274
„DOM IN SVET5' 1889, štev. 12.
liki!   Gospod ocenjevalec pa naj le tako nadaljuje svoje ocene!
Knjige „Matiee Slovenske" za leto 1889.
Za božične praznike dohajajo Slovencem tri knjige »Matice Slovenske« za 1. 1889. Vse tri obsegajo 55 in pol pole: za 2 gold. udriine — pošteno odškodovanje! Knjige so te-le: 1. „Le-topis Matice Slovenske za leto 1889." Uredil dr. Lovro Požar. 2. ..Dušeslovje." Spisal urednik temu listu. 3. Zabavna knjižnica: .,Frana Erjavca izbrani spisi" (z njegovo sliko). Uredil Frančišek Leveč. — V teh knjigah se ponuja čitateljem pouka in zabave. Premalo časa je, da bi mogel že sedaj ocenjevati knjige. Samo nekatere stvari pripomnim. »Letopis« se odlikuje po mnogovrstnosti; »Dušeslovje« hoče Slovence polagoma privesti do modroslovne vede in zato je pisano kolikor mogoče lahko-umljivo ; »Erjavčevi spisi« pa bodo zabavali in poučevali slovenski narod. Zato sezite po knjigah imoviti, vedoželjni ter rodoljubni Slovenci! Kdor bi se kmalu vpisal kot ud, dobi lahko še vse knjige za udnino. V »Dušeslovju« je naslovni list izpuščen s tem namenom, da bi imela cela knjiga, ki bode dovršena prihodnje leto, en sam naslov, eno kazalo — stvarno in abecedno, vsled česar bode knjiga lahko rabljiva. Neki ljubljanski knjigovez pa namerava napraviti ukusne in cene platnice za celo knjigo.
Število Matičinih udov raste od leta do leta. »Pregled vseh društvenikov« nam naznanja 1909 udov, lani jih je bilo 1710. Vem pa, da se je do danes število udov že nad 1909 povzdignilo. Ta napredek je res pomenljiv za Slovence. Beležim ga tu z narodnim ponosom. Odboru pa naklada to zaupanje slovenskega naroda važno dolžnost, da deluje z združenimi močmi enako, kot sedaj, še dalje za napredek in se ne da nikdar zavesti v neslogo.
Dr. Fr. L.
RVATSKO    SLOVSTVO.
(Spisal J.—b.)
Knjige »društva sv. Jeronima" za l. 1890.
Skoraj prav tedaj, kakor naša družba sv. Mo-hora začelo je tudi hrv. knjiž. društvo sv. Je-ronima razpošiljati svojim členom knjige za 1. 1890. Društvo sv. Jeronima ima isto nalogo. kakor naša družba sv. Mohora, namreč, da širi omiko tudi med prostim narodom, omiko, katera je osnovana na pravi krščanski podlagi in katero mu podaje v lahko umevnih knjižicah. Društvo sv. Jeronima ima razne člene: utemeljitelje in^pa člene prvega, drugega in tretjega reda. Člen tretjega reda je oni, kateri plača 5 gold. in dobiva zanje celo svoje življenje društvene knjige. Knjige izdaje društvo navadno po tri, po četiri. Povedal sem že v »Dom in Svet«-u. zakaj to tako koristno društvo ne uspeva: kajti da nima sedaj — ko deluje že več let, nič več kakor 8325 členov, to vendar ni poseben napredek, če pomislimo, kako mnogobrojen je hrvatski narod. Res, da se ne morejo kar čez noč vse  ovire   odstraniti,  vendar  upajmo,  da
bode vstrajno in neustrašljivo delovanje rodilo polagoma dobre sadove. Zapreke pa, s katerimi se mora društvo boriti, res so velike. Pripro-stemu narodu ni še knjiga tako ljuba, kakor recimo našemu, ker je še mnogo naroda neveščega čitanju, in tudi so se Hrvatje sami do nedavno kaj malo brigali za nižje sloje svojega naroda Sedaj pa izhaja v Zagrebu že drugo leto list, kateri je posvečen priprostemu narodu, a to je: »Prijatelj naroda«, kateri podaje svojemu narodu v lahko umevnem slogu res mnogo zdrave in pa potrebne hrane. In tudi društvo sv. Jeronima se je počelo lepše razvijati in zasluge za narod so mu res velike. Društvo ima dokaj lepo imovino, vsega skupaj 108.778 gold. 13 kr.; to je vsekako lep denar. Mohorjeva družba je v primeri z njim prava si-rotica. Samo zaklad za nagrade pisateljske šteje 12.790 gold. 43 kr. S tem denarjem se lahko nekaj napravi! V Jeronimskih knjigah pogreša se še vedno dobrih zabavnih spisov, ker ono malo zabave, katero nam podajejo. te knjige, pač ne zadostuje narodu, katerega bi moral s to zabavno vado še le h knjigi privabiti. Zato naj bi društvo sv. Jeronima podajalo vsaj v začetku več zabave — ali izborne zabave — , ker tudi narodu treba dobro pisati, in če bi moralo društvo tudi kako svotico več žrtvovati, saj ima od kod jemati. Bolji hrvatski pisci pa naj bi tudi narodu posvetili kako urico, izvestno bi našli bolj hvaležne čitatelje, kakor jih pa dobe med drugim hrv. občinstvom. In kar je glavno — delali bi res za narod, za blagor svojega zapuščenega naroda.
Vendar oglejmo si malo letošnje knjige! Štiri lične knjižice leže pred nami. Vzemimo v roke prvo:
„Danica." Koledar i Ijetopis društva svetoje-ronimskoga za prostu godinu 1890. (Pucke knjižnice knj. 76.) Sa 6 slika. 8°. Str. 192. Cena 20 kr. —¦ Ni druge hrvatske knjižice, katera bi bila tako med prostim narodom razširjena, kakor je »Danica«. Vsakega leta morajo jo izdati v več iztisih, tako je letos zagledala beli dan v 32.000 iztisih, kateri se bodo izvestno kaj kmalu razpečali. To je tudi nekaj. Zato je pa društvo vselej najbolj pazilo na »Danico«, in tudi letošnja ima kaj izbrano vsebino, a krasi jo šest lepih sličic. V »Danici« se nahaja večja povest: »Radojevidi« znanega hrvatskega pisatelja V. Novaka. Pisatelj slika žalostne nasledke slabe vzgoje, kakoršno vidimo žalibog večkrat tudi med prostim ljudstvom. Pisava mu je gladka, jezik lep; pripovedčica bode izvestno narodu ugajala, saj je iz njega zajeta. — Tudi druga vsebina »Danice« je izborna. Tu sta ži-votopisa dveh znamenitih Hrvatov (pesnika O. Andrije Kačiča Miošica in junaka Marka Me-siča), nekoliko dobrih poučnih spisov (Za što i u čem največi porez plačamo? — Novi zadružni zakon itd.), opis stolne cerkve v Sarajevu in mesta Pazina, — »što se v svietu zbilo« — i druge drobnosti. Vsakako je »Danica« na svojem mestu in vsaki prosti čitatelj bode našel v nji obilo zdrave in poučne zabave.
Druga knjižica slove: ,,Dobro diete. Dobar mladič. Dobar muž.'" Napisao Cvjetko Gruber. (Puč. knjiž. knj. 75.) 8°. Str. 130. Cena 30  kr.