129. etev.
Poštnina plačana v gotovinL
OeBje, to&»ek 15. novembra 1927-
Leto IX.
Ixlmfa
« torek,  čelrtek  In
aobofo«
Stane mesečno  Din 7*—
2a inozcmstvo Din 20*—.
Po&amexna StevHka
t Din.
Račun poStno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.
NOVA DOBA
Uredni&tvo
in   upravaiötvoi
Celje
Strossmayerjeya ullca 1,
pritličje.
Rokopisov   ne   vračamo.
Ogfasl po Larifu.
Telefon Int §tev. 65.
Ohčinske volitve v Celjski okolici.
Kakor znano, so se zdrnžili na-
predni Slovenci v Ccljski ckolici (SDS,
SKS in NSS) v jedno skupino pod
imenom »Združena sloveriska gospo-
darska stranka <, ki je izdala danes za
občinske volitve sledeči proglas:
Volilci!
V iKdcljo dne 20. novembra 1927
si bodete izvolili novi občinski odbor.
Možje, katerim bodete izkazali svoje
zaupanje in jim dali svoje glasove,
bodo gospodarili tri leta v naši občini,
ki je ena največjih v Šloveniji. V naši
občini imaiTio poleg industrije zasto-
pan kmetski, delavski, obrtni, trgovski
in   uradniški   stan;   interesi,   v kolikor
jih imajo vsi ti slariovi do občirif, si
mnogokrat nasprotujejo, vsled česar
rabirno za občinski odbor prevdarne,
izkušene in resne može, da najdejo
pravo pot in skrbijo nepristransko za
blagor in naprcdek naše občine.
Mi nismo pri delu za riašo ob-
čino novinci; naše zastopnike ste vi-
deli :ia dehi ž<? doscdaj. Storili so,
kolikor jc bilo to v okviru občinskili
dohodkov mogoče, vse za napredek
občine. Vidimo pa, da nas čaka še
mnogo dela. Tako je treba:
1.   urcditi  in   popraviti   celo
vrsto  občinskih ccst in raostov;
2.   skrbeti  za regulacijo  Sa-
vinjc, osobito pa njenih pritokov,
da odpravimo ali vsaj zmanjšamo
povodnji, ki delajo v naši občini
iako ogromno škodo;
3.  razširiti clcktrično omrcžje
na vse vasi v občini;
4. razširiti dogo vorno z mestno
občino vodovod, osobitonatako-
zvano prcdmsstne kraje,   ki po-
grešajo danes dobro pitno vodo;
5.  skrbeti ali vsaj pripravljati
občino za izvršitcv nadaljnih nuj-
nih javnih del, kakor so kanalizacija,
lastna ubožnica, stanovanjske hiše, pod-
piranje kmctijskega in obrtniškega na-
daijevainega šolstva.
Vsg to bode zahtcvalo veliko de-
narja, vsled česar bode treba paziti
na dobro in štedljivo občinsko gospo-
darstvo. Davčna brcmena naj se
razdele enakomerno, po plačilni
zmožnosti vsakogar.
V kolikor je to mogočc in po-
trcbno v cbčinskem odboru, bodemo
tudi odločno skrbeli za narodni in na-
predni značaj naše občiiiG. Narodno
odpadništvo in nazadnjaštvo naj ni-
mata v njenem občinskem odboru
prostora!
Vsi na volišču za naše sporazumno
določGnc kandidate, ki so sledeči go-
spodjc:
a) Kandidati:
Nosilec: 1.  Kukovec   Vinfco,   stavbenik,   iesni   trgovec   in
posestnik, Lava 22,
2.   Fazarinc Anton, posestnik, Ostrožno 69,
3.  Nerad Franjo, stavbenik in posestnik, Gaberje 55,
•4.  Brumen Jakob, posestnik, Spodnja Hudinja 7,
5.  Dr. Laznik Karol, odvetnik, Gaberje 76,
6.  Kolšek Martin, posestnik in čevlj. niojster, Breg 37,
7.  Rozman Älojz,  žel. progovni mojster, Gaberje 138,
8.  Ota Lovro, posestnik in trgovec, Zavodna 4,
9.  Gams Ivan, poštni kontrolor, Gaberje 91,
10.  Četina Milan, faktor in hišni posestnik, Zavodna 99.
11.   Pušnik Franc, posestnik, Gaberje 86,
12.  Kajtna Anton, posestnik, Lisce 20,
13.  Božič Martin, posestnik, Polule 13,
14.  Grilec Franc, posestnik in trgovec, Gaberje 118,
15.  Virant Ivan, posestnik in elektrotehnik, Ostrožno 1,
16.  Fric Jakob,  kroj. mojstcr in posestnik,   Gaberje 112,
17.  Rustja  AIojz, posestnik, Spodnja  Hudinja  64,
18.   Srnodiš Janko, revizor, Gaberje 7,
19.  Dobrajc Blaž, železničar in posestnik,  Pečovnik 64,
20.  Grilec Ignac, mizarski mojster, Gaberje 140,
21.  Fazarinc Franc, gostilničar in posestnik, Ostrožno 46,
22.   Permozer Anton, mesar in posestnik, Gaberje 3,
23.  Ramšak Ivan, železničar, Gaberje 39,
24.  Oblišer Jože, pekovski mojster, Ostrožno 49,
25.  Ropas Ladislav, pos. in lastnik avtodelav., Medlog 16,
26.  Laharnar Peter, mizarski mojster, Gaberje 69,
27.  Planinc Albin, mizarski mojster, Zavodna 50,
28.  Špiljak Mirko, posestniški sin, Lisce 25,
29.  Jezernik Jurij, mizar, Ostrožno 2,
30.   Benčan Matija. posestnik, Lava 15,
31.  Ratajc Franc, tesar, Ostrožno 17,
32.  Prašelj Josip, posestnik, Lava 13,
33.  Pestivšek Anton, cevlj. mojster, Spodnja Hudinja 23.
b) Namestniki:
1.  Wutt Simon, davčni upravitelj v p., Zavodna 75.
2.  Bovha Ivan, posestnik, Miklavški hrib 18.
3.  Velenšek Alojz, tesar, Lokrovec 1.
4.  Volovšek Rudolf, višji davčni  upravitelj,  Miklavški
hrib 6.
5.  Roš Franjo, učitelj, Lisce 52.
6.   Štepic Robert, davčni upravitelj, Lava 22.
7.  Pušnik Ciril, čevljarski pomočnik, Gaberje 86.
8.   Zajc Martin, posestnik, Gaberje 130.
9.  Guček Karol, strojnik, Gaberje 124.
10.  Spajzar Ivan, posestnik, Lava 1.
11.  Fric Viktor, krojaški pomočnik, Gaberje 112
12.  Kavčič Matevž, posestnik, Ložnica 7.
13.  Polšak Rudolf, knjigovez, Gaberje 126.
14.  Knez Ivan, tesar, Ostrožno 3.
15.  Košec Peter, invalid, Gaberje 126.
16.  Šolinc Stanko, zasebni uradnik, Breg 25.
17.  Pajk Karol star., zavarov. uradnik, Gaberje 94.
18.  Uplaznik Franc, delavec, Breg 24.
19.  Božič Franjo, zasebni uradnik, Lava 27.
20.  Krajnc Franjo, učitelj v. p. in posestnik, Polule 6.
21.  Puncer Matija, zasebnik, Spodnja Hudinja 13.
22.  Poderžaj Franc, posestnik in črkostavec, Breg 31.
23.  Golob Anton, železničar, Spodnja Hudinja 40.
24.  Višnar Leopold, ekspeditor, Gaberje 45.
25.  Mirnik Franc, posestniški sin in tesar, Medlog 9.
26.   Bornšek Stefan, posestnik, Spodnja Hudinja 31.
27.  Zemljič Branko, učitelj, Lava 11.
28.   Pajk Rudolf, trgovski sotrudnik, Gaberje 94.
29.  Sparhakl Ignac ml., uradnik, Breg 36.
30.  Smid Franjo, geometer, Zavodna 66.
31.  Mejavšek Lavoslav, trgovec, Breg 36.
32.  Sredovnik Franc, strojnik, Spodnja Hudinja 45.
33.  Misja Anton, odvetniški uradnik, Lisce 37.
Rajko Vrečer:
Dve listini.
(Iz leiß  1604. in  1679.)
Dobivam od Deželnega  štajersikcga
iirhiva. v Gradcu prepisc raznih starih
ii^tin, k/i so za. preteklost trga Žalca
in  bližnje  okofi^e »ffodavinske važ-
nosti.
Posebno bo zaiiiuial ])repj\s pososlva
v Govčah v listini 7. dne 30. lunija
lt>(H., preveden iz tedanjega uradnega
neinskega jezika v dolgoveznih in ne-
skončnili stavkih, ki jiiih je nomogoče
prevesti dolx^edjio, ker hi v lakeni slo-
gu na&tal .silen nestvor.
Lastn k Oovč pn Žalcu, kjer je bil
leta JOOO v mesecih ianuarju in fe-
bruarju razdojan. prot«?lantov^ki tcm-
Pt'l, cj bill žailski iržaii Krištof Pmher,
ki je prodal to posestvo grajščaku
Ehrenreitth pi*. Hegall-u v Račjem pri
Manboru. Prepis se je izvreil v Grad-
cu.
Priličen prevod se glasi sledwe:
ViKakoca.s-titem.il, blagorodnem.u, pie-
men iitemu, strogemu gospodu N. čc-
.stite doželne knjd'ge vwoiUne Štajer-
.^ke, gospodu poslancu- uslužen, jaz
Oiristof Piwher, sedaj staniuijioč v Žal-
cu, .sprejmite nioj-o pokornio službo, ko
naznanjain, da je že poprej>: pa tudi
\- protecenem letu 1000 i>lomeniti moj
ljubi gasipod oče Maithes (Malevž) Pu-
cher, ])oko}ni, imes svoj dvor pri Gov-
cah (Scharfonau), pol eg ])a se gospo-
dar.sk0 poslopje, zemlji&ča. nj(i.ve, tra.v-
mike in ribolov v potoku ali vodi Lož-
näci, v kolikor teče preko inoje ziemlje,
potoni tudi 5 poclložnikov z VÄemi nji-
liovhiii plac-ili, službo in roboto, tudi
vse pri.tiklime, ki so vse neobremenjene
ter v castiti deželnd knjiigi iiapovedane
z 9 fuiitw in 8 pi'enigov davka, in je
biJo prepi.siatnio to gasposko po.se.stvo še
za ča.sa žhijenja, plemenitemu in
strogemiii gaspodu Ehrenreich Regal-
1-u v Iiaojiu in vtsem. njegovim dedičem
za nicko vwoto donarja ki ga je pre-
mižljeni moj ljiubi gospod oco od zolo
pj'eniißljenega gospoda Regalia spre-
jel k\ sihiranil v clobrem, v deželi obi-
čajnem denarju, polmo in brcz odbit-
ka, že v njegwem življenju pošteno in
redno prodctil, kar v.sö izkazuje 0 tem
podpisani kupni dogovor, še vec pa
kupno pisimo.
Ker pa podpifiano kupno pisma po-
kojni moj l'jubi gospod oče raidi različ-
n.i'h obveznos-ti in zaprek in njegcn'e
nepričakovane začasne sniTti ni mogel
«im zgotoviti- in podpisatK izide od-
slej isto podpi.siamo pod mojiim ime-
noni kot očotovenru dediču in vsa ta
zemljigča  m>oj l'jubi g'osp'od  oče  vec
ninmi v rastiti deželni knjigi, hocem
iistib 9 i'untov! in 8 pfendgov (pene-
zev) denai'ja. gospoafcega palestra,
Vaši Visokocastiti Milosti in gospodu
s tem redno poslati in Vas pokorno
prosim, da Vaša Visokocastita Milost
in gospod imenovanih 9 funtov 8 pfe-
nigov v deželni knjigi odpkšeto in
i'jnenovancMmu gospodu Regal hi in njc-
goviim dediičem k njfih^ovijm drugim
zemljjščem pripišete.
To hočenL Vaši VisokoCa^titi M;ilosti
hu gospodu v visej pokormosti odsifu-
žiti.. Resndcnost liktine potrjuje v tem
spisu moj lastni pečat in lasaioročni
podpis. 'Dano in storjeno zatlnjega ju-
nija leta 1604-.
L. S.                  Christof Pnecher.
Tudi priiznavam jaz zgoraj imeno-
vani Ehren reich Regall, da je temu,
kot stoj'i zgoraj vendar le tako, in pro-
sim ravnotako Vašo Visokočastito Mi-
lost in gospoda, da izvolite zgoraj ra.z-
uoiiljivih 9 fiuntov 8 pfenigov od bivše
Puech-erjeve posesti k mojim drugim
zoml,jiäcem v dc^emii knjigi vpteiati.
Zato Vam hočem biti danes im tudi
^a naprej, na uslugo. Zato tudi v listi-
ni moj podedovani pečai in ročni pod-
pis.
L. S.         Ehrenreich ph Regall.
Druga listima z due J1. novembra
J()79. v Gradcu zadeva posestnika Ga-
briela Khainbergerjta, ki mu je prišlo
posestvo nai dražbo, ter je kupil celj'ski
poštar Adam Rene.
Prevod je sied eck
Mi N. can jene dezeine oblasti voj-
vod.i-ne Šlajorsko, predsedniik in od-
posi'anec s tem priznavam za nas in
naše bodoče predsednike in odposXan-
ce, ki bodo v kateremkoli času, kar vse
prineso vsakdanja skušnja, da bi bla-
¦gs-ijmo cenijena! deMne oblasti silno
skotlovalo, ker dosti strank zanemarja
oddajo da-vkov in drugih deželnih do-
klad in so se nevplaaanii davki tako
nctikopičili, da so daviarije mnogo
zguibile ter so se vrinile nepravilnosti
tako, da ima dežema ablast prieako-
A'atii mnogo škode, ker je toliko zgur
bila. Zato se je sklendilo in zapovedalo,
da bodemo odslej terjatve brez odlaga-
nja in prizanašanja s cudno marlji-
vostjo izterjali, strankam zemljo za-
rubili in taike da^čine im posestva, ki
jiih ne poravnajo v teku 0. tednov po
terjatvi, najibliižjemu, ki nam pride
pod roko, in se bo za tako posestvo
zamiimal, predali v Tastnäno in pro-
dali in mu isto v dezelni ablasti pre-
pisali, kor je to v naM moci.
Izmed dražbenih pose^tev dinama
tudi eno blizu Žalca, ki je vknjiženo
v daveni knjigi pod imenom Gabriel
Kainborger ter obdaveeno z 1 funlom
2 šilinga in 27 pfenigov kontribucije,
tor je bilo posestvo že pred leti na dra-
žbi pri, cenjemi deželni oblasti, a niti
Ta.stniik se ni Lmteresiral, da bi odpla-
eal davek, tako da je davtsčina vedno
narasla ter nadkrilila že vrednost po-
»sestva, in se je vendar našel častiti
Adam Renz, poštar v Zilly (Celju) in
je z vloženo vlogo pokorno prosil, naji
se miu za malo vrednost izročii isto po-
sestvo v last, in smo njegovi prošnji
temraje vstregli ;in dovolili, da to zem-
Ijiišče v bodooe ne pride pri deželni
oblawti na dražbo.
GlaßOiin doliodno pobotniice, z dne 10.
februarja 1080. jo prošlo tisto zemlji-
«če v last že innen avamega Renza ter
je plačal v gotovini 50 goldinarjev ter
s pomoejio naše oblasti cenjeno zem-
Ijišoe že veekrait imenövanieniu Adamu
Renzu iin vsem njegov.im dedičem v
njegovo last in korist resmično prepu-
stift tor na tak način ž n.iim razpola-
ga, kakor ga veselii in želi. Mi. nimamo
sedaj proti njemu liajmanjšili zadrž-
kov, kakor dai zamrišljeni Renz zanj
odmerjeni daviek po 1 funt 2 šilinga
in 26^ pfenigov gasposkega davka in
1 gl 2 šMintga in 22 pfenigov enostav-
ne kontribuoije prl deželnd blagajni
resnično placuje.
Ko se to zgLdi, prisegamo in obljub-
ljamo in vnovič ponavljamo mi, pred-
sednik in odposlanec za nas in vse
bodoče predsednike in odposlance,
Renzu in vsem njegovim dedičem, da
ga bodemo glede prodaje varovali tožb,
vselej, kadar bo Šla zahtevo, kakor je
na Štajerskem pravica, šega in navada.
Da ie ta listina resnična, smo jo pod-
pisali z lastnim rokopisom in uradnim
pečatom potrdili:
V Oradcu, dne 11. nov. 1927.
Ta koncept smo dostavili knjigo-
vodji z ukazom, da kupno pismo se-
stavi ter davščino in kontribucijo od-
piše in pripiSe.
Graz, 19. julija 1681.
H. A. dI. Moncelo.
Stran 2.
.NOVA  DOB A«
Štev.  129
„WIMPASSING"
0 velikih dobičkih falske
olektrarne
poroča zelo umcstno mariborslri »Ve-
černik«:
Lastnica elektrarne Fala je švi-
carska d Iniška družba Elektrowerke
A. G. v Baselu, ki poseduje tudi Stei-
ermärkischc Elektricitäts- Gesellschaft
v Gradcu. Za leto 1926 je izdala
družba letno poročilo, ki kaže razvoj
elektrarne na Fali. Zanimivi so podatki
o letni kapaciteti:
L.1923sejeproizvajalol02,755.000,
1. 1924 130,716.000, 1.1925 139,247.000
in  1.  1926  164.087.000  kilovatnih  ur.
To povečanje oddaje toka je pri-
pisati naraščanju konsiima predvsem
v Mariboru, ki je že skoraj popol-
noma elektrificiran.
Tudi dohodki iz oddaje toka so
se znatno dvignili, kar dokazujc ren-
tabilnost tega podjetja.
L. 1923 so znašali 12,722.000 Din,
leta 1924 18571.000, 1. 1925 21 819.000
in 1. 1926 24,510.000 Din. Od 1. 1923
so se torej dohodki podvojili! Bilanca
izkazuje skupni čisti dobiček falske in
graške elektrarne, katere obseg je pa
mnogo manjši (letna kapaciteta 1926
samo 47 milijonov kilovatnih ur).
Cisti dobiček obeh elektraren:
1. 1924 1,535.345 švicarskih frankov
(približno 16 milijonov Din), 1. 1925
1,850.125 (19),   1. 1926 2,026.582 (21).
Kakor vidimo, se je tudi čisti do-
biček akcijske družbe znatno dvignil
in bodo izdatne dividende dehiičarje
v polni meri zadovoljile. Ni nam pa
znan', koliko tega denarja ostane v
naši državi. Bilanca kaže, da je elek-
trarna vsa naročila oddala švicarski
industriji, dočim bi marsikaj lahko do-
bavila v tuzemstvu.
Bilanca, ki jo je falska clektrarna
dala javnosti v presojo, vzbuja nam
konzutnentom čudiie občutke. Družba
(notabene inozenisknl), ki ima take
ogromne dobičke, bi pač konzumentom
lahko nudila razne ugodnosti, katcrili
žal do sedaj ni videti. Nasprotno iz-
vaja družba svoj brutalni § 6 s fa-
mozaim draginjskim pribitkom po kurzu
švicarskega franka na zagrebški borzi.
lako je kiiovatna ura proračunana na
0*75 Din, draginjska doklada pa je
znašala prstckH mesec 438 odst. in še
razni pribitki, 1 orist. davek na po-
slovni promet ltd. To je prispevck za
dividende švicarskim akcijonaijeml
Kolikor je nam znano, bazirajo
ccne falske družbc za elcktrični tok
na cenah za premog; doklcr se ne
bodo znižale cene za premog, se tudi
automatično ne bodo znižale cene za
elektriko. Po naši sodbi ima država
dnnes vcč ingerence na premogovnikc
kakor  na  falske družbe.  Zisto bi naj
pritisnila v prvi vrsti na premogovnike,
da znižajo cene za premog ki so prt
nns itak pretirano visoke in obtežujejo
vsled tega uprav neznosno naše na-
rodno gospodarstvo.
Dijaški pretepi v Zagrebu.
Včeraj lii se imcle izvršiti volitve za
Jugoslovansko akariemsko podporno
društvo v Zagrebu. Nasproti sta si
stala dva tabora: jugoslovanski in
ekonornsko-socijalni. V prvem bloku
so se zjtdinila akademska društva z
jugoslavensko orijentacijo, a drugem
pa razne ostale politične struje med
dijaštvom. V soboto je priredil jugo-
slovaski blok zborovanje v dvorani
Soi<olu I., na katerem sta govorila mi-
nister dr. Angjelinovič in poslanec dr.
Ljudevit Pivko, tedaj zastopnika obch
demokra skih kril. Dijaki so obema
govornikoma živahno pritrjevali in
vzklikali edinstvu obeh demokratskih
strank. S tega zborovanja jc šlo 500—
600 akademikov pred francoski kon-
zulat na Zrinjevcu, kjer so priredili
živahno manifestacijo za pravkar za-
ključeno francosko-jugoslovansko zvc-
zo. Včeraj so se vršile volitve v ve-
liki dvorani »Kola«; vscučilišče samo
je bilo zatvorjeno. Okrog ene ure pa
so se začeli pretepati radičevci in de
mokn:tt obeh struj. Dasir.ivno je poli-
cija intervenirali, se je prctep nadalje-
val in prešel celo v volilni lokal sim.
Nckatere skrinjice so bile razbite in
volilni spisi potrgani, tako da so se
morale volitve prekiniti. Kakih dvajset
dijakov je bilo ranjenih, največ s pa-
licarni po glavah, vendar pa ni b:lo
nobene težke poškodbe. Zvečer je na-
stal mir.
Državno posoiilo za Javna dela.
Iz Bcogrnda poročajo, da hoče vlada
predložiti Narodni skupščini obenern z
državnim proračutiom tudi zakon o
neposrednih davkih. V tem zakonskem
predlogu, ki je bil že pred prošlo Na-
rodno skupštino, je vlada napravila
več sprememb in želi sedaj, da bi se
znova pretresal v Narodni skiipštini.
(ÄkD je ta spremenjen zakon tak ka-
kor ss je o njem pred dobrim tednom
poročalo, je absolutno nesprejemljiv.
Op. ur.). Kakor se trdi v vladnih kro-
gih, hoče sedaj vlada pospešiti raz-
pravo v proračunskem odseku Na-
rodnc skupštine na ta način, da bi se
vršile v odseku stalne seje od pon-
deljka do petka tako dolgo, dokler bi
ne bil predelan celi proračun. Po do-
sedanjem načrtu znaša proračun deset
miljard in 800 milijonov. Ta številka
pa še ni točna, ker ne more finančni
minister objaviti konečnih številk tako
dolgo,   dokler jih ne določi ministrski
svet. Minlstri trdijo, da finančni mi-
nister niti njim ni povedal, kake so
konečne številk^, ker ne želi, da bi
bile istc- brez njegovega komentarja
objavljene; vsekakor pa bode letošnji
proračun manjši ko je bil lanski.
Važnejše pa je poročilo, da se je
dosegcl v vladi sporazum gledc na-
jetja državnega posojila po en sto
milijonov dolarjev (pet in pol milijarde
dinarjev), ki bi se naj skušalo najeti
takoj po sprejetju državnega prora-
čuna. To posojilo bi se naj posodilo
predvsem za gradnjo cest in železnic,
da bi se dalo velikim masam naroda
zaposlenje in zaslužek. To posojilo bi
bilo tudi v zvezi z izvršitvijo želez-
niškccja programa in s splošno poli-
tiko države. Kakor ! itro bode državni
proračun predložen Narodni skupščini,
namcrava odpotovati finančni minister
v inozemstvo, da si dobi zvqzq. iadi
omtnjenega državnega posojila.
Dr, Iflarifikovič se vrača
v domovtno.
Minister zunanjili del g. dr. Voja
Aiarinkovic je odpotoval v nedeljo iz
Pariza in se vrue v Beograd v torek
zjutraj. Pred odhodom je sprejel dr.
Marinkoviča in našega poslanika v
Parizu dr. Spalajkoviča v poslovilni
avdijenci predsednik francoske re-
pubüke Doumcrgiie.
Na pozdravni telegram, katerega je
poslal predsednik jucjoslovfinske vlade
g. Vukičevič ob priliki podpisa za-
vezniškc pogodbe francoskernu mini-
strskcmu predse.dniku, je odgovoril
g. Poincare včeraj g. Vukičeviču : «Za-
hvaljujem se Vam v inienu francoske
republike za prijateljsko brzojavko,
hatero ste mi izvolili poslati. Pakt,
katerega je podpisahi Francoska s
kraljevino Hrvatov, Srbov in Sloven-
cev, posveča stara in vidno dokazana
čustvn. Mi gojimo čvrsto nado, dn nc
bode korist:! samo vzdrževanjn pri-
srčnih odnošajcv med obcima drža-
vama, temveč tudi občuvanju svetov-
nega miru».
Mestno gledaHšče.
Reper.oar :
Sobota, dne 19. novembra ob 20. uri:
Roka pravlce. Premijera.
NedeUa, dne 20  novembra ob 16. uri:
Roka pravice. Ljudska predstava ob
znižanih cenah.
Krstni predstava v celjskem
gledališču.
Ängelo   Cerkvenik je napisal dosle)
poleg cele vrste novel tri drame:  »V
vrtincu«, »Grch« in »Očiščenje«. Vvsch
trcii delih, ki tvorijo idejno eno enoto,
obravnava pisatelj s psihološko fitieso
na veleinteresanten načinpadccženske,
nje blodnje v vrtincu grcha in njeno
končno očiščenje. V svojcm najnovcj-
šem dclu, ki se vprizori na celjskem
odru prvič; je pisatelj zagrabil povsem
drugo temo. »Roka previce«, žalostno-
vesela igra v osmih slikah, imcnujc
Cerkvenik svojo komedijo, v kateri z
žgočo satiro v velelcoiničnih prb.orih
Siba in biča stremuhc, korupeioniste
•n takozvano pravico, ki s svojo ne-
izprosno roko zagrabi in kaznuje —
ncdolžnega, dočim falot, ki ga obdaja
nimbus dostojanstvenika, odide eist in
še bolj dostojanstven s pozorišča, da
more še nadalje uničevati male eksi-
stence in si pulniti svoj nenasitni žep
na račun ljudstva in države. — Ddo,
ki bo sigurno doživelo velik uspeh,
režira g. ravnetelj V. Bratina, nasto-
pajo pa polcg njega gg. Bele, F. Gra-
diSnik, Perc, .Pfeifer, Čepin in drugi
ter gdč Lovrečeva. Gospod pisatelj
je obljubil, da se premijere svojega
dela udeleži oscbuo. Zanimanje^za to
predstavo je zlasti v literarnih in gle-
daliških kregih Ljubljane in Maribora
veliko in smo prepričani. da bode nfiš^
občinstvo napolnilo glcdališčc do zad-
njega kotiCka. Predprodaja vstopnic je
v knjicjarni Goričar & Leskovšck.
V mestnem ^iedallšču popravljajo
sedaj centralno kurjavo. Ker popravila
prei koncem tednti nc bodo gotova,
je bi!o treba preložir.i premjero Ccr-
Uvenikovc »Roke pravicc« od čctrtka
na soboto, dne 19. t. m. Giedališče
bo od>lej rcdno zikurjeno, tako da
ne bo treba prezebati »Roka pravice«
so ponovi v nedeljo, dne 20. t. m. ob
štinh popoldnc.
c Prevoz <elesnib ostankov ranjke-
#a   M?kaela   Vošn]aka   v   domuvino.
Kakor znano je umrl jeden od najbolj
zaslužnih rnož, kar so jih imoit Slo-
veuci v prcdvojni dobi, »oče slovcin-
skegazadruzriiStya« ing. MihaelVošnjak'
med vojno v Svici. Njcgovi telesni
ostanki so se. nahajali doslej v neki
kapeli nbcinc Teritet ob ženevskem
jGzeru. Sedaj pa se prcpeljejo na ini-
cijativj) »Narodne odbrane« v donio-
vino Zclezniški voz s pokojnikovo krsto
pride v Cctrtek 15. novembra 1927 ob
11*26 dopoldan v Celje in grc ob 1330
naprej z osebn'un vlakorn v Velenje,
odkoüer prepeljcjo krsto v St. Ilj, da!
se tainkaj pokoplje. V Št. Ilju se
nainreč nahaja rodbinsko grobiščc.
Javljeno nam je bilo, da rodbina ne
zeh pri pokopu nobeuih posebnih
cerunonij u\\ prirediiev.
Puaomon in Buagna.
(Novokaledonska povest.)
Nekoc je živel v Baleianiii, vasi na \
otoku Pootu, ni'OZ z imenom. Puaom-en, j
¦ki *e bit vos pokrit z ulesi. Smrad, ki I
so ga «irile njegove rane, ie  odigna] ;
visakega od njegove koče. Ves svet ga j
je zapiustil, nihöe v soseščini se ga ni
iwmilil, niluce m'u ni prinosel požirek
vodo, da bi iigasil njegovo žejo. Ako ga i
jo žeja le prevoč mucila, je ogrnil svoj J
slamnati plavšč in lezel na hrbtu leže^,
opiraje se na noge in roke,, iz koce- lo
jo bila edina lega, v kateri se j« lan-ko
gibal. Tako leze do vrelca, ki izvira na
iwbocju gore. Veckrat se ustavi na po-
ti, da .se odidaliiüe. Prisedši do vrelca,
se pokrepca, napolni kokosovo hipiTio,
ki jo je imel nueeto vrca, teze zopet
nazaj v koco, da nastopi znova svojo
trnjevo pot.
Mnogo let. živr že Puaofinen taka
žalosUio življienje. Pa gleju. Nekoga
dine, ko je bil zopet ma potudo vrelca,
niu pride nokdo upnih korakov na-
proti. Tujec ga vzame., nese po zraku
iiii privede'v dezeio, ki je tarn gori. Ko
pride puaomen tja, se znajde v dru,-
žbi treli oseb, starcka in dveh otrok.
Stareku', ki je solnco, se aelo mudi, v
lwiglici jini reee: »Ostanito tu in cuvaj-
te se, prestopiti v moji od.sotnosti mo-
jo deželo. NaidaiLjevati' rnorani svojo
pot. Ko jio dakončaiTii, se urn.o povr-
nem in vas povedem v svojo dezeio.«
Sofnxje. res nadaljuje .svojo pot.
Otroka ga gledata z vesoljom stopati
doli in se oddaljevati. Končno mislita,
da jiu ne vidi vec ter reoota drug dru-
gennui: »Hajdi, poidiimo v dezeio!«
»Ne«, opomhijia novodošlec, »počakaj--
lii.o, da se vrne staroek in spoštujimo
mjogo'vo povelje!« Starček pa vida, ce-
tudi dalec, njmno naimero in sliši njm-
no besede. Otroka, ki ničesar ne sLuti-
ta, sili'ta neprestano v tujica in konč-
no se vda njuinhn proKiijiam. Credo
skupaji in vse ogledajo, eel a svete vret-
ce na kiiajiu spreinenjienja.
Ko vse ogledajo, se vrnejio, vsedejo
inirno na svoj prostor, kjer jih je pu-
stil starček. Ko pride, se obrne proti
otrokom in jih jezno pcygleda: »Kaj
s4a storila? Grdo sta ravnala mad tem
tujeeni, ki sei.n ga priipeljal sem z waj-
boljišhn lLamenonii!'« Otroka sta pri-
zaiala krivdo in Puaomen se opraviču-
jie s trdovratno vsiljivostjo otrok. —
»Kaj naj poenem sedaj s teboj?« pntr
vi sol nee. »Prisiljen sem. da te poš-
tjiem naizaj na zeinljo, n.e da bi ti nio-
gel dati vse dobro, kar sem namora-
vai« Zopet ga ponese v njegovo do-
movrno. Pa kaka^ izprememiba! Nobe-
nega sledu ni več za ulesi in njegovo
telo je kakor novoro.ienc.ka.
Medtem ko je Puaomen na potova-
nj'u po zgornjih krajih,, so opazili star-
si njegovo odsotnost. Spraiševali so se,
kje naj bi bil; mislijo, da je mmrl in
opravijo za njiim pogrebne sveeanosti.
Knialu potoni — kako so se zaöudilü
— ga zopet ug'Ledajo. pri najiboljšem
zdravju. Lahko hodi in njogovo teto
ni prav nie skažono. Stanujc v^lepi
koci, pred vrati njegove koce s-tojii ču-
dovito bananovo drevo, kateroga po-
g,anki so tako veliki kakor  prvotno
deiblo, kalerßffa sadeži so vedno zreli,
pagan ja vedno novc saidežc in jih zori.
Ako se zruM koča vsled starosti, po-
stajvi novo in takoj požene zopet ču-
(ležiiio baiict'novo drevo pokig nje&ovih
vrat. Vasčani, ki vse to gledajo, strmi-
jo nad cudeioni in v,si iz sebe go, sili-
jo, da pove, kje je bil in ka,j se mu je
priipetilo. Piraamen pa pri'povedujo
svoje doživljaje.
Domisli pa si neki Buaigna, ki slisi
to povest, da hooe tudi on pritt v ne-
bevsa. Dela so starega in bofcinega ter
lozo k vrelcu, da natoci vode. Kjer je
pot od dreves zasencena, ki ga skriva-
jo pred ocmi solnca, vstane in urno
Ktoi)ica. Kjer so odprti krajii, se vleže
nu hrbet, leze i'n se vJeoe klavrno na-
prejj. Od ca.sa. do časa pogledla kvisku,
ve še niboe no pride in «a ponose v »
neW. V svoji keei »o vlega na pepeJ, !
(l*i bi vzbudil sočntje solnca in ko po- •
pije vodo, we pod a zopet na trudapohio
pot ter defa twko dofeo časa, Končno
se drzne pritozemti: »Ti-, ti, ki .si tain
gor, zaka.j me ne pogLedaš? Zakaj so
me ne usirnliš?« Vendar ne dobi od-
gavora in so no zgodi. čudež. Navelican
vedneiga romanjia, cpusti wvojo izmiH-
ljeno boleizen in se povrne k prejišnje-
mii načfom življonijct..
Vsako povieM pos'l«išaj,o Belepsi, ka-
kor zatrjiuje nabiralec tega narodmega
blaga, zloknjeni leno na preprögali v
zakajieni koči, z irajivečjo pozornostjo.
Novokaledan&ke posliu&afce navdaja
povest o ubogein Puaomeniu z najvoč-
jira soculjieni, medtem ko pozdravlja-
j'0 usodo goljnfivega Buaigne z glasnim
krohotom. Iznajiditelj te parabol« j«
res lepo orrsal zasluženo plačilo po-
trpezljwosti, pa tudi kazen neuboglji-
vosti.                                         E. 0.
kaslju
atarju
Štev. 129
»NOVA  DOB A«
Stran 3.

po useh csneii.
L. Putaw, CeSje.
c Siutematična germanlzaclja na
Koroškem. Kakor posnemnmo iz
»KorosUccj;-» S'.ovenca», sn ustanovili
Nemci v Velikovcu posebno družbo,
ki sjstein.'iticiio spravlja slovenska po-
sGstva, hiss, obrti itd. v nernške roke.
Ta družba, za katero stojijo znone
raznarodoVülnc organizacije, nc spravlja
le onlh realitet, ki se prodajajo iz
proste roke, v poscst Ncmcev, tem-
VGČ ruje tudi sistematično proti vscm
onim, ki sicer ne bi radi prodali, so
pa še dolžni netnškiin ziwodorn pre-
ccjSnjc zneske Tu qrc potcm s silo:
posojiio se odpove in do!2nik gre
po navadi z žcno in otroci po svetu
s trebuhom za kruhom. Bati se je,
da bode ta riružba napravila v male
letih vclikansko škodo. — Morala tc
žtlostne povesti zn na.s: k.'ij pa de-
lariiO mi? Ncmška posest se pri nas
vsled nacijonfilnG popustljivosti, p;)
tudi vsled neznačajnosti naS:h zavodov
in privatnikov širi mesto da bi pa-
dala. Nemci se s slovenskimi žulji
in »Süihn.irko* v z;;ledju bogatijo
bolj ko kc(l«)j poprej. Kjer nc gre s
pomočjo n^ztiačajnih sloveriskih po-
litičnih zavezrjikov. tam gre z zvi-
jačo in podkupovanjetn. Take so raz-
mere pri nas. tako .sijajue vzglede da-
jemo svojini bra torn na Koroškem.
c irnenovnuj«. G. polkovnik Alfons
Žerjav ki je bil doslej prideljen celjskemu
vojaskctnu okrožj«, je iinrnovan za
povcljnika vojaškega okrož a v Otoču
(Lika).
c Za ustantM Itcv avstrJJskepa kon-
zul^ta v M-iriboru se zavzenia ma-
riborski odvetnik g. dr. Pipus v »Marb.
Ze'tnncj« in izreka željo, da bi se tiaj
tudi to vpra.šnnie obravruvalo na
nvstrijsko• jugoslovanski konferenci, ki
se vrši v iWciriboru radi nrcditve nb-
mejnena proiueta. Ustanovitev avstrij-
skega konzn!«t:i v Mariboru bi tudi
nam dobro došla, kcr bi pocenila in
poeuostaviln proinet 7. Ävstrijo. Sedaj
je treba hoditi po viza v Ljubliano,
dočiirj bi se jih lahko potcm dobilo
spoloma v Mariboru.
c Od \tliCaAtnostl do smešnostl
je saino jtden Korak. V nedeljskem
»Slovcncii« čitarno v nckem pozivu,
tičočein so občinskih volitev v Celjski
okolici, slcdcče »rcgimrntne« stavKe:
»Z lažjo in zavijanjem p'ihajajo te
diii   prav   pridno   med   Vas   i-postoli
demokratov in socijalistov ter upajo,
da boste obrnili hrbr-t Vaši edini do-
sedanji zaščitnici, Slovenski ljudski
stranki, ter glasovali za njih kandidate.
Slovenslcn ljudska stranka pa ve, da
je čut pravičnosti v Vas vzvišen nad
zapeljivo besedo sovražnikov Vaše
ve;e in Vaseqa poštenja, ter v:v tudi,
da ga tie bo med Varni, ki bi ne
storii vsega, da bo v nedeljo v celjski
okoliški občini veselje na strani Ijud-
stva, a žalost in pobitost na strani
sovražnikov ljudstva.« Res je, od ve-
ličastnosti do smešnosti je samo jeden
korak.
c Uklnjenje upravnega sodlšča v
Cclju. »Slovcnec« poroča, da uame-
rava pravosodni minister v bodočcm
proračunu ukiniti tri upravna sodišča,
med njimi tudi upravno sodišče v
Cclju.
c Zvez?. 7-d tujski promet objavlja v
Ijublianskcm »Slovcncu« števuo tiijcev.
ki so bivoli po posameznih naših
letoviščih Poročilo se nam ne zdi
povsem točno. Otio pravi, da sta
bila v Ljubljani letošnjo sezijo 13.002
tujca, v Celju — '155, v Ptuju n. or.
zopet 1.229, v Brcžicah 952! Kdor
pozna razmere, si mora takoj mislili.
da so v ljnbljans'i števili vsi tujci in
potniki, ki so stanovali letošnjo sezijo
v ljubljanskih prenočiščih, isto naj-
brže tudi v Ptuju in Brežicah, v
celjski številki pa bodo tiajbrže samo
resnični leloviščarji Tako nekritično
poročanj^ se nam nič ne dopade in
lühko tudi našim tujsko-promctnim
intercsom škoduje. Zato zahtevarno
öd Zveze zn tujski promet, da to pnro-
čilo popravi Naj bi se za to stvar
zanimal tudi celjski magistral.
Ker ie  b!5 čez dan vslsd ve-
Jikega   snega   električni   tok
uklnjen,  ymo  ir.orali vsebfno
Jista nekoliko skrcitf,
c KruSi-e cene v Celju. PiSejo nam :
V Vašcm cenjencrn lisiu ste ponovno
sprožili upravičeno zahtcvo, da sc
scdanje kriišne cenc znižnjo: islo
velja tudi za drucjo pecivo. Vsi časo-
pisi poročnjo o padanju cen za žito
in moko Ako sc celjski pekovski
mojstri snmi tic zgancjo, naj bi se
zgr.nil kakor pred neknj Icti celjski
mogistrat in bi naj nastopil napram
ptkom za ziiižanjc krušnih cen. Pri
tern se magistrat ne sme ozirati ne
na levo ne na desno, ne na g. Jasiiča
in na druge peke, čeiudi so skoraj
sami Nemci, temvcč mp/a zastopati
upravičc e zahteve "liorizumcntov.
Zakaj pa imamo tozadevne zakoue in
naredbc!
c CarJusko oproščcnje za stnro
obieko. Po carinskih predpisili rrorejo
biti inozemski zavoji, ki vsebujejo
staro ponoäeno oblcko ali perilo ci-
rinc oproščeni le v tem sluCajn, ako
predlozijo n.nlovniki prošnjo z ubož-
uim spričevalom in pismotn odpo-
šiljhtclJM. da m 1 pošije oblcko in pe-
rilo v dar.
c Pro.Anja «a javnost. Državna
krajevna  zaščita  dece   in   mladitic   v
Cciju je v seji dne 12. t. m. sklcnila, i
da priredi tudi letos božičnico za !
vse štiri tukajšnje osnovne sole, |
to je: za mestno deško in dekliško
šolo, za deško okoliško in za de-
kliško šolo č. šolskih sester. To nalogo
si je zopet nadela zaščila, da obleče
za Božič vsaj napotrebnejše med
revnimi šolskimi otroci. Zima je pred
durmi in na stotine in stotine jih je,
ki nimujo najpotrebnejše obleke in
obleke in obuvala. Trpko je človeku,
ko mora trpcti mraz in qlad, ko
drugi praznjujsjo vesele božične praz-
nike. Zato se obračamo na cenjeno
občinstvo z milo prošnjo, da nam
nakloni kakoršenkoli božični dar. Ker
je zaščitii nnvczana z.^olj na milodare.
zato apeliramo na cenjeno občinstvo,
dn po svojih močeh podpir-: našo
akcijo. Zaščita bo v ta tinmen že ta
tedeu začela pobirati in sicer za vse
štiri sole naenkrat. Posamezne §o!e
7.--X božičnko ne b.xlo i;e po^ebej
pobliaie. Prosimo pri tej priliki naj
nihče ne odreče daru naSi ubogi deci.
c Marllnov vefer S^ovenskcuu o-
brtn<-g't dru5h'.t v C-.lju je privabil
v soboto zvečcr veliko število obrt-
nikov in njih prijoteljev k »Balkauu«.
Večer je bil sicer brez kakegn po-
sebnega programa ali fonnalnosti,
bil je pa tako zabaven in vescl kakor
že ciolgo ne kaka podobna prireditev
v Celju. Za godbo je skrbel gabersVi
šrair.l, za dobro jcdačo in pijačo pa
oče Bernordi s svojo marno. Licitacija
Martinove gosi je gotovo vrgla tu Ji
društvu lap dohodek.
c Scstanek volilcev »ZdruSene
slovens^e gospodarske straiike« se
vrši v torck 15. t. m ob 20. uri v go-
stilni »Na škarpi« na Bregu.
c Porotnl slučaji. Za zimsko za-
sedanje celjske porote, ki se pričtie
v pondeljek, dne 21. t. m. so bili do-
slej razpisani naslednji porotni slu-
c-jji: pondeljek 21. t. m. Anton Mla-
kacr (umor) in Evgen Kus (poneverba);
torck 22. t. m. Josip Kunst (nbnj),
Drago Zcmljak (nosilslvo) in Josip
Tovornik (uboi). Te dni bodo še rnz-
pisani ostali porotni slučaji.
c Okradel ga je. V soboto je bil
aretiran rielavec Ivan Kukovič, zBpo-
slcn v Westnovi iovarni v Gaberju,
ker je dan poprej ükradel dclavcu
/Vlojzu Vrcčerju njegov tcdetiski za-
služek v zneshu 125 50 Din. Knkoviča
so odd.fli v z:!por:.' okrajnecja sodiščsl.
Pri tej priiiki je treba ugotoviti, da je
pravcat socijalen škandal za podjetje,
ki plača ubogemti delavcu za težko
dolo tedensko — reci in piši: 125 Din
50 para!
c Odgonsk'-m potom so odpremiii
invalida Alojza Pleša iz Kvaniske gore
v dornovinsko občino, ker je v pija-
nosti po Cclju berač:l in ker ni imel
sredstev za preživljanje.
g u'r?.dnl dan »Sreskega gremija
trc]f)vcev v Celju« za člane v sodncm
okraju Rogatcu se vrši v torek, dne
15. XI in "sicer od 9—12. urc v Ro-
gatcu v posebni sobi hotela Sporn in
ori 2—5 lire popoldne v občinski po-
svetovalnici v Rogaški Slatini.
c Zauemarjeni preh'adl imajo če-
stokrat najhujše posledice. Kot staro-
izkušeno sredstvo proti kašlju, katarju,
dihalnim organom, hripavosti in zaslu-
zenju so skoro po cejeni svetu dobro
znane K a j s c r - j e ve p r s n e k a r a -
niele, ki se pobivajo v originalni ka-
kovosti v lekarnah, drogerijah iti kjer
so vidni lepaki.
Kino.
Mestni kino. Poiyieljek 14 novembra:
»Pustolovec«. Grandiozna postolovska
drama v 7 dej. V glavnih vlogah Lu-
ciano Albertini, največji filmski pusto-
lovec na svetu, Vivian Gibson in Hans
Mierendorf. — Torek 15, sreda 16.
in četrtek 17. novembra: »UkroČeni
markiz«. Monumentalen velefilm \<
solnčue Spanljc. V glavnih vlogah
slavni ruski umetnik Vladimir Gajdarov,
And Egede Nissen in Paul Richter.
Velika senzacija.
Kino Giberje. Pondeljek 14. nov.:
*Nezakonski sin« Veličastna drama
v 8 dej. po zjianern romanu Pavla
Kellerja »Hagarin sin«. V glavnih vlo-
gah Mady Chiistians in Werner Fuct-
tcrer. — Torek 15., sreda 16. in če-
trtek 17. novembra: »Lqs Miserables«
(»Bedneži«) I. del. Sijajen velefilm v
2 delih in 16 dej. V glavnih vlogah
Gabriel Gabrio, Jean Toulont, Sandra
Milovanov in Paul Jorge.
r Au-trijska armad*. Naša soseda
Avstrija nima redne voiske kakor mi
temveč le prostovoljno služeče vojake.
Vsi mladi mozje (sprejernajo se mla-
deniči od 18. do 26 leta) se mora jo
zavt'zaii da bodo ostali v rezervi.
Ti prostovoljci dobivajo kot navadni
vojaki 162.50 šilingov na mesec (1 si-
ling je 100 grošev je nekaj malega
več ko osem dinarjev): poleg tega
dobe obieko in perilo ter irnajo v vo-
jašnicah tudi zastonj stanovanje, kur-
javo in razsvctljavo. Za lira no plača
dnevno 70-80 groScv.
Bayiuhijo z nü: dim
viitom do prvegj.
Viinogi'cidi so po vcči.ni žt- skofaj
mesyi' dnd —¦ prazrni; v 11111 ogiih slu-
c'aj'iih so pobraili grozdie prezgodaj.
na. skodo kvalitcti in brez vecje ko-
risti za kolic'iaia Glavno Mrenje od
bolj i'ani.h trgatov ie konca.no vn mla-
do viino poeasi. dokipeva, Lotošnjii
dobra. kakovost zaliteva., da lvivnamo
pri naaldjnjiem razvojn mladega vina
pravilno, da se njegova dobrota tako
šo poboljša.                                         t
V poi'otnom razvoju vina. je p&seb-
no važno, da povre tako rekoč zadnja
troJii.ca sladkorja. Ako ne povre Mos,
začne zopet vreti priihodnje poletje in
niogooe še naslod.nij>e leto, kar kako-
vosti vina niikakor ni v korist. Tako
vimo postano costo nepriijotnio rezko,
kar pa ni posledica ogljikovega dvo-
kisa, ki. pri vrenjiii nastane, temveč je
posledi/ea. drugih, prem.nogoikivit prav
škodljiivih kemiionih iizprtMiii'inb v vi-
Miu, Imamo vina., ki vsebujejo precej
no])ovrologa ^ladkorja in zato kaj
1'ahko zbolijo.
Odstotek sfadkorja v most ill v na-
sih raznwrali je tudii v naju.godn^i-
ših slucaj'.ih sanio tolikšen, da ga
vjiiitfke kva.sni.oe gladko preivrojio ob
burncm in niakniadnem ali pocasnem
vrcMijim. sioveda le tedaj. če so pogo.i'i
/a U) dani.
Glavnii pogoji za d.obor potek vre-
njia so i^riinerna temperatnra, dovolj
potrebno lirane za kvawniice, in d>a se
v lnoštu lie nahajajo snovi, ki zadr-
žujeio delovanjie viinskih kvasnic. Da
^•r•enj¦e ne konča 0 pravem casn, jo v
večini slmeajev vzrok pronizka tenipe-
luüuva kloti. Ugodna tem.pera.tura za
zaootek vrenja \e okoli J5 slopinj C
Pri burmeni vrenju saniern tonipera-
tura mošta poraste in vrenje s tem
podpitra, nato pa zopet pade. Vrenje
tudi pri iiLzkih temiperatairah ne pre-
11 eh a popohioma, vendar pa je fe zelo
]>očasno. Iz tega sledi potreba, da se
vzdrzuje temiperatura v kleti za casa
vrenja stalno na okoli 15 stopinj C.
To temleperatiiiro vzdržuj.onTo, ia.ko
podnevii, ko je zunaj toplo, klet zra-
cv(:lmo, adpreniiO okna in eMentualno
tudi vrarta, ziveöer in ob hlaidniiili dneh
p,a \se skrbno zapiramo. Ta način je
najpri.prostejši in tudi najicenejši1. Se-
grevanjie kleti ini pogwivanijie moot a
sta dražja in manj eno^tavna na-
č.ina.
30 Din, iz teletlne
41 Din, iz boksa
54 Din. Izbira novih
modclov vedno ve-
likanska !
Voletrgovina
R. Stermecki, Cdje.
Ogiejte   si izloibe!
Zbirajto   lisike   za
riugradol           '
Opozorilo,
Podpisana izjavljam, da nisem plač-
nica za dolgove, ki jih je že, ozirorna
ki jih dela gospod Josip Divjak, Celje,
Glavni trg.
Einn Konec,
Celje, Gosposka ul. 26.
Oglašujte v ,Novi dobi'-
FOBLBJTE
nizke ccii^ čevljev:
Iz teletlne moški
152 Din, iz kritvlrte
moški podkovani 154
Din,goJzcrcll80Din
boks inoSki anr.-rik.
ali pol Jimi 1S9 Din,
bok» nizki mo^ki all
ženski \w Din, dam-
ski ševro W) Din,
damski Jak I«9 Din,
otročji   iz ovScvtne
Stran 4.
»NOVA  DOBA«
Št^v. 120
Ko jit1 vrenje končalo, ilz soda nc
uhajti več ogljiikav dvokis, ki je doslej
Ivoril nekako izoi'aciijsko plast v praz-
ii.'öin pros'torn. nadi viiiom nn sa je šči-
(il P'l'oli neugodmm vplivom raznih
skxdljiiwev \z zraka. Zrak pride /-daj
z mladiiiu vinnoin v dotiko, zato je po-
(rcbnio, da m sod zapolni po niožnostii
/. enakim vfcnoni. Vino na.i bo iste vrstc,
iste kvaliitete in naj bo äslotako dovolj
povrcto. Sod, ki ga zapolniino, mora-
iiio /a lot raj' okrog pi Ike s sčetko oči-
stiti in ne škodiii, ako ta ]>raizen prostor
nad v'imom na rahlo zazveplaino, da
s-tcni nniiicimo razne vškodljike glivice
in bakterijo, ki so ,se tainikaj nnoi'da že
naseliii'e. Ker ni izkljaičeno, da se je
na vrlm  vina raizvila žo borsa. (kan),
za.polnimo tako, da teee nekoliko eez
jji s tern villain vred tudi bersa.    ])o
prvega pretakanju. se mora veekrat za-
iivati, da je sod ved.no poln, piilke pa
ne zaibijejno pretrdo. ker se radi raz- !
niili keniicnili izpromcMnib še vedn.o tvo- j
ri   Oigljiikov   d.vokis,  ki  mora  uhajati. !
Pni   niorniialno  raavijaiočsili   so  v'inüli \
bo let as cas prvega pretakanja v me- j
s'ecii  deiceniibrii. Do takrat inoi'a vino '
popolnoina povrcti i:n mora biti popol- j
noina  Oislo.                                           !
i
i
Ako je vrenje m kakränegokoli vz- '
roka pre;zgodaj: neilialo, ko je v mostiii :
se mnoigo nepovrefega sladkovja, mo- •
raniio vrenje spraviti oimprej zopet v ;
tek. Prvo je jn'i tern, dia kontrolirarno
tt'inp't'i-aiuro kleti, oziroina nms'ta; ako
je temperasura ni^ka, jo moramo
dviigniti do okoJi 18° C. To dosežemo,
ako positaiviimio v klet pee in zvisamö
temperaturo kleti s kurjonjein, ali pa.
segrejemo moist na naein, da vzame-
mo iz soda pr inner no koüiC'ino nnošta,
ga segrejemo — da ne dobi okusa po
kuhi — največ na -60° G, ta segreli
most vlijcmo nazaj v sod, vse skuaj
doJjro ziiiešamo ter niierim.o sedanjo
temperaituro niioslia v «odu. Ako na ta
nai'in so nismo dosegli ugadne tem-
perature okodi 18U C, segrejiemo še en-
krat enako ivmožino mošta in posto-
jiamo na isti narin ko: prvk".
Ako  pa  je   tempcratnra  prinievna,
j-e prvo. kar napravinvo, da drože, ki
so se vsedle radi niiirovajija mošta. lc-
meljsito zmašamo. Ako most ne zacne
znovič vreti, ga zračimo, to je, preto-
riimo ga skozi razpršiJnik. ali spl'oh la-
ko, da pride kolikor niogore niajvec z
zrakom v dotiko; kad'ti zrak pospešuje
raiZinnioževanje viin.skih kvasnic in jili
tako rokoci poživk Ako tudi to ne po-
iiKigai, dodauio ziiravega kiipecega vno-
šta iz drugeg«. soda, ali pa dodamo po
navodilu za inpora.bo pripravljienih.
c-istMi V'inskih kvasnic. Z eniim ali dru-
ginn nai'inoim, ali pa tudi s koni'hmi-
ranjem posameznih mačinov, odnosno
sredstev, moramo spraviti vren.ie zo-
])et v tek.
(Infj. Iro ZuiHUitc v »Nct&ih (inyicaln..)
Popravila wM\ tim
Lepa, zračna,
meblovana seba
z   dvema posteljama,   vhod   strogo se-
pariran, elektrika in  parket, se odd a
v JurČičevi ulici 5.
Shpžhp čevlje in galoše
popravlja hitro, ceno in dobro Rudolf
Perdan, mehanična delavnica, Gel je,
Krekov trg 5, vhod iz Matija Gubčeve ul.
Oddate se takoj
dye meblDysnl sob!
in ena prazna v vili Seüsek, Ct'lje,
1                    Kersnikova ulica.                  3
Due svetli, solnčni sobl
z elcktr. lučjo in postbnim vhodom, pri-
merni za pisarno, event, opremljeni za
stanovanje, biizu kolodvora, se oddate
s 15. novembrom ali 1. decembrom.
Naslov v uuravi  lista.
hitro, eksaktno in peceni izvrSuie
specijalni mehanik z dol^oletno prakso
in koncesijo v Celju. — P*«vowr*sti«a
dokaxfila n«j ^«azpolctgo. — Pi-
salni stB*Oji r.ovi in rabijesie
JOSIP PUKL, Celje
KRALJA  PETRA CESTA 4
P O Z O R!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da
imam v Celju, Slomškov trg 1 (tik fame
cerkve) tuv,-rni^ho zatogo «seh »rist
pletcnin U'ako': nogavice, rokavice, p!e-
teno per'lo, puloverje itd. po najnižjih kon-
kurenčnili cenah. Za prvovrstno blago se
jamči. Se priporoča Ženfeo Hribor. 23-43
Nova partija finega domačega
haloškega
mošta
r,e   toči   liter   po   Din 16'—
v War. domu v Celju«

zitelotiti, HdkP in \i
in k'M\n u im v roe^to
in Gkoiici
Fv&nio Jo»t, CeSje, AleksamJrova ul. 4
Odvetnik DR PINTAR
se ]e s pisarno
iz pritHčja hiše Jadransko-podunavskc bankc v
K nadsiropje (I. stopnjišče) v isti nisi.
Franjo Dolžan9 Celja
Za kresijo st. 4
Kleparstvo
in nappava streBovodov.
PokiPBvanje  atfeb   in
Vodc&vodlne
inštalaoije, naprnva moderno»
higijeničnih  kopalnih sob,
kl -»seftov in zdravetv. napra«.
Vsa   v  to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku-
renčni ceni.  —   Proračuni brezplačno.   —   Za vsa nova dela se prevz^me jamstvo.
Delaj, nahiraj in
hrani, varčevoti
se ne brani I
Popomoma varno naložite denarne prihranke pri
stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju
Varčuj v inladosti,
da stradal ne boS
v starosti!

Obrestuje hrantlne
vloge po
©%
Večje  stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jamstvo  za  vloge   uad  2,000.000   Oin.
Marljivost, trcznost
in vnrčnost so pred-
pogoj nravnostil
Pri nafožbi xtteska do SO Dill se dobi nahiralnik na dom.
Pisarna v Celju, Prešemova ulica 6.
\z malega raste
velikr;!
ZVEZNA TISKARNA
V  CELJU
STROSSMAJERJEVA UL.l
izvršnjo vsa v tis«arsko stroko spadajoca
del?», kakor knjige, brošure, časopise,
eno- in veclhirvne lepake, crtanke, tisko-
viue za obrt in industrijo, vse okusno
in hitro ter po najnižjih dnevnih cenah
Najmoderneje urejena knjigoveznica
Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorea za iadajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Öetina v Celju.