1876. Sestavljanje novega kokrikega mostu (elezna konstrukcija) za zvezo kokrike in enurke ceste in otvoritev mostu za promet.
1883. Mesec julij zelo vro. e asopis je zaznamoval 4. julija rastoo vroino, ki je trajala v dneh cesarjevega bivanja na Kranjskem do 15. julija. Posebno vroe je bilo tiste dni, ko je bil cesar v Ljubljani. Na dan, ko je potoval cesar v Kamnik, Kranj, Lesce, Begunje in Bled (16. julija), je vstal e zjutraj mrzel veter, ki je vzdignil okoli poldne nevihto. Pri monem deju je priel cesar v Kranj. Ob nevihti se je peljal z eleznico v Lesce, odtod v Begunje in dalje na Bled. Proti veeru so bile e vse gore, celo niji hrbti do dna pokriti s snegom, tako da so bili kresovi na parobkih mono ovirani. Ko so se peljali ez jezero k cerkvici na otok, so morali vzeti cesar in spremstvo plae v ladjo. 17. julij (odpotovanje cesarjevo) je bil sicer jasen in zelo mrzel. To leto je umrl v Kranju knezokof Vidmar.
1885. Zidanje nove okrajne ceste proti iriam. 1. septembra in 9. oktobra povodenj.
1886. Pozno spomladi padli sneg je povzroil radi svoje tee mnogo kode v gozdovih, posebno so trpele smreke in borovci.
1887. Zgodnja zima. Od 10. oktobra dalje viharno vreme. V gorah sneg, 1, novembra povodenj, posebno Kokra je narastla. Stranska poslopja mlina Lajh so bila v veliki nevarnosti in so se morala izprazniti. Kolo in mainerija za izdelovanje cvekov je bila s poslopjem vred odplavljena. Vsa zima je bila neprijetna.
1888. 6. novembra je padel sneg, nakar je nastal hud mraz (790 R.). V enem tednu je sneg skopnel. Potem pa je nastopilo tako milo vreme, da so se solnile e muhe na zidu.
1889. 4. januarja malo snega. 11. januarja ga je padlo 23 cm. Od 23. do 30. januarja mraz od 3 do 120 R, 3. in 4. februarja 30 cm visok sneg, mraz je
MAKEDONSKA ZASTAVA: SVOBODA ALI SMRT".
BOLGARI ENO TURKE VJETNIKE V STARO ZAGORO.
nato narastel do 80 R. 9. februarja'nevihta s snegom. 11., 24. in 25. februarja mraz od 10 110 R. 18. in 19. marca mraz od 670 R. 22. marca nevihta od Triglava sem ez Karavanke. 16. aprila je padel 10 cm visok sneg. Dnevi nato so bili lepi a vetrovni.
1890. Meseca avgusta je nastal hud vrtinast veter, ki je napravil veliko kode v parku Tivoli pri Ljubljani. Najmoneja listna kakor iglasta drevesa, 2430 palcev debela, so bila ali izrvana ali pa zlomljena. Mnogo teh dreves je bilo zvitih kakor trta in podrtih. Ravnotako je pokonal ve lepih drevesnih skupin v vrtu Tivoli. Istotako je bila koda velika v Latterman-novem drevoredu, kjer so bili nekateri drevesni redovi tako pokonani, da sploh ne preostaja drugega, kakor da se zasade nanovo.
Orkan je el mimo Kranja, pa ni napravil tu nobene kode, samo na polju je prevrnil par kozolcev. Pri Struevem je izdiral sadna drevesa. Obrnil se je nato proti Kamniku, kjer je pri Kriu in Podgorju podrl ve kozolcev.
Jesen je bila zelo suha in zato je od ozimine vzkalilo le nekaj zrnov. Veina pa je kalila ele po nekem poznem deju v oktobru. Te kali pa je zapadel 28, oktobra sneg, nakar je nastopil mraz in to je povzroilo, da je setev pozebla,
1891. Ker je ozimina pozebla, so morali posejati spomladi jaro ito. Ve posestnikov se je pa zaneslo na to, da bo pozeblo ito e porastlo in zato niso posejavali. A ozimina se ni hotela popraviti in je bila tako etev kaj neizdatna.
Vpliv vremena zadnje jeseni in nato zime kakor tudi slaba letina v nekaterih krajih sta povzroila naj-
475
61*
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si