pobijal in pekel pse ter jih jedel z najboljšim tokom. Neka ženska je cula skoraj vsak dan, kako v soseščini psi milo tulijo in hropejo. Opozorila je redarja, ki je šel v dotično hišo in našel napol zadavljenega napok a ubito lobanjo ječečega psa. .Mizarski ppmocnik je mirno priznal, da lovi, izbija, peče in jé pse, ker je pasje meso naravnost izvrstno. Ker- je pobijal psu brez dovoljenja posestnikov, je bil kaznovan. Poslej bo lovil le prodane ali divje pse. Pomočnik je trdil, da ima človeštvo neumen predsodek proti pasjemu mesu, kakor ga ima proti konjem, podganam, ostrigam, polžem in žuželkam. Treba se je vsega privadati in potem tekne tudi ono, kar se po krivici študij
Kako nastajajo panike! — Neki francoski list- raziskuje psihološki moment paničnega strahu, ki cesto nastane, m* da bi kdo vedel za pravi vzrok. V pojasnilo navaja sledeči slučaj:	Dne 15.
junija 1637, se je vršila v Parizu na Martovem polju javna zabava. Naenkrat je med zbranim občinstvom nastala silna panika. Nad 200.000 ljudi je pričelo bežati na vse strani. Nekaj tisoč ljudi je bilo lahko, več sto težko ranjenih. Tudi mrliči so bili med žrtvami. — Panični strah se ne pojavlja, samo pri ljudeh. V krajih Normandije nastanejo cesto na živinskih sejmih panike costo brez vsakega zunanjega povoda. To so panike med rogato živino, ki beži na »Vse vetrove in podira pred seboj vse, kar ji pride pod parklje in roge. Imamo pa tute komične panike, n. pr. paniko evropsk h kolonistov v Angosturi (centralna Amerika). Kolonisti so nekega dne opazili, kako se v daljavi zbirajo čmokožei in kako število Indijancev ne-prestanp narašča. Sigurno ko nome,ruvali napasti Evropejce; zato so se kolonisti pričeli oboroževati. Toda „in dijanska vojska” se je pričela postavljati v bojne vrste in se je naenkrat dvignila v zrak. Bila, je — jata pelikanov..,.
-
svetovnimi cuaeži odi pisec na 300 me-stolp v Parizu, najdeta, potem na 55 nad-,)K0 Woohvorth Building v na iv is j c bi so sveta. Temu ,užije naj večji kolodvor sveta v •g ' ki*’- 80 v om tin lahko od-yoiku - • oseb. najdaljša ravno-»,4‘Vt	1 ;,i-zniška proga avstralske
smerna ^jpe železnice, ki meri 1600 ki-kon1n)v, šampionski tunel (19 tisoč 603 KipObt, najdaljši tunel sveta, 144 kilo-tllrov dolgi viadukt Chaohing na Ki» Cjskom, kot najdaljši most sveta ter p4rodrob »Majestic« linije White Star 'dolgosti 292 metrov kot največja ladja stela.
Najmočnejši plinov motor sveta z 8000 konjskimi silami ima belgijska tovarna Cockeriil, najmočnejše parne turbine s 75.000 konjskimi silami električna centrala Goldenberg v poren.jskcm premogovnem revirju. Najvišja gora “sveta (8862 metrov) je Mount Everest v himalajskem pogorju, znan za, nevspelili poizkusih angleške ekspedicije, ki se je zaman trudila priti na vrh tega gorskega velikana. V njegovem obzorju se na višini 5000 m nahaja tibetski samostan Rongbuk, najvišja človeška naselbina sveta. V Evropi je najvišja trajno točka meteorolška postaja na švicarski gori Jungfrau v višini 3454 m otip v.
Največja globočina morja, 9833 metrov se je ugotovila v južnem Tihem oceanu v bližini otoka Guam, najgloblje jezero na Bajkal v severni Sibiriji (1500 metrov). Najglobokejša rudniška jama na svetu, v rudniku Taemarak v seve-roameriški državi Michigan, meri 1560 metrov. Najmogočnejši slap sveta (250 metrov) je slap Kaintanar v angleški Guyani. Sloviti slapovi Njagare so »sa mo« 50 metrov visoki. Kot najstarejše drevo sveta se smatra neka 45 metrov visoka cipresa v Meksiki; njena starost se ceni na; 5 tisoč let, je bila torej žo ob času Kristovega rojstva, »staro drevo«. Največji cvet na zemlji (1 meter v premeru) ima Rafflesia Arnoldi na otoku Sumatra, največji sad pa neka vrsta palme na seyehelskih otokih v .Indijskem oceanu,}» njeni ogromni orehi so dolgi po 45 centimetrov, imajo nad 1 meter obsega in tehtajo po 20 do 25 kilogramov.
Iz morja rešen zaklad. — Leta 1917. je nemška podmornica potopila angleški parnik »Laurentic«, ki je vozil za 6 milijonov funtov sterlingov (150 miljonov frankov), zlata in srebra za milijon funtov sterlingov. Zlato je bilo v palicah, srebro v denarju, oboje določeno za a-meri kanske banke. Po zakljueenju miru so potrebovali več kot leto dni, preden so točno dognali, kje loži razbiti parnik s potopljenim zakladom. Leta .1921. pa so potapljači začeli dvigati zaklad in ga dvigajo s premori še sedaj. V kratkem bo rešeno vse. Zlate palice, ki tehtajo po 14—28 angleških funtov, oddajajo vsak večer angleški torpe-ilovki, ki jih izroča angleški banki. Londonski »Star« poroča, da se je moglo delo začeti z vspehom šele takrat, ko je neki in/en j er izumil aparat, ki je sličen čarodejni šiIvici.
Vsak potapljač, ki se spusti pod vodo, vzame s saboj kovinsko fòbico v globino. Šibka je z žicami zvezana, z galvano-metrom na krovu ladje. Kadar se potapljač med peskom in blatom približa s fòbico zlatu ali srebru, se zgane aparat na krovu ladje. To telefonirajo potapljaču v globino morja. Obenem mu pošljejo čeber, v katerega potapljač naloži zlato ali srebro, zmešano z blatom in peskom. Delo je mučno in nevarno. A ko je viharno, se voda skali in se nič ne vidi. Ladja na dnu morja — 27 m pod morsko gladino — se neprestano premika. Zato se mora lega ladje vsak dan znova dognati.
V okrožju ene morske milje ne sme pluti nobena ladja, ker potapljači, sicer ne morejo delati zaradi hrupa, ki je pod vodo neznosen. Zaklad kopljejo trije potapljači, ki se spuščajo s svinčenemi čevlji in obteženi s težkimi bremeni po lestvi in vrvi v mori** jPertujje se naglo, tako da s*» -» eni minuti že na dnu. De htir ne morejo dalje, nego 40 minut. Potem se morajo dvigati, kar traja 20 minut do pol ure; na vsake tri metre dvi ganja mora potopljač po 5 minut poči vati, sicer bi se zadušil. Zelo nevarni so jim morski psi. Zato imajo s seboj nože. A ko se premakne kaka utež, ne more potapljač stati pokonci, ako izgu-
znaša za poect^-. »v-aeneg klada, za ostalo moštvo pa 16%. Z«.. žek je torej vsekakor sijajen vzlic nepo* pisno težkemu in nevarnemu delu. K sreči je morje plitko; ako bi bilo globlje, bi zaklada sploh ne mogli več rešiti ter bi bil vsak poskus brezuspešen.
Nov način zdravljenja hočejo uvesti pri raznih, tudi più nalezljivih boleznih. Zdravniška veda je osobito v poslednjem času jako napredovala. In nič so ne motimo, ako trdimo, da je ravno svetovna vojna mnogo vplivala na tako hitri ravoj te vede. Pred kratkim se je vršil v Parizu kongres kirurgov, kjer se je predvsem razpravljalo na poseben način o vbrizgavanju bolniku krvi, ki je v istem hipu ali poprej od vzeta zdravemu človeku. Sicer na ta način so zdravniki že v prejšnjih časih zdravili gotove bolezaii. To se ni vslej posrečilo. Na gori omenjenemu kongresu so pa kirurgi znanstveno dokazali, da se bode dala na ta način zdravljenja lečiti marsiktera bolezen, ker bodo pri vbrizgavanju zdrave krvi v bolnika stopujevalno regoli-rali količino kisika in cifrata, ki se imata vpajati pred vbrizganjem v kri, kar je velike važnosti. V gotovih slučajih bolezni, (pri močnem krvotoku, težkora-» j enem človeku itd.), se bode bolniku vbrizgalo do 900 gr. krvi.
Ta način zdravljenja se naslanja na antitoksin, ki ga ima vsak človek v krvi. Kakor je namreč znano, imamo v krvi takozvani toksin in antitoksin. To so zelo majhna krogljicam podobna telesca, ki so potom krojenja in vpanja jako hitro množe. Med njimi je neprestani boj za obstanek, kakor sploh v življenju pori vseh drugih telesih. Pri zdravem človeku v krvi prevladuje antitoksin, dočim pri bolniku prevladuje toksin, ki se zelo hitro razvija.
UPRAVNIŠTVO IN UREDNIŠTVO NOVE DOBE« VOŠČITA VSEM NAROČNIKOM IN SOMIŠLJENIKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE !
Polni zavesti, da sta obe docela izvrševali, kolikor so pač razmere dopuščale, svojo ne baš lahko dolžnost, vabita tem potom cenj. naročnike, da čimprej ob-novč naročnino na list za poslovno leto 1924; istodobno pa vabita tudi eenj, naročnike, ki niso še dosedaj poravnali zaostale naročnine, da to čimprej store, da se bodo zamogli računi za to poslovno* leto pravočasno zaključiti.
Vsakega naročnika je dolžnost, da za prib. leto 1924 pridobi najmanj po ene-ga novega naročnika, da se bode za mogel naš list izpopolniti in tako izdatnejše in nesebično zastopati koristi našega celokupnega slovenskega ljudstva v Italiji.
Naša naloga je, da utrdimo v našem, ljudstvu patrijotizem do naše ljubljene Domovine, s čemer pa okrepimo tudi dobro voljo in naklonjenost v 40 milijonskem italijanskem narodu do nas, kar je neobhodno potrebno in bistveno za naš procvit in za naš.... obstanek. O tem naj vsakdo dobro premisli in nato napravi po svoji vesti.
Sigg. abbonati e simpatizzanti !
L’AMMINISTRAZIONE E RE DAZIONE DELLA »NOVA DOBA» AUGURA A TUTTI I SIGG. ABBONATI, LETTORI E S1MPATIZ ZANTI BUONE FESTE DI N ATALE
Colgono quest’occasione per invitar«
i medesimi a rinnovare {'abbonamenti che è di L. 12.— annue, si concede unarf (lozione di L. 2.— a quelli che verseran no l’abbonamento entro il 31 dicembre 1924.
Lotua naročnina na »Novo Dobo« ji L. 12.—. Kdor pa plača naročnino z; poslovno leto 1924 do 31. decembra t. I ima popusta L. 2.—, tako da plača le I 10.— za celo leto.
Odgovorni urednik: Jožef Sokol Tiska Tiskarne Juch - Via Morelli št. 1 Izdaja konsorcij »Nove Dobe«
-t-.
VeuiM* trgovina z jestv. in kolonij alnim blagom, vin
in likerjev.
Na drobno!
Na deb^ |

Telefon 61. B.

Josip Galkusig
v Št. Petru pri Gorici
■	v lastni hiS-i.
/ t v.
Zaloga moke, otrobi, žita itd. Velika izbira ravnodollih najboljše vrste umetnih gnojil, kakor tudi vseh potrebščin za vinogradnike.
» - I	....
Cene vsega blaga brez konkurence!
Vsak naj se osebno prepriča —	v moli trgovini!	—
:

z zadnjim.
Za dame.
Za gospode, tvrdke (I. li. Be skih oblek, stik.
tr v o vrstna k
Sprejema se kožuh. OGLEJ Sl IZGOTO
Resta v. ^	u r.i
„TREH KRONAH"
v Gorici, Via Carducci 12
naznaaija slavnemu občinstvu, da prihodnje praznike (na Božični in Silvestrov večer) bo restavrant celo noč odprt; druge dne pa do polnoči.
Toči izborna in pristna domača vina.
Izborna domača kuhinja ^
Dvorišče in hlev za vozove.
Za obilen obisk se toplo priporoča lastnik
t-xt I' M TAtutCuit^
ANTON MALNIČ.
•*-
NOVO OSKRBNIŠTVO!
NOVO ŽIVLJENJE!
n
Slavnemu občintsvu iz mesta tu ; z dežele naznanjam, da sem prevzel in oskrbujem staroznano Restavracijo
„PRI MARZINI-JU“
v GORICI, CORSO VERDI št. 1 (nastproti semenišča)
Popolnoma na novo prenovljena gostilna nudi meščanom in deželanom najboljšo postrežbo s pristnimi briškimi, vipavskimi in kraškimi vini, z mrzlimi in gorkimi jedili, ki so dnevno sproti pripravljena.
Deželanorti Je udoben bi e v z dvoriščem na razpolago.
Popotnikom se priporočajo snažne in zdrave spalne sobe za prenočevanje.	b‘T
Postrežba točna in solidna.
Cene zmerne.
J. ČIBEJ.
J
Vsem dobroznana stara klobučarna
G. PICH - Dediči
- v GORICI, v ulici Rastello št. 13 -
astanoYljena leta 1841 in pred kratkim obnovljena
nudi starim (izpred vojne) kakor tudi novim odjemalcem v bogato založeni klobučarni vseh vrst moških klobukov najboljši nakup po konkurenčni ceni, kakor je delala ta klobučarna že 75 let pred vojno.
Popravlja, pere, izčisti ter modelira klobuke p , po predvojnih cenah	* ». < k
PRODAJA:
N% debelo!
Na drobno!
Lekarna CRISTOFOLETTI ^SL

OLlOd.FEGATO/ Dl MERLUZZO (
P Si M. A P E Srt A
r
Trskino (štokfiževo) jetrno olje, posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni šibkdsti
Cena steklenici L. 6.-
TRSKINO JETRNO OLJE Z ŽELEZNIM JODOEM. S teni oljem se v kratkem času z gotovostjo ozdravijo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše,
malokrvnost Hrt
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegie, preišče se vedno v mojem kemičnem laboratorju pred n o se napolnijo steklemee. Zato /.amoretti Jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote m stalne sposobnosti za
zdravljenje.
Crietofolettljeva pijača is kine in želeaa
najboljši pripomoček pri zdravljenju s tmkinim oljem.
Steklenica stane Lir 6.—
POZOR!
NA STAROZNANO TVRDKO RAZNOVRSTNEGA POHIŠTVA.
Podpisani prodajam pohištvo po zelo znižanih cenah, n. pr.:
Cimare	od	200	L.	dalje
posteljnjaske	»	90	»	»
vzmeti (šušte)	»	70	»	»
blazine	»	60	»	»
kompletne spalnice	»	800	»	»
Velika izbira priprostih in najfinejših jedilnih sob, nadalje železnih postelnjakov itd.
ANTON BREŠČAK
Največja zaloga pohištva na (joriškem a lastno tovarno GORICA — Via Carducci št. 14 in via Favetti št. 3 — GORICA
< ■	• • f.^ .* ’ •

IZBO»