PRIMORSKI DNEVNIK
«!"£«2fTSi£D“™’ Cena 60 lir
Leto XXIV. St. 26 (6919)
TRST, sreda, 31. januarja 1968
POTEM KO SO AMERIČANI IN SAJGONCI RAZVELJA VIU PREMIRJE
Drzni napadi osvobodilnih sil v središču Sajgona in na številne druge ameriške in sajgonske položaje
V &ajgonu so obstreljevali predsedniško palačo in ameriško poslaništvo, čemur so sledili poulični boji - Uničenih 30 ameriških letal in helikopterjev v Danangu - Ogromna škoda - V zadnjih 24 urah so osvobodilne sile napadle okoli štirideset večjih ali manjših mest
SAJGON, 30. — Osvobodilne sile so izvedle preteklo noč tnočne napade na osem važnih krajev v Južnem Vietnamu Kakor je znano, so Američani in Sajgonci včeraj preklicali novoletno premirje. Javili so, da premirje velja samo v severnih pokrajinah, vendar so ameriška letala bombardirala tudi Hanoj. Spričo tega niso niti osvobodilne sile vezane na Premirje. Američani in Sajgonci so danes sporočili, da so razveljavili premirje za ves Vietnam, kar pa so dejansko že pred tem sporočilom.
Napadi osvobodilnih sil na razne ameriške in sajgonske položaje so m izredno močni in učinkoviti.
“kupine osvobodilnih sil so pono-vdrli v Danang in skušale razstreliti most, ki je močno zastra-sen. Drugim skupinam je uspelo vdreti v ameriško oporišče, kjer ^razstrelili več poslopij in skla-msče streliva ter uničili šest letal,
"tugih 37 pa so jih poškodovali, osvobodilnim silam je uspelo tu-r1 razbiti obrambni obroč, v notranjosti katerega so vojaška poveljstva. Pozneje so se vneli boji tudi v vasi Ap Ba v predmestju Dananga.
Dalje so osvobodilne sile napadle Kfaj Ban Me Tuot 260 kilo-^jftrov severovzhodno od Sajgona.
Skupina okoli tisoč partizanov je napadla kraj Kontum. Druge sku-Pme pa So napadle Kui Non, Tuj Hoa in druge kraje. V Danangu je
bilo
mnogo hiš porušenih in ubi-
tih mnogo civilistov, ker so ame-r-ska letala bombardirala skupine kjer so se zabarikadirali partizani. Hudi boji so bili tudi v kraju Ho Jan v pokrajini Kuan Nan, severovzhodno od Sajgona. v plej Ku so osvobodilne sile zavzele velik del mesta in so sku-sale osvoboditi tudi 700 političnih Jetnikov. Obstreljevale so z raketami letališče. V Kontumu so .osvobodilne sile začasno zasedle poštni urad in sedež finančnih uradov.
Ni znano število mrtvih. Ameriško poveljstvo poroča, da je padlo nad 400 partizanov in da so jih Ulell 250, ne poroča pa o svojih Zgubah, škoda, ki so jo povzročili napadi, se ceni na več ko 15 bhU j ono v dolarjev (9 milijard lir).
Davi so osvobodilne sile bombardirale tudi letališče v Ke San <? ga popolnoma poškodovale. V a J gonu so nalepili «nujne lepa-*e». v katerih javljajo, da so eno-osvobodilnih sil prišle v prestol-z namenom, da izvršijo napa-e na ameriške in sajgonske na Prave.
Zvečer so javili, da je bilo med •upadom osvobodilnih sil na ame-Sko oporišče blizu Dananga po-odovanih trideset ameriških letal 10 helikopterjev.
.^bt^rtiovietnamska tiskovna agen-.■* J* sporočila, da so osvobodilne *e J®vedle današnji napad na Da-z&to da kaznuje ameriške napadalce in njihove satelite, ker so bostransko razveljavili premirje, _ 80 8» bili sami razglasili in za-ui napadov z letali, ki odhajajo kJ"anar'ga in bombardirajo številne in e Vietnama. Izjava pravi, da zrn razvelJavljenje premirja pokamo zadrego ameriških napadalcev ha so s svojo odločitvijo po-J“Ptali zakonite težnje in tradicio-sflne običaje vietnamskega ljud-med praznovanjem novega leta. jjjT0 noč pa so oddelki osvobodil-‘rU sil, ki so imeli uniforme južno-®mamskih vojakov, napadli v J g°nu predsedniško palačo in tu-ameriško poslaništvo, ki je bli-izv ^ palaCe- Osvobodilne sile so ®hle močan napad z minometal-*n raketami proti središču me-n“.a, Več granat in raket je zadelo Predsedniško palačo in področja, nartii80 stan°vanja Američanov'. Na /~-lll so tudi ameriško poslaništvo
'opje ^	1181,610	vdretl v P°s
v.^bPadl v Sajgonu so trajali pri-j/1®10 eno uro in pol v središču laif «' V Pre<hnestjih pa so tra-D«rt 86 vefi časa- davni cilj na-. ua sta bila predsedniška palača Do ,atIlerlško poslaništvo, radijska {J ataJa. mornariško poveljstvo In katera področja ameriškega opo-(T05 v Tan Son Nut blizu Sajgona ba o,6,364 glavnega vojaškega šta-tnv 8kupno so napadli devet objek-j) v Sajgonu in v bližini mesta »padalcem je uspelo prodreti palače ameriškega posla-
kl^h^avnik sajgonske policije je cev v ^ J® bilo nekaj napadal-ubitih, nekaj pa so jih ujeli.
PartoPad na Sajgon je sledil navij«1 Proti osmim mestom in šte-Vlp7m hrajem in vasem v Južnem t^amu. Skoda, ki so jo s tem Puvzročih, je ogromna.
p0vafrt za napade Je bil skoraj o«v v “u*1- v Ban Me Tut so MoIm 0dllne slle obkolile mesto 0(1 Ponedeljka na torek. Par-trneu 80 Imeli zelene uniforme, itnei "lafe 111 bele srajce in vsi so gj, 5 m°her trak na rokavih, da lto se med seboj lahko spoznali, *lav»° skrivaJ Prišli v mesto. Pro-Peta rt°b novem letu in pokanje ooavir 80 Preprečile, da bi uh Pad 11' Nenadoma so sprožili naje h * lraJal ves dan in ki se baje nadaljeval tudi pozno
čeni tanki. Po poročilih ameriškega poveljstva je padlo skupno okoli 260 partizanov, na strani sajgon-skih čet pa je bilo 40 mrtvih in nad sto ranjenih.
Nocojšnji napadi osvobodilnih sil na nevralgične točke v Sajgonu so povzročili veliko zaskrbljenost v Washingtonu. Državni departma je potrdil, da so partizani napadli predsedniško palačo in ameriško poslaništvo, predstavnik Bele hiše pa je izjavil, da je stanje dokaj resno. Po informacijah so partizani v skupinah po petnajst do dvajset mož napadli enajst izbranih objektov. Predsednik Bele hiše je izjavil, da je opolnoči po srednjeevropskem času dejavnost partizanov še trajala in da predsednika Johnsona sproti obveščajo.
Ob šestih zjutraj po krajevnem času so bili v Sajgonu novi močni spopadi. Partizani se polagoma umikajo v predmestja. Okoli mesta je vse razsvetljeno z bengaličnimi ognji, oddelki ameriških in sajgonskih čet pa skušajo izslediti skupine partizanov. Močni spopadi so bili tudi okoli letališča v Sajgonu. To je bil najmočnejši napad osvobodilnih sil, kar jih je do sedaj bilo na področju prestolnice. V ostali državi pa se nadaljujejo spopadi vsaj v treh velikih centrih: v Danangu, Kontumu in Me Tutu. Skupno so osvobodilne sile v zadnjih štiriindvajsetih urah napadle okoli štirideset večjih in manjših mest v Južnem Vietnamu.
Sevemovietnamska tiskovna a-gendja je javila, da so izpustili tri ameriške ujete pilote ob vietnamskem novem letu, kakor je bilo napovedano.
Ameriški senator Edward Ken-nedy je izjavil po televiziji, da je korupcija v Južnem Vietnamu tudi v najvišjih vladnih krogih nesramna in da gredo tako daleč, da kradejo ameriške sklade. «Toda kar me najbolj skrbi, je dodal Kennedy, je preveč brezbrižno ravnanje ameriških funkcionarjev do korupcije. Ti pravijo, da moramo biti potrpežljivi in pokazati razumevanje, toda ne verjamem, da je tako stališče pravilno.«
Po mnenju Kennedyja bi morale ZDA določiti omejen rok sajgon-skim voditeljem, da izvedejo čistko, ter bi morale zagroziti, da bodo v nasprotnem primeru znat-no menjale svojo politiko. Druga stvar, ki skrbi Kennedyja, pa je naraščanje protiameriškega razpoloženja v Južnem Vietnamu. Senator dvomi tudi «o utemeljenosti optimističnih novic o Vietnamu, ki jih sporočajo ameriškemu ljudstvu.«
Kamboško zunanje ministrstvo je poslalo ameriški vladi protestno noto, ker je 5. in 6. januarja neka ameriška vojna ladja zaplula v kamboške vode kljub opozorilom kamboških enot.
«New York Post« objavlja na ce-li strani plačano obvestilo 448 ame.
riških pisateljev in časnikarjev, ki sporočajo, da ne bodo plačali desetodstotnega dodatnega davka, ki ga predlaga Johnson, ker bi s tem prispevali k zaostritvi vojne v Vietnamu. Skupina pravi dalje, da mnogi od njih ne bodo plačali 23 odstotkov sedanjega davka na dohodek, ki se uporablja za vojna v Vietnamu.
Po potresu na hicihji
RIM, 30. — Danes popoldne Je bila v poslanski zbornici ustanov Ijena posebna komisija, ki mora spremeniti v zakon zakonski odlok vlade za pomoč prebivalstva v občinah na Siciliji, ki jih je prizadel potres. Predsednik komisije je poslanec Mattarella. Komisija bo začela jutri proučevati zakonski
odlok, ki ga morata zbornica in senat odobriti do 21. marca.
Minister za javna dela Mancini je predsedoval seji, na kateri so govorili o drugi fazi ukrepov za obnovo prizadetih področij. Na prizadetih področjih se nadaljuje ocenjevanje škode.
Še vedno prihaja veliko število beguncev s Sicilije v razna mesta južne in severne Italije. Iz Milana pa poročajo, da so se prihodi v zadnjih štiriindvajsetih urah nekoliko zmanjšali in da so ukinili izredne vlake, ki so prihajali ponoči in zjutraj v Milan.
švicarske zvezne oblasti so sprejele posebne ukrepe, da preprečijo nenadzorovano prihajanje sicilskih beguncev v Švico. Ravnatelj zvezne policije za tujce je na tiskovni konferenci v Bernu izjavil, da so švicarske oblasti sklenile začasno sprejeti v Švico tiste prebi-
valce s Sicilije, ki imajo sorodnike na švicarskem ozemlju. V ta namen so dali primerna navodila mejnim oblastem. Spočetka je bil dotok relativno umerjen, toda po novih potresnih sunkih se je število beguncev znatno povečalo. Do sedaj so sprejeli v Švico nad tisoč beguncev, medtem ko jih več tisoč čaka na meji. švicarske oblasti so ponovno sporočile, da bodo dovolile prihod samo tistim, ki imajo sorodnike v Švici. Sporazumno z italijanskimi oblastmi so pripravili sezname oseb, ki jih lahko sprejmejo v Švico. Po šestih mesecih se bo moral položaj teh oseb urediti. Družine delavcev, ki živijo v Švici več kakor osemnajst mesecev in imajo stalno delo, bodo lahko ostale v okviru italijan-sko-švicarskega sporazuma iz leta 1964. Drugi bodo morali zapustiti Švico.
NOV INCIDENT OB SUEŠKEM PREKOPU
Izraelci napadli egiptovske čolne ki so začeli pregledovati prekop
Izraelci so obstreljevali tudi Ismailijo in zadeli bolnišnico ustanove za prekop - Z AR je zaradi tega prekinila delo za deblokado petnajstih ladij
KAIRO, 30. — Agencija Srednji vzhod je javila, da so izraelske sile začele davi streljati na štiri motorne čolne uprave za Sueški prekop, ki so pregledovali severni del prekopa. Izvidniški čolni so začeli inšpekcijo, da ugotovijo, ali je mogoče, da bi ameriška trgovska ladje «Observer», ki je blokirana ob prekopu, lahko zaplula v Sredozemsko morje. Poveljnik ladje je namreč zahteval
dovoljenje, d„ pluje proti severu, ker bi morali ladjo popraviti v Evropi in ne bi oila sposobna začeti dolee poti okoli Afrike.
Izraelski vojaški predstavnik je potrdil, da so Izraelci začeli streljati na egiptovske čolne. Egipčani so na izraelske strele odgovorili in sledil je topniški dvoboj, ki se je končal oh 12.39 na
delo v prekopu. Dodal je, da je za osvoboditev blokiranih ladij potrebno pregledati ves prekop, da ugotovijo, s katere strani ga bodo ladje iahko zapustile. Izraelski topovi so zadeli tudi sedež ustanove za prekop v Ismailiji in bolnišnico te ustanove. Na koncu je predstavnik izjavil, da so Izraelci danes zjutraj dvakrat pokazali, da nameravajo
talski topovi so streljali na izraelsko letalo.
Predstavnik egiptovske ustanove za Sueški prekop je izjavil, da so 1 sklenili prekinih do novega ukaza
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
NADALJEVANJE RAZPRAVE V POSLANSKI ZBORNICI O SIFAR
Amendola zahteva parlamentarno komisijo La Maiia je postavil vladi dva pogoja
Ferri o stališču socialistov za parlamentarno komisijo Razgibana razprava v senatu o deželnem volilnem zakonu
RIM, 30. — V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o SIFAR, ki se bo zaključila jutri z govorom predsednika vlade Mora in z glasovanjem o zaupnici na besedilo večine, pri sestavi katerega pa bodo nedvomne težave, saj se stališča zaostrujejo. To je prišlo danes do izraza z govorom načelnika socialistične skupine poslancev Ferrija in šel zlasti z govorom tajnika PRI La Malfe.
V tej zvezi s< bila danes že po-
svetovanja predsednikov skupin večine in tajnik«, v večinskih strank, kateremu je predsedoval Moro. Jutri zjutraj se bodo sestali podpredsedniki vseh skupin poslanske zbornice, ki se bodo dogovorili za nadaljnji pote* razprave.
Po sestanku pri predsedniku vlade je podpredsednik Nenni samo lakonično dejal »Jutri bo govoril v poslanski zbornici Moro.« Tanas-si pa je rekei novinarjem, da nima nič povedati in da ni ozračja krize. Podobno vprašanje so zastavili tudi De Martinu, ki je dal enak odgovor in ki le povedal, da je bil današnji sestanek dokončen in da se ne bodo več sestali. Namestnik tajnika KD Piccoli pa je izjavil, da se je vse aobro in mirno končalo.
Prvi je posegel danes v razpravo komunistični poslanec Giorgio Amendola, ki je najprej ugotovil, da je tesna povezava med dejavnostjo SIFAR in obveščevalnimi centri ZDA, in nato dejal, da so se
dejstva, da o njih niso bile obveščene višje vojaške oblasti. Obžaloval je dejstvo, da je bil o poročilu gen. Ciglierija obveščen predsednik vlade Moro, ni pa bil obveščen minister za obrambo Tremel-loni, pri čemer pa je Moro to zanikal, da je vse to netočno.
Amendola je priznal pomembnost stališč nekaterih socialističnih predstavnikov, nato pa dodal, da morajo socialisti končati z dvoumno politiko in da ne zadostujejo enostavna zanikanja obtožb o financiranju socialistov s strani SIFAR,
daj nekoliko spremenili in bo stališče PRI odvisno od odgovorov viade na dve vprašanji, ki sta prišli na dan med procesom in o katerih je včeraj povedal zanimive novosti neodvisni socialistični poslanec Anderlini.
Predvsem zahtevajo republikan-
listi usmerili za parlamentarno preiskovalno komisijo kljub nevarnosti, ki jo predstavlja. Znašli pa so se pred odločno opozicijo KD in bi plačali zahtevo po parlamentarni komisiji z vladno krizo. V drugačnih pogojih bi bilo mogoče tudi plaičati to ceno, sedaj pred
ci jasen odgovor, če so bili ali ni- I volitvami pa bi to pomenilo," da so bili, postavljeni v Kvirinalu pri-, ne bi imeli ne vlade, niti nobene sluškovalni aparati med krizo ju- i preiskovalne komisije. Zaradi tega
nija - julija 1964. leta. Med procesom so to vprašali gen. Allaveno, ki pa se je odgovoru izognil sklicujoč se na vojaške tajnosti. Pri tem ne gre za vojaške tajnosti, temveč za izključno politično vprašanje, zaradi česar zahtevajo, da zvedo, kdo je pooblastil Allaveno, da tako odgovori in če so aparati bili, ali niso bili.
Drugo vprašanje se nanaša na tako imenovane «omissis», o katerih je včeraj govoril posl. Anderlini in pri čemer republikanci menijo, da ni razlogov, da mu ne
tajnih ali netajnih sklepov, ki vežejo Italijo in tr tudi v odnosu do prijateljskih držav.
Tajnik PRI La Malfa je orisal stališče republikancev, ki so me-. .	| nili, da bi bilo najprej treba po-
ki se jih sedai poslužujejo za iz- čakati izide upravne komisije in siljevanje. Glede dogodkov julija I sodnih postopokv, preden bi se ob-1964 je dejal, da so bili vsi sestan-1 ravnavala ustanovitev parlamentarki protizakoniti, kar izhaja tudi iz!ne komisije. To stališče pa so se-
temveč je treba tudi te obtožbe l bi verjeli. Objektivno ni razlogov povsem pojasniti. Govornik je za-! za vojaško tajnost, zato zahtevajo kijučil, da je iz vseh navedenih! republikanci, da se ugotovi, kdo razlogov nujna preiskovalna parlamentarna komisija in da nikakor ne more držati ugovor, da bi se s tem otežkočili odnosi z zavezniki.
Prav taka trditev bi bila zelo resna, saj bi govorila, da je parla ment odrezan od obveznosti in od
protizakonito sestavljali seznami, ki še vedno protizakonito obstajajo in
nMiiiiiiimiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiniiiiiiHMiMiiiHiiiiMiiM
AFERA Z LADJO «PUEBLO»
Nadaljujejo se posvetovanja v OZN o povabilu predstavnikov Severne Koreje
Washington zaprosil za posredovanje štiri države, med katerimi Indonezijo
NEW YORK, 30. — Ameriška delegacija v OZN je objavila sporočilo, v katerem pravi med drugim: »Informacije tiska, češ da so ZDA izrekle pripravljenost obravnavati vse plati korejskega vprašanja neposredno s Severno Korejo na o-zemlju druge države brez posvetovanja z Južno Korejo, so popolnoma neutemeljene.
V N«‘w Yorku se nadaljujejo posvetovanja v zvezi z ameriškim protestom v varnostnem svetu. Ta protest se nanaša na spoštovanje sporazumo/ “ premirju na Koreji, ki jih Severna Koreja vedno bolj krši. ter vrnitve ladie »Pueblo« in izpustitve njene posadke Seveda so se v ta namen začeli tudi diplomatski poskusi.«
Predsednik Johnson se je danes pogovarjal na kosilu z demokratičnimi voditelji v kongresu v zvezi z ladjo «Pueblo». Pozneje Je bil sestanek v Beli hiši, katerega so se poleg demokratičnih voditelje/ udeležili tudi Dean Rusk, McNa-mara, senator Fulbright in drugi. Po sestanku Je Fulbright izjavil, da Johnson upa, da se bo kriza rešila po diplomatski poti.
korejske oblast’ primerno ravnajo s posadko ameriške ladje »Pueblo« ter da so ranjenci dobili zdravniški! pomoč.
Christian ni znal povedati, koli-10 mornarjev je bilo ranjenih. Po prvih poročilih je bil baje en mrtev in štirje ranjeni med člani posadke. Christian je izjavil, da a-meriška vlada ni dobila teh podatkov od mednarodnega Rdečega kri ža.
Zatem je Christian zanikal trditve nekega ameriškega časopisa, da je ameriška vlada sklenila čakati dva tedna ali tri, da se kriza reši po diplomatski poti. Dejal je, da ameriška vlada ni določila nobenega roka s tem v zvezi. Nato je Christian izjavil, da čeprav ameriška vlada zahteva vrnitev ladje in izpustitev posadke, vendar daje prednost osvoboditvi posadke.
Na številna vprašanja ni hotel Christian odgovoriti, kakšno bi bilo ameriško stališče v primeru, da bi Severna Koreja poslala svojega opazovalca na razpravo v varnost-. nem svetu. Dodal je, da bodo ZDA j odgovorile na to pri razgovorih
PredsL vnik Rele hiše Christian I med člani varnostnega sveta. Chri-n — ..B.mijBvui U1UI pui!.v v je izjavil, da so ZDA dobile podat I stian ni hote’ komentirati trditev, oc- v središču mesta so trije uni- ke, iz katerih izhaja, da severno- | da ameriška vlada odklanja razgo-
vore s Severno Korejo, dokler se ne izpusti posadka ladje «Pueblo». Dodal je: »Naš prvi smoter je doseči vrnitev ladje in njene pcisad-ke in storili bomo vse mogoče v New Yorku, da to dosežemo. Mi slim pa da je stvar preveč nejasna, da bi lahko podrobno govorili o tem, kar bi mi eventualno storili.«
V Združenih narodih so se ves dan nadaljevala posvetovanja in ni še znano, kdaj bo nova seja varnostnega sveta. V glavnem se še vedno posvetujejo o vabilu Severne Koreje na sejo varnostnega sveta.
Indonezijski zunanji minister Malik je na tiskovni konferenci izjavil, da je ameriška vlada zaprosila Indonezijo, naj stopi v stik s Severno Korejo v zvezi z ladjo »Pueblo« Maha je zaprosil ameriškega poslanika v Džakarti, naj mu sporoči podrobnosti o incidentu. Eiodal je tudi, da je njegova vlada v skrbeh zaradi tega dogodka in da upa, da bo mogoča prijateljska rešitev. Indonezijski tisk trdi, da so ZDA zaprosile druge tri države, naj zastavijo svoje do-
je kriv za črtanje odstavkov poročila Manes, s čimer se bistveno spreminja celotno besedilo na škodo obtožencev na procesu De Lorenzo-Espresso, oziroma če ne namerava vlada prevzeti v svoje roke vse zadeve in objaviti celotno poročilo Manes.
že včeraj smo navedli, da gre za «omissis», o katerih je posl. Anderlini navedel nekatere zanimive podrobnosti, ki pa jih včeraj uradna agencija ni objavila. Gre pa za več zanimivih odstavkov.
V nekem delu poročila sledi po besedi «osredotočene» «omissis». Anderlini pravi, da sledijo v poročilu naslednje besede: »Aretirane osebe je treba zbrati na letar liščih Falconera in pri Anconi, od koder bodo prepeljane na otok, ki bo kasneje določen.«
Očitno ne gre za vojaško tajnost, temveč za odstavek, iz katerega jasno izhaja, da je šlo za zaroto.
Naslednji odstavek se nanaša na izjavo generala Azzarija, ki je dejal: «Spominjam se zadrege polk. Palumba, ko je izvedel, da o ukazu ne bo smel poročati brigadne-mu generalu Agostinu Musolinu.« Naslednji črtani odstavek se nanaša na zaključek odstavka: «visoki častniki bi morali priti v Ancono v civilnih oblekah, ne da bi jim izjavili... zakaj gre«. Zanimiv je tudi odstavek, ki je bil izpuščen in v katerem pravi general Geli, da ja obstajal poseben načrt, ki ga je sam natipkal na vrhovnem poveljstvu in to v enem samem izvodu in da načrt ni imel imena.
Očitno gre za odstavke, ki se ne nanašajo na vojaške tajnosti, temveč bistveno slabšajo položaj De Lorenza, ker pričajo o ozračju komplota, tako da so očitno z izgovorom vojaške tajnosti skušali pokriti nekatere odgovornosti.
Na popoldanski seji poslanske zbornice so bile zlasti zanimive izjave načelnika socialistične skupine poslanske zbornice posl. Ferrija, ki je ugotovil, da so Julija 1964 prav socialisti opozorili, da ne gre za normalno vladno krizo, ki naj bi imela za cilj rahle spremembe v programu in nepomembne izmenjave oseb, temveč da je šlo za zelo resno krizo. Takrat so socialisti govorili o totalitarnih po-skusih, česar jim nihče ni veroval in so bili podvrženi obtožbam, da gre za izgovore, da bi lahko skrili popuščanje demokristjanom.
Vse, dar je do sedaj prišlo na dan, gre mnogo preko tega, česar so se takrat bali. Glede SIFAR je Ferri dejal, da so socialisti začeli pobudo, da se celotna zadeva pojasni in sledili so konkretni ukrepi. Tudi do procesa De Lorenzo-
je večina ne brez notranjih težav in pridržkov sicer potrdila pomembnost preiskovalne komisije, a se ji je odpovedala zaradi znanega položaja. Socialistična skupina zaradi tega pričakuje, da vlada pojasni temačne plati celotne zadeve.
Zadnji je spregovoril demokristjan Folchi, ki je v imenu KD zavrnil možnost preiskovalne komisije, ker ni mogoče preiskovati SIFAR, ne da bi se istočasno razgalila anatomija te službe in se s tem dali dragoceni podatki tretjim državam. Govoril je tudi, da ni nobene obtožbe o povezavi itar lijanskih političnih ljudi s SIFAR, in je zelo pohvalil Tremellonija, ki je že desekrat odgovarjal o zadevi v parlamentu.
V senatu se nadaljuje razprava o deželnem volilnem zakonu, pri čemer liberalci in misovci nadaljujejo obstrukcijo, tako da je ml danes še nadalje na dnevnem redu tretji člen in je za odobritev prvih dveh členov moral senat zasedati kar pet dni. Danes so morali glasovanje za eno uro preložiti, ker je zmanjkala legalna večina, kar je seveda povzročilo napetost.
Do poskusa pretepa in do prerivanj med senatorji je prišlo med zaključnim glasovanjem o tretjem členu, ko je liberalec Veronesi zakričal komunistom:	«Nismo več
v Emiliji 1945. leta«, kar so komunisti vzeli kot žalitev odporniškega gibanja.
Dva pravnika iz Rovereta sta vložila prijavo državnemu tožilstvu, v kateri zahtevata preiskavo proti SIFAR zaradi dogodkov na njih področju, kjer so bili tudi v teku ukrepi za državni udar. Odv. Ra-vagni trdi v prijavi, da mu izhaja, da je bilo tudi njegovo ime na seznamih oseb, ki bi jih morali aretirati pred štirimi leti.
Jutri bodo stavkali peki zaradi zahtev za obnovitev delovne
da bi mogli najti še pri življenju 52 članov posadke, tudi če bi podmornico našli. Mornarica sicer razpolaga z rezervami kisika, ki zadostujejo do jutri od 12. uri. Zaradi tega pa je še malo časa, ker so za dobavljanje zraka s posebnimi cevmi potrebne priprave o-sem ur.
Nocoj so sporočili, da so poslali z letalom iz Velike Britanije v Marseille najnovejši model aparata »Sonar« v zadnjem poskusu, da bi našli podmornico. V Marseille je odpotoval z letalom tudi inž. Richard Harris, ki bo vodil iskanje. Poveljnik Cousteau pa nadaljuje potapljanja v svoji kabini, ker so danes popoldne ugotovil na dnu morja neko drugo kovinasto gmoto.
Nadaljuje se iskanje tudi izrael-!	.	„. „ t - . , -	, . -1 =Ke podmornice «Dakar», ki jo po-
iz prekopa. ZAR je začela potreb-. ^ četrtka in v kateri je ne tehnične študije, toda izraelske 6 J oblasti so trdile, da obstaja spo-
valcev OZN. Izraelci pravijo!1 da. j/bbj^vif^no^ISjavo,'TTpravi! so unciili en egiptovski tank. \ da s0 v zadnjetn tednu nekatere
V Kairu je uradni predstavnik i države zaprosile ZAR njeno pod-	__________
izjavil, da so Izraelci med topni- poro, da osvobodijo petnajst ladij j ske“podmondce‘«Dakar»rki jo* peškim dvobojem čez prekop izvedli------’’— 740	1
letalski napad na Ismailijo. Protile-
razum, ki prepoveduje plovbo po Sueškem prekopu. Po pismu, ki ga je 2. januarja poslal Izrael v tem smislu načelniku opazovalcev OZN generalu Bullu, je ZAR objavila celotno vsebino pisem, ki si jih je izmenjala z generalom Bullom in ki formalno določajo, da ustanova za Sueški prekop lahko uporablja svoje čolne, da zagotovi varnost ladij, ki so blokirane v prekopu. Izjava pravi dalje, d* je ZAR obvestila tako U Tantovega predstavnika Jarringa kakor generala Bul-la, da se bo začelo sondiranje dna prekopa 17. januarja. Dne 30. januarja zjutraj, ko so člani ustanove za prekop začeli svoje delo v skladu z določanim koledarjem, so izraelske sile začele streljati na čolne, ki so se umaknili. Pozno zjutraj so čolni ustanove za prekop zopet začeli delo, toda Izraelci so zopet streljali in močno poškodovali en čoln ter hudo ranili enega člana posadke. Zaradi tega je ustanova za Sueški prekop prekinila operacije za deblokado ladij iz prekopa.
bilo 69 članov posadke.
Sovjetska nota japonski vladi
MOSKVA, 30. — Agencija Tass javlja, da je Sovjetska zveza v izjavi, ki so jo izročili včeraj japonskemu poslaništvu v Moskvi, »izrazila upanje, da Japonska ne bo podpirala napadalne politike ZDA v Aziji, ki bi lahko imela najhujie posledice za ta del sveta
Izjava pravi zatem, da je dejansko Japonska stopila na pot odkrite in neposredne podpore ZDA pri izvajanju napadalnih načrtov v Južnem Vietnamu. Sovjetska zveza pravi, da taka dejavnost lahko samo negativno vpliva na sovjetsko - japonske odnose.
Japonsko zunanje ministrstvo le objavilo nocoj izjavo, s katero pobija sovjetske obtožbe. Nota trdi, da je japonska vlada storila vse mogoče, da bi omogočila mim'.i rešitev spora v Vietnamu, in da obisk japonskega zunanjega ministra v Sajgonu spada v okvir teh naporov.
Resolucija skupščine evropskega sveta
STRASBURG, 30. — Danes se je v posvetovalni skupščini evropskega sveta nadaljevala razprava o glavnih mednarodnih vprašanjih. Ob zaključku so sprejeli resolucijo, ki se ugodno izreka za razširitev evropske skupnosti. Resolucija pravi, da bi morali z vsemi sredstvi omogočiti sprejem držav, ki so to zahtevale.
Resolucija se zavzema za okrepitev tehnološkega sodelovanja v Evropi, zato da bi države članice lahko zmanjšale razliko, ki jih loči od ZDA in Sovjetske zveze. To bi lahko dosegli z ustanovitvijo evropske tehnološke skupnosti.
Resolucija govori tudi o Srednjem vzhodu in poudarja, da bi morali zastaviti vse sile za obnovitev miru na tem področju bodisi s pogajanjem kakor tudi z akcijo OZN. V Združenih narodih pa bi morali predložiti načrt za razvoj Srednjega vzhoda po vzorcu Marshallovega načrta in ki naj bi se navdihoval po oblikah sodelovanja pri evropskih skupnostih. Ta načrt bi lahko začeli izvajati, še preden bi dosegli političen sporazum.
Zasedanje ZEZ
na-
zs-
za-
Niso še našli dveh podmornic
TOULON, 30. — Upanje, da bi našli pri življenju 52 mornarjev francoske podmornice «Minerve», se je danes še bolj zmanjšalo. Proti večeru je znani oceanograf Jao-ques-Yves Cousteau, ki se je danes spustil s svojim batiskafom na kraju, kjer so včeraj ugotovili kovinsko gmoto na dnu morja, je namreč sporočil, da gre za star del ladje, dolg 60 metrov in širok osem. Prav te razsežnosti so do zadnjega trenutka vlivale nekaj upanja iskalcem.
Nocoj se sicer iskanje nadaljuje in
BRUSELJ, 30. — Davi se je daljevalo delo sveta ministrov hodnoevropske zveze in se je ključilo ob 13.15.
Belgijski zunanji minister Har-mel, ki je predsedoval zasedanju, je na tiskovni konferenci sporočil, da so med posvetovanjem ugotovili zaostritev sovjetskega stališča v stikih z zahodnimi državami in so ugotovili, da zasleduje Sovjetska zveza v Sredozemlju politične in ne vojaške smotre.
Glede razširitve zahodnoevropske gospodarske skupnosti je belgijski minister izjavil, da so soglasno ugotovili potrebo, da mora izvršilna komisija nadaljevati analizo obstoječih razlik med skupnim tržiščem in državami, ki so zaprosile za vstop. Glede možnosti sodelovanja z državami, ki so zahtevale sprejem, je Harmel izjavil, da so bili vsi zadovoljni z idejo sodelovanja na področju tehnologije in industrijskega raziskovanja.
Pet zunanjih ministrov evropske gospodarske skupnosti se je danes posvetovalo v zvezi z britansko zahtevo za sprejem v skupno tržišče.
WASHINGTON, 30. — Ameriški senat je potrdil imenovanje Clarka Clifforda za ameriškega tajnika za obrambo namesto McNams-re, ki bo prevzel predsedstvo svetovne banke.
RIM, 30. — Danes so javili, da
ss ff	m £i^’atšK5i.siaSSS?s=!i,s
Espresso je prišlo po pooblastilu ,	,	.	-	ministra, kar priča, da vlada ni
bre usluge, la dosežejo izpustitev i hotela nič skrivati . ladje «Pueblo».	1 Ferri je dejal, da so se
socia-
»Poglejtc pod «V»: Volilno leto... Velesila... Vonsan«
*Oie Welt», Hamburg
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
7.2, najnižja 3,5, ob 19. uri 5,8 stopinje, vlaga 95 odst., zračni tlak 1026,6 narašča, veter 5 km zahodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,1 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes. SREDA, 31. januarja
VANJA
Sonce vzide ob 7.29 ln zatone 17.03. — Dolžina dneva 9.39. — Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 19.10. Jutri, ČETRTEK, 1. tebruarja IGNAC
LADJEDELNICA FELSZEG1 ŠE VEDNO ZASEDENA
\ podporo miljski občinski delegaciji v Miljah splošna stavka in zapora trgovin
Stališče miljske sekcije KPI, vprašanje svetovalca EPI Cuttara tržaškemu županu, sklepi CISL in lepuk KD
Ladjedelnica Felszegy je še vedno zasedena. Včeraj so delavci vztrajali v njej že šesti dan, medtem ko jih je vse prebivalstvo miljske občine solidarno podpiralo ter zbiralo prispevke v denarju in blagu, tako da lahko jedo v menzi. Prispevke so nabirali sindikati in zveza žensk UDI. Medtem pa ni sodišče še sprejelo nobene odločitve v zvezi s stečajem.
Včeraj so napovedale vse tri sindikalne organizacije, t. j. CGIL, CISL in CCdL splošno stavko vseh strok v Miljah od 17. ure do 6. ure danes. Hkrati so napovedali trgovci in lastniki javnih lokalov splošno zaporo od iste ure dalje. Mestno prevozno podjetje pa je prekinilo prevozno službo od 18.30 do 19. ure. Namen stavke je podpreti zahteve občinske delegacije v Rimu v obrambo ladjedelnice Fel-szegy ter miljskega gospodarstva in gospodarstva vse pokrajine. Sindikalne organizacije so pozvale prebivalstvo, naj izrazi solidarnost z delavci miljske ladjedelnice. Stavka in zapora sta popolnoma uspeli, saj je vladalo v Miljah popolno mrtvilo.
Iz Rima ni še nobenih konkretnih novic o stikih miljske delegacije ter njenih uspehih ali neuspehih. Vsekakor pričakuje javno mnenje, da bodo osrednje oblasti pokazale razumevanje za položaj.
Miljska občina je pripravila v zvezi s potovanjem delegacije v Rim kratko spomenico o gospodarskem položaju v občini tudi glede resnega položaja v ladjedelnici Felszegy. Med drugim pravi v njej, da je zmanjkalo leta 1964, ko so zaprli ladjedelnico Sv. Roka, ki je spadala v sklep IRI, 600 stalnih delovnih mest v ladjedelnici sami in 200 delovnih mest v malih in srednjih podjetjih, ki so delala za ladjedelnico. Nad 2000 oseb se je moralo zaradi resnega gospodarskega položaja izseliti v druge kraje v državi ali v tujino. Med njimi so bili v večini mladi specializirani delavci ter mladinci z diplomami in doktorati. Okrepitev ladjedelnice Felszegy je predstavljala edino nadomestilo za izgubljeno ladjedelnico Sv. Roka in edino nadomestilo predstavlja še vedno, zlasti če pomislimo na stal. no upadanje števila zaposlenih v tržaški pokrajini, kot je razvidno tudi iz statističnih podatkov tržaške trgovinske zbornice. V zadnjih štirih letih je namreč zmanjkalo v tržaški pokrajini 9370 delovnih mest; od teh 3635 samo v lanskem .letu, oziroma 1288 v zadnjih dveh mesecih 1967.
Sedaj pa groit 'žapbra in preureditev ladjedelnice Felszegy. V njej je trenutno zaposlenih okrog 500 delavcev in uradnikov. K temu je treba dodati še tisoč delavcev in uradnikov malih in srednjih podjetij v Miljah in v Trstu. Skupno gre torej za nad 1500 ljudi, h katerim je treba dodati še njihove svojce, ki bi bili hudo prizadeti. Zato je treba na vsak način najti za ladjedelnico takšno rešitev, da se ohrani, saj je sedaj steber miljskega gospodarstva.
Za rešitev ladjedelnice bi sedaj mnogo manj porabili, kot če bi morali trajno podpirati tako veliko število delavcev in njihovih svojcev. K temu je treba še dodati, da ima podjetje, če se finančno ozdravi, vse možnosti, da bi koristno nadaljevalo svojo dejavnost. Treba je namreč upoštevati, da je miljska občina na meji in da njeno gospodarstvo stalno nazaduje. Zato zahteva od vlade, naj napravi vsaj skromen napor, da se zacelijo rane preteklosti in da se reši vprašanje ladjedelnice, ki je življenjskega pomena za občino.
Včeraj je sekcija KPI v Miljah izdala letak, v katerem polemizira z demokristjani in socialisti v zvezi z odgovornostjo za položaj v ladjedelnici Felzsegy. Letak pravi med drugim, da sta ti dve stranki naprtili vso odgovornost za položaj vodstvu ladjedelnice ter trdili, da so komunisti nekako blagohotno razpoloženi do vodstva ladjedelnice. Letak pravi, da bi komunisti lahko marsikaj rekli proti ravnateljstvu, ki je izvajalo proti njim diskriminacije in jih preganjalo. Komunisti bi imeli marsikaj reči tudi glede načina upravljanja podjetja, česar niso rekli demokristjani in njihovi zavezniki v zvezi s finansiranjem podjetja in nadzorstvom nad izdanim denarjem. Le. tak polemizira tudi v zvezi z načrtom CIPE in zahteva od vlade, naj poskrbi da ne bosta Trst in Milje še bolj nazadovala.
V zvezi s položajem pri Felsze-giju je vodja svetovalske skupine KPI v občinskem svetu inž. Anto-nino Cuffaro naslovil na tržaškega župana vprašanje, v katerem ga opozarja, na zelo resen položaj v ladjedelnici in na krizo industrije. Vprašal ga je, kakšne korake je storil, da bi preprečil zaporo ladjedelnice ter da bi z javnim posegom zagotovili njeno nadaljnjo dejavnost, tako da bi bilo delavcem zagotovljena zaposlitev in spoštovanje njihovih pravic.
Cuffaro vprašuje tudi župana, kakšne ovire so nastale za takojšnjo rešitev tega vprašanja in ali ne izvira to morda iz sklepov CI P E glede ladijskih gradenj. Po načrtih CIPE bi morali namreč_ nekatere ladjedelnice zapreti, čeprav jih je možno koristno zaposliti. Zaradi takšne politike trdijo politične sile, da podpirajo občinski odbor, da IRI ne more intervenirati pri Felszegiju, da ne pride v protislovje s svojim ravnanjem glede Sv. Marka. Končno vprašuje svetovalec župana, ali ne bi lahko občina pokazala konkretno solidarnost z delavci ladjedelnice.
Pokrajinska zveza CISL sporoča, da so se sestale razne njene federacije industrijske stroke ter proučile položaj industrije s posebnim poudarkom na hudo krizo v Felszegiju. V zvezi z namerami CISL, da bi proglasili stavko industrijske stroke v prihodnjem tednu, so sklenili, da skličejo aktive raznih kategorij. V soboto pa bo v Trstu
CA - CISL.
V zvezi s položajem v ladjedelnici je tržaška KD dala nalepiti včeraj lepak, ki nakazuje stališče stranke in ki pravi med drugim, da je samo ena pot za rešitev Fel-szegija. Sedanjo zasebno upravo ladjedelnice, ki ima tri milijarde in pol dolgov, kar povzroča sedanji resni položaj, je treba nadomestiti. Sprejeti je treba rešitev, ki bo tudi s posegom deželne finančne družbe, zagotovila obstoj ladjedelnice v interesu delavcev ter miljskega in splošnega pokrajinskega gospodarstva. V ta namen je treba nastopiti takoj.
Dva zakonska predloga komunističnih svetovalcev
Predsedstvu deželnega sveta so te dni predložili dva zakonska predloga, ki se tičeta norm za olajšave pri potovanju volivcev iz naše dežele, ki so se izselili zaradi dela, ter prispevKov dežele za zgraditev stanovanj za izseljence, ki so v tujini.
Prvi predlo,, so dali komunistični svetovalci z namenom, da bi olajšali povratek volivcev, ki so se izselili zaradi dela. za bližnje volitve za obnovitev deželnega sveta,
tako da bodi lahko izvršili svojo volilno dolžnost. Zakonski predlog predvideva, kit so že storili na Siciliji in Sardiniji, podelitev izrednega prispevki za povračilo potnih stroškov. Ta prispevek velja za deželne voJtve. Znašal naj bi 15 tisoč	lir za	tiste,	ki	prihajajo	iz
drugih italijanskih pokrajin, in 30 tisoč	lir za	tiste,	ki	prihajajo	iz
tujine.
Drugi zakonski predlog svetovalcev komunistične skupine izvira iz nezadovoljstva delavcev, ki so se izselili v inozemstvo in ne morejo uživati raznih ugodnosti na podlagi državnih zakonov kakor drugi delavci, ki se jim ni bilo treba izseliti. Tako tudi nimajo delavci, ki so v inozemstvu, pravice, da bi jih oprostili plačevanja trošarine na gradbeni material kot določa zakon od 13. maja 1965. Zato predlagajo komunisti, naj dežela daje toliko prispevka izseljencem, ki hočejo zgraditi hišo, kolikor znaša trošarin?, na gradbeni material za zgraditev ljudskega stanovanja.
Pokrajinska komisija za splošne zadeve
Na sestanku prve pokrajinske svetovalske komisije za splošne za.
deve, ki se je včeraj sestala, je predsednik dr. Savona poročal o udeležbi tržaške delegacije na 23. skupščini Zveze italijanskih pokrajin, ki je bila prejšnji teden v Neaplju.
Predsednik dr. Savona je tudi poročal o posredovanjih pokrajinske uprave glede ladjedelnice Fel-szegy in za rešitev hude krize, ki je zajela to ladjedelnico.
PSIUP in KPI zahtevajo takojšnjo sejo obč. sveta
Svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) je poslal županu obširno vprašanje, v katerem ga opozarja na številne probleme, ki jih mora obravnavati občinski svet ter se pritožuje, da občinski svet se ni sestal že več kot mesec dni. Zato svetovalec predlaga županu, naj še v tem tednu skliče sejo občinskega sveta.
Tudi komunistični svetovalci so poslali županu vprašanje, v katerem zahtevajo čimprejšnje sklicanje občinskega sveta. To svojo zahtevo utemeljujejo z vedno težjim gospodarskim položajem mesta ter s potrebo, da se razpravlja tudi o proračunu za letošnje leto in da se začne obravnavati številna druga važna vprašanja.
VČERAJ V AVDITORIJU
«Jaz, Berto It Brecht» sijajna predstava s Strehlerjem in Mitro
Sinoči je bila v Avditoriju nestrpno pričakovana predstava «Jaz, Bertolt Brecht», v kateri sta nastopila Tržačan Giorgio Strehler in Milva, pri klavirju pa Walter Ba-racchi.
Občinstvo, ki je do kraja napolnilo Avditorij, je z burnim ploskanjem sprejelo «svojega» Giorgia Strehlerja že ob njegovem prvem vstopu na oder. Prav tako pa sta bila oba — recitator Strehler in pevka-recitatorka Milva — deležna največjega priznanja, saj sta pripravila res odlično predstavo, kateri je seveda dal največjo težo prav odličen tržaški umetnik Giorgio Strehler. Prikazala sta lok Brechtovih poezij od prvih stvaritev do poslednjih, tudi poezijo, ki jo je Brecht napisat malo pred smrtjo in jo je prevedel prav Strehler za svojo predstavo, s katero je že požel toliko uspeha v najrazličnejših italijanskih mestih.
Brez dvoma je to ena izmed najboljših predstav, kar jih je bilo v zadnjih časih uprizorjenih v tržaškem Avditoriju.
Predavanje s slikami o slovenskih gorah
Sinoči je Slovenski Klub posvetil svoj torkov večer ljubiteljem slovenskih gora. Predaval je tov. Rudi Hbhn, bivši ravnatelj goriške-ga muzeja, dobro znan vsem obiskovalcem kluba, saj je bilo to njegovo četrto predavanje v Gregorči-
čevi dvorani. Ob spremljavi preko 250 diapozitivov je predavatelj idealno pospremil prisotne po poteh slovenske transverzale od zelenih pohorskih pobočij preko sončne Štajerske do mogočnih Kamniških Alp, katere Tržačani vse premalo poznamo, čeprav po svoji lepoti ne zaostajajo za Julijci. Zadnji del predavanja je bil posvečen zimskim in letnim posnetkom iz Soške doline, Bohinjskega kota in divjega sveta okrog Triglava. Na koncu je dr. Hlavaty, ki je predavatelja predstavil, izrazil željo, da bi tov. Hohn še nadalje ostal prijatelj Slovenskega kluba in bi nam še pripravil tako prijetnih večerov.
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
POD VODSTVOM ODBORNIKA MARPILLERA
V petek odpotuje v Izrael delegacija iz naše dežele
Razgovarjali se bodo zlasti o možnosti izraelskega izvoza skozi Trst
mo z ustreznimi knjižicami.
Tudi naročnine za vse ostale posebne oblike abonmajev na radio in televizijo je treba poravnati z ustreznimi knjižicami.
Kdor ne bo še danes poravnal naročnine, bo moral doplačati predvidene zvišane takse.
V petek odpotuje za teden dni v Izrael deželna delegacija pod vodstvom odbornika za industrijo in trgovino Marpillera, ki se bo raztovarjal z vladnimi oblastmi in izraelskimi gospodarstveniki glede možnosti, da Di Izrael izvažal svoje proizvode io pridelke v srednjo Evropo- skozi Trst.	T
Deželna uprava je že navezala stike z- izraelskimi oblas‘tmi,rf da bi prišlo dc gospodarskega sodelovanja. Že leta 1964 je odbornik Mar-
pillero odpotoval s predsednikom Včeraj se je tretjič sešel vodilni trgovinske zbornice Caidassijem v o^bor Neodvisne ustanove za trža-ta namen v Izrael. Konec lanskega jko pristanišče, ki mu predseduje leta pa je sel na obisk v Izrael j (jr m. Franzii. Na seji so med predsednik Berzanti, ki je vodil de- j drugim sklenili, naj predsednik dr. legacijo italijansko - izraelske trgo- Franzjj zastopa ustanovo v novem vinske zbornice iz Milana. Med tem potovanjem so govorili o stvarnih možnostih za razvoj gospodarskih odnosov med našo deželo in Izraelom.
Po obisku Berzantija so sporočili, da namerava Izrael ustanoviti!
Urnik v pristanišču skrajšan od 45 na 44 ur
zastopa
upravnem svetu ustanove za industrijsko pristanišče EPIT. Glavni ravnatelj pristaniške ustanove dr. E. Clai pa bo zastopal ustanovo v glavnem svetu tržaškega mednarodnega velesejma
.	...	... i Vodilni odbor je razpravljal tudi
Trstu sredisce za izvoz svojih 0 sedanjem poskusnem izvajanju agrumov m povrtnm v Evropa V, načrta ki predvideva znatno zbli-to namen naj bi ustanovili v Trstu | zanje in sodelovanje s tako imeno-
Še danes normalne pristojbine za RTV
Kdor danes ne poravna pristojbin, bo moral plačati dodatne takse
Finančna intendanca sporoča zneske, ki jih je treba plačati še danes za abonmaje na radio in televizijo.
Radioparati v domačih stanovanjih: letno 3.400 lir, pol leta 2.200 lir, eno trimesečje 1.600 lir. Odgovarjajoči zneski za radioaparate v avtih do 26 KM (obdavčljivih) so: 2.950 lir, 1.750 lir in 1.150 lir; na avtomobilih čez 26 KM in na ladjah: 7.450 Ur, 6.250 Ur in 5.850 Ur.
Naročnina za televizijske aparate 1 stane letno 12.000 lir za pol leta sestanek z vsedržavnimi tajništvi 6.125 lir in za eno trimesečje 3.190 FIM, FILCA, Federchimici in FIL Ur. Naročnina se lahko poravna sa
izraelsko sreanče za trgovino. To je zelo važno za deželno gospodarstvo. Na ta način pride do izraza vloga dežele kot stičišča med čez-morjem in srednjo Evropo. To je tudi v skladu z nalogami in tradicijo tržaškega emporija s poseb nim poudarkom na tranzitno trgovino.
Med sedanjimi razgovori se bodo doiakmh raznih tehničnih vprašanj, povezanih s temi načrti. Razgovori bodo v Tel Avivu, Hajfi in Jeruzalemu zlasti v predstavniki ministrstva za trgovino in industrijo, izraelskega inštituta za zunanjo trgovino ter trgovinskih zbornic največjih mest. Same izraelske oblasti so spodbujale deželo, naj posije svoje predstavnike. Poleg odbornika Marpillera bodo v delegaciji predsednik trgovinske zbornice Cai-dassi, razni drugi funkcionarji in gospodarstveniki. Deželno finančno družbo «Friulia» bo zastopal njen' predsednik Fabrizio Malipiero.
Proslava obletnic« ustanovitve KPI
Drevi ob 20. uri bo v glavni dvorani Ljudskega doma v Ul Madon-nina 19 javno zborovanje, ki ga prireja tržaška federacija KPI v počastitev 47. obletnice ustanovitve Italijanske komunistične partije ter obletnico ustanovitve federacije komunistične mladine.
Na zborovanju bosta senator Giacomo Pellegrini in dolinski župan Dušan Lovriha govorila o temi: «Zakaj komunisti na Ustah SIFAR?«
Po govorih bodo predvaiali film «Stavka» znamenitega ruskega režiserja Eisensteina iz leta 1925, ki prikazuje policijska nasilstva proti stavkajočim delavcem.
vanimi kompanijarm pristaniških delavcev: v zvezi z nedavnim predlogom pristaniškega sveta za delo pa so sprejeli sklep, naj se redni delovni teden v ohmočju pristanišča skrajša od sedanjih 45 na 44 ur. Odbor je nadalje načelno pristal na predlog, ki ga je nedavno tega razposlal vsem pristaniščem v državi predsednic konzorcija za pristanišče v Bariju, naj bi v Italiji ustanjvili vsedržavno zvezo pristanišč. Končno je dr Franzii napovedal, da bo za pristaniško ustanovo obiskal Izrael z deželnim go spodarskim odposlanstvom glavni ravnatelj ustanove dr. Clai.
TRETJI TRILETNI GRADBENI NAČRT
Za našo deželo je GESCAL namenila 4790 milijonov lir
V tržaški pokrajini naj bi zgradili za 1421 milijonov stanovanjskih blokov
astronomskega observatorija, ki o-pazujejo ta pojav, so napravili več posnetkov, ki jih bodo nato proučili.
Minister za delo G. Bosco je izdal dovoljenje, po katerem bo organizacija za gradnjo ljudskih stanovanj, ki je nasledila nekdanji INA-CASA, to je organizaciji GES
CAL, iahko pričela uresničevati ..	, . ,	,
svoj tretji triletni gradbeni načrt. \ neUCljO ObCIU ZDOr Organizacija predvideva skupen iz-	«
predhodno Sii miifjaH ii- sindikata slovenske šole
davni^ootresi* S tlm^SS "bo	V nedeljo, 4. februarja ob 9. uri
GFSCAL do eni strani sama /era- i150 v mah dv0la‘u Kulturnega do-dila vrsto^tanovaniskih blokovg no ma rednl letni občni zbor Slndlkata drugi na bo "l inanrirala " gradbene' scenske šole s sledečim dnevnim zadfiee do vsei drfavi Od skup i redom; otvoritev- izvolitev predsed-neea Zneska 315 milijard ooide 45 stva obcneŽa zbora, branje zapisni-ods8" za6gradnjo Sevanjih hlsl^a lanskega...občnega zbora, .poro-
Predavanje prof. Beličiča
Na pobudo pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole je v mali dvorani Kulturnega doma sinoči predaval prof. Vinko Beličič o temi «Popravljanje slovenskih pismenih izdelkov iz praktičnega m pedagoškega vidika». Zanimivega in poučnega predavanja se je udeležilo veliko število učiteljev in profesorjev. Prof. Edi Košuta je v kratkem uvodnem nagovoru omenil pedagoško problematiko in predstavil predavatelja, ki je nakazal razna vprašanja, govoril o didaktičnih in pedagoških prijemih, o iskanju načinov, da si bo učenec osvojil sposobnost pismenega izražanja. Predavanje samo je trajalo tričetrt ure, nato pa je sledila raz prava, katere se je udeležilo veliko število šolnikov, in je skoraj kazalo, da ne bo kraja. To potrjuje, kako so taka predavanja koristna in potrebna.
B. Pahor je predaval v Nabrežini
V ponedeljek zvečer je v p. d. «Igo Gruden» v Nabrežini predaval prof. Boris Pahor. V svojem govoru je razvijal svoje bolj ali manj znane teze o naši etnični skupini na Primorskem, številni poslušalci so po predavanju do pozne ure diskutirali.
Nagrajeni turistični filmi
Pokrajinska turistična ustanova je svoj čas razpisala natečaj za nagraditev najboljših dokumentarnih filmov, ki bi najuspešneje prikazali lepote ;n turistične privlačnosti tržaškega ozemlja.
Turistična ustanova je vzela v poštev filme, ki so bili izdelani lani, in sicer r.a trakih 35, 16 in S milimetrov.
Žirija (predsedni: ustanove odv. A. Terpin in drugi) je za prvo ka-
GLASBENA MATICA
TRST
DANES, 31. JANUARJA 1968 OB 20.30 V KULTURNEM DOMU
solistični
koncert
Sodelujejo:
BOŽENA GLAVAR
mezzosopran
MITJA GREGORAČ tenor ALOJZIJ MORDEJ čelo MARIJAN LIPOVŠEK klavir
Spored:
Schumann:	IZ CIKLA ((LJU-
BEZEN IN ŽIVLJENJE ŽENE))
Wolf:	ŠTIRI MORIKEJEVE
PESMI
Beethoven: SONATA ZA KLAVIR IN VIOLONČELO št. 5 v d-duru op. 102/2 Grečaninov: STEPA
VRBA ŽALUJKA Rahmaninov: JUTRO
O KAKO TRPIM Kozina: KITAJSKE MINIATURE
Lipovšek: BALADA Lipovšek: TEBI
MELANHOLIJA Ravel: ŠTIRI GRŠKE PESMI
Prodaja in rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici v Ul. R. Manna 20, tel. 29779 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni gledališča v Ul. Petronio 4, tel. 734265.
v srednjim južni Italiji, ostalo pa
za gradnjo blokov v severni Italiji. Ce upoštevamo, da je GESCAL že pred izdajo omenjenega dovoljenja že uporabUa del razpoložljivih sredstev bodo znašale njene investicije v prihodnjih 3 letih še 132,6 milijarde lir v severni ter 107,4 milijarde lir v srednji in južni Italiji. Za dežel«. Furlanijo - Julijsko krajino je v okviru triletnega načrta GESCAL namenila gradnji ljudskih stanovanjskih blokov 4.790 milijonov lir, in sicer bodo ta sredstva razdeljena med tri pokrajine takole: Gorica 61.6 milijonov, Trst 1.421 milijonov in Videm 2.754 mi lijonov lir.
dišča, razprava in sprejem poročil, razrešnica, volitve novega odbora, predlogi, razno.
Sončne pege
V družini ijjg arh. Mitje Raceta se je rodil prvorojenec Borut. Mamici Alenki in očetu Mitji iskrene čestitke, malemu Borutu pa najprisrčnej-ša voščila za zdravje in uspe-vanje.
Prijatelji
Sončne pegi izredne velikosti so vidne v središču sonca. Ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija v Trstu prof. Margherita Hack je izjavila, da gre za redek pojav, ki so ga zadnjič opazovali leta 1947.
Sončne pege so tako velike, da jih je možno opazovati ob vedrem nebu s prostim očesom s pomočjo zasenčenega stekla. Prof. Hack je pojasnila, da je ta pojav posledica večje sončne dejavnosti pred najvišjim ciklusom, ki ga pričakujejo v letu 1969. Sončne pege povzročajo povečanje astronomske radioaktivnosti, ki pa ima zelo malo vpliva na zemlji. Učenjaki tržaškega
[G]E]E]E]E]E]E]G]E|E]G]G]E]E]E]B]E]E]G]E]G]
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
VELIKA PARADA HOVE MODE POMLAD - POLETJE
Nove orientacije
novi vzorci in nove barve
POMLADANSKIH PLETENIN
Čudovita priloga na 32 straneh
v barvah
ta teden
v reviji AMICA
ki je ta teden izredna
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IS
IC]E]E]S]E]E]E]E]G]E]G]E]E]E]E]E]B]G]G]G]IC]
Živinorejcem s Tržaškega za 6.900.000 lir nagrad
V sejni dvorani trgovinske zbornice je bilo včeraj razdeljevanje diplom in nagrad živinorejcem s Tržaškega, ki so se udeležili pokrajinskega natečaja za izboljšanje hlevov, kokošnjakov in svinjakov. Podelili so 23 diplom in nagrad za skupno 6.900.030 lir Podrobneje bomo poročali v nedeljski številki.
Za tri leta ukinjeni pokopi na pokopališču v Barkovljah
županstvo sporoča, da Je primoramo ukiniti za tri leta vse navadne pokope na barkovljanskem pokopališču. O tem bo župan kmalu izdal zadevni odlok.
Ta sklep je sprejel občinski odbor, potem ko je proučil poročilo o stanju barkovljanskega pokopališča, ki ga je sestavil odbornik Ž5 javna dela Mocchi.
županstvo je ugotovilo, da na barkovljanskem pokopališču ne morejo niti po desetih letih prekopati grobov za nove pokope zaradi počasne ((mineralizacije* trupel, kar Je prisililo občinsko upravo, da sprejme ta ukrep.
Ukrep o začasni ukinitvi pokopov na barkovljanskem pokopališču bo trajal tri leta (1968, 1969 m 1970) tudi zaradi pomanjkanja prostora za nove grobove, ki ga povzroča stalno naraščanje prebival stva v Barkovljah in s tem tudi povečanje umrljivosti. Po ocenah občinskega tehničnega urada bodo z začasno triletno ukinitvijo pokopov na barkovljanskem pokopališču pridobili nova mesta za navadne pokope za nadaljnja tri leta po zapadlosti prekinitve.
grado, in sice~ za dokumentarni film «Trieste ospite generosav (Renato Padovan), tretjo nagrado pa filmu «Triestz ier.... e oggh (Al-fredo Righini).
Pri presojanju 16-milimetrske ka tegorije je žirija podelila prvo nagrado filmu «Appuntl per un docu-mentario su Trieste» (Pierpaolo Ve-nier in Timi Lapel). Druga nagrada ni bila podeljena
Pogreb učiteljice Marije Domicclj
Francosko vino ljubijo tudi tatovi
Tudi tatovi Imajo radi dobro vino, posebno še, če Je francosko. O tem se je lahko prepričal trgovec Bruno Cordovado, star 65 let, stanujoč v Ul. Rossetti 60. Ko Je namreč včeraj šel v klet; ki je pod stanovanjem, Je opazil ,da so vrata njegove shrambe, ki jih Je sicer skrbno zaklepal, odprte. Ko pa Je stopil v shrambo, je moral žal ugotoviti, da so mu neznanci Izmaknili kar 56 steklenic žlahtnega francoskega vina (za poznavalce letnik 1951), poleg tega pa še projektor znamke «Pradovit Leitz*. Tatvino Je Cordovado prijavil komisariatu na Kolonji. Skoda znaša približno 140 tisoč lir.
Včeraj so na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 23-letnega Gualtiera Baticha iz Ul. Molino a Vento 89, ki se bo moral 8 dni zdraviti zaradi udarca na glavi, ki ga je dobil, ko je s svojo vespo na Ul. s. Marco trčil v furgon, ki ga je vozil 67-letni Giuseppe Cortale.
Veliko število domačinov, prijateljev in poklicnih tovarišev je včeraj popoldne spremilo na zadnji poti na katinarsko pokopališče upokojeno učiteljico Marijo Domi-celj roj. Cok, ki je po kratki bolezni umrla v starosti 79 let v tržaški bolnišnici.
Pokojmca je bila po rodu iz Lo-njerja in je med prvo in drugo svetovno vojno, dokler niso zaprli slovenskih šol, poučevala največ let na Katinari. Ko so zaprli slovenske šole, je odšla v Maribor, kjer se je poročila. Leta 1941 so jo Nemci, kakor druge zavedne Slovence, pregnali. Posrečilo pa se ji je, da je pribežala v svoj rojstni kraj. Po končani vojni se Je vrnila v Maribor, ko ji je pa leta 1952 umrl mož, se je dokončno vrnila v Lonjer in je do svojega 70. leta poučevala na katinarski osnovni šoli.
Pokojnica Je pripadala stari generaciji naših učiteljev in učiteljic, ki se jih naše ljudstvo še vedno s hvaležnostjo spominja. Naj ji bo lahko domača gruda.
V Kopru je umrl Drago Keber
KOPER, 30. — Sinoči Je nenadoma umrl v Kopru v 71. letu starosti upokojeni učitelj Drago Keber. Pokojni je bil znan širom po Primorski in tudi na Tržaškem kot pionir zadružništva, zaveden slovenski prosvetni delavec, udeleženec NOB in vsestransko aktiven družbeno-politični delavec. Keber se Je rodil na Opčinah pri Trstu, kjer je tudi služboval kot učitelj. Pod fašizmom Je bil večkrat preganjan. Bil je med prvimi, ki so začeli sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Keber se je mudil med NOB v Goriških Brdih, kjer je bil predsednik okrožne gospodarske komisije. Tesno Je sodeloval zlasti z borci italijanske divizije Garibaldi Natisone. Po osvoboditvi Je odšel v Koper, kjer se je udejstvoval predvsem kot zadružni funkcionar. Tudi po upokojitvi Je ohranil svojo vitalnost, saj je vse do svoje smrti opravljal kar dve funkciji — predsednika krajevne organizacije Zveze borcev druge mestne četrti in tajnika občinskega društva upokojencev. Kot izredno agilnega zadružnega delavca ga bodo ohranile v stalnem spominu številne podeželske vasi Slovenske Istre ln Tržaškega, ohranili ga bodo v spominu številni bivši borci, za katere Je tudi po upokojitvi žrtvoval sle hemo minuto prostega časa. j Omladič
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Prešernova proslava
V nedeljo, 4. februarja 1968 ob 16. uri
govor predsednika SKGZ Borisa Raceta
nastop pevskega zbora «Slavec» iz Ricmanj
nastop članov Glasbene matice
nastop članov Slovenskega gledališča
nastop pevskega zbora «Jaco-bus Gallus*
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom .predstav. Rezervacije na tel. 734265.
SSSSEMHSfi
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 31. t. m. v prostorih gostilne «Pri Vereni* v Križu, s pričetkom ob 20. uri.
PROSLAVA 47-LETNICE USTANOVITVE KPI
Danes, 31. januarja bo v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonni-na 19 tržaška avtonomna federacija KPI priredila proslavo ob 47. obletnici ustanovitve KPI. Sen. Gia. como Pellegrini, podpredsednik deželnega sveta, in Dušan Lovriha, dolinski župan, bosta govorila o temi: Zakaj komunisti na seznamih SIFAR? Vrteli bodo tudi Eisensteinov film «Stavke» (o policijskem nasilju nad delavci v stavki). Vstop prost.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 30. januarja se Je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 25 oseb.
UMRLI SO: 94-letna Filea Bearz vd Battagliarini, 79-letna Maria Rossi vd. Mustiilo, 70-letm Arturo Radettl, 65-letni Gino Roitti, 59-letna Glorglna Ballig, 71-letni Antonio Rovatti, 81-letna Maria De Angeli, 79-letna Santa Bravin vd. Galassi, 72-letna Marta Rot vd. Podgornik, 77-letna Emma Rosano, 31-letna Ada Mozan por. Neri. 80-letna Luigla Kralj vd. Možina, 77-letna Giacomina Coverlizza vd, Vi-ghieri,	68-letni	Lulgi	Kert, 64-letni
Giusto	Pahor,	76-letna	Giustina	Fle-
go 54-letni Antonio Bencich, 76-letni Salvatore Cortellino, 78-letni Rodol-fo Purlch, 62-letnt Emtllo Pavanello, 66-letna Krunoslava Frtganovic, 62-letni Eugenio	Sambo,	82-letni	Gio-
vanni	Zulian,	93-letna Matilde	Mi-
chelcic vd. Bonifacio. 78-letna Gio-vanna Zavadlal vd. Meula.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od ( 30 do 19.30)
Al Lloyd, Ul. Orologlo 6. Ul. Dlaz 2 (tel. 36-747). Alla Salute, Ul. Giulia
I	(tel. 95-369). Picciola, Ul. Oriani 2 (tel. 90-207) Vernari, Trg Valmaura
II	(tel. 812-308).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 9.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1 (tel. 94-115). Croce Verde, Ul. Settefonta-ne 39 (tel. 90-857). Ravasini, Trg Li-berti 6 (tel. 38-981). Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43 (tel. 37-816).
5 CONI Je odobril tržaški občinski upravi 120 milijonov lir posojila za gradnjo športne palače. Skupno bo nova športna palača stala 570 milijonov lir. Velik del te vso-, te bo prispevala deželna uprava, i
Gledališča
Slovensko gledališče
V	četrtek, I. februarja, ob 20.30: Oscar Wilde: KAKO VAŽNO JE BITI RESEN! (Komedija v treh dejanjih). Gostovanje v Katoliškem domu v Gorici.
V	petek, 2. februarja ob 20.15: Oscar Wilde: KAKO VAŽNO JE BITI RESEN! (Komedija v treh dejanjih). Gostovanje v Novi Gorici.
Verd)
Petek, 2. februarja ob 20.30: G. Rossini: Pepelka (La Cenerentola). Dirigira! bo Franco Caracciolo, v na-slovni vlogi pa bo pela Biancamaria Casoni, poleg nje pa je Luigi Alva (don Ramiro), Claudio Strudthoff, Pa| olo Montarsolo, Fulvia Ciano, Mtl Truccato Pace in Vito Susca. Režira Carlo Piccinato. Zborovodja Nino Ros-so. Vstopnice so na razpolago pri 8ie-dališki blagajni (tel. 23-988).
Stalno gledališče
Danes ob 20.30 bosta Giorgio Strehler in Milva nastopija v Avditoriju v vlogi Brechta v recitalu poezij ln pesmi, povzetih iz del velikega nem-šega dramatika. Glasbo Eislerja ih VVeilla bo izvajal pianist iz Scale Wal-ter Baracchi.
Predstava se bo ponovila še jutri.
Nazionale 15.30 «Gloria per un tradi-tore». Črno beli jugoslovanski fil*. Zora Radmil, Bata Zivoj.
Excelsior 15.00 ((Gangster story». VVar. ren Beatty, Faye Dunaway. Techni-color. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Danger dimensione mor-te». Jean Marais, Marisa Mell. East-mancolor - Scope.
Eden 16.00 «Io, due figlie, tre vali-gie» Luis de Funes. Technicolor. Najzabavnejši film leta.
Grattacielo 16.00 «Diabo-lik». Joho Philipp Law, Marisa Mell. Technicolor.
Ritz (Ulica San Fraricesco štev. 10' 15.30 «Dalle Ardenne adl’inferno». Technicolor. F. Stafford, Daniela Bianchi, J. Ireland m Curt Jurgens.
Alabarda 16.30 «Due stelle nella P°‘" vere*. G. Peppard, Dean Martin Jean Simmons. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «La battagba dei giganti*. Barvni film z najbou znanimi igralci v napetih vlogah.
Moderno — zaprto. Jutri «1 lunghl giorni della vendetta*. Technicolor. G. Gemma.
Cristallo 16.30 «1 due vigili*. Franco Franchl, Ciccio Ingrassia. Technicolor Techniscope.
Garibaldi 16.00 «1 criminali della G*' lassia*. Technicolor.
Capitol 16 00 «La copia piu bella del mondo*. W. Chiari, A. CelentanO, Rita Pavone in drugi znani pevci.
Aurora 16.00 «Guerra, amore e fuga*-P. Nevvman. Technicolor.
Astoria 16.30 «Avventure in Oriente*. Technicolor Elvis Presley.
Impero 16.30 «11 lungo duello*. T. Brynner, T. Hovvard. Technicolor.
Astra 15.30 «La dolce vita*. Svetovno znani barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «11 ladro <*’ Parigi*. J. P. Belmondo, Genevieve Page. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Ursus nella terra di fu«. co». Claudia Mori. Technicolor.
Abbazia 16.30 «Un maledetto imbro-giio*. Claudia Cardinale, F. Fabrižl-Prepovedano mladini pod 16. letom.
DANES
v NAZIONALE
GLORIA
TRAMTORE
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Darovi in prispevki
Ob drugi obletnici smrti Adrijan* Kalca daruje družina 3000 Ur za Dijaško matico.
Ob drugi obletnici tragične smrti našega
Adrijana
se ga z žalostjo spominjamo.
DRUŽINA KAI.C
Sporočamo žalostno vest, da Je po dolgi ln mučni Bolezni umrl naš dragi mož, tata in nono
ALOJZ KRT
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 31. t. m. ob 14.45 iz kapele glavne bolnišnice na pokopališče na Repentabru.
Žalujoči: žena Kristina, sin Slavko z ženo Milko, hčerka Slavica in vnuki
Fernetiči, 31. Januarja 1968
PO PISANJU NEKEGA ZAGREBŠKEGA DNEVNIKA
Prvo A - elektrarno v Jugoslaviji bodo gradili verjetno v Krškem
Ker bodo potrebe po električni energiji v Sloveniji in Hrvatski v bližnjih letih tolikšne, da bodo viri že izčrpani, je treba misliti že na atomsko centralo
Najprej nekaj številk zaradi primerjave in poznejše utemeljitve:
. Pred vojno je jugoslovanska Proizvodnja električne energije znašala eno milijardo 250 milijonov kWh, lani bi bila proizvodnja dosegla 18 milijard kWh, pa je dolgotrajna suša močno prizadela hidrocentrale in so mnoga jugoslovanska podjetja, kljub uvozu elek-tnke iz sosednih držav, utrpela škodo zaradi pomanjkanja pogon-ske sile. Ker pa se potrebe po električni energiji iz leta v leto yečajo, se gradnje večjih električnih central pospešujejo, tako dn je trenutno v gradnji v Jugoslaviji hidrocentral za skupno oko-n 10 milijard kWh elektrike na lete-. Toda posebno severni del Hrvaške in Slovenija bosta v razmeroma bližnji dobi trpeli pomanjkanj® električne energije in to tudi tedaj, če bodo do tedaj izkoriščene vse razpoložljive vodne sile. Od “d zamisel, da se pri Krškem zgradi prva atomska električna centrala v Jugoslaviji.
Po zadnjih podatkih, ki jih je zbral neki zagrebški časopis in ki temeljijo na pravkar končani štu-djji o gradnji in vključitvi jedrskih elektrarn v jugoslovanski elektroenergetski sistem, je bila gradnja atomske elektrarne sprejeta kot gospodarsko povsem upravičena alternativa za reševanje vprašanja oskrbe z električno energijo vsesa severozahodnega področja Jugoslavije.
V skladu s pogoji zvezne komi-S1je za jedrsko energijo je bilo ocenjeno — kakor piše zagrebški dnev-juk -- da bi prva atomska centrala. ki bi bila vključena v jugoslovanski elektro-energetski sistem jn°rala imeti najmanj 300 megavatov zmogljivosti, kar bi dalo na leto okoli dve milijardi in pol kWh elektrike. Prav tako se poudarja, da bi bilo treba pri izbiri t'Pa jedrske elektrarne usmeriti napore k tistim centralam, ki u-P°rabljajo za gorivo prirodni uran, “ter je laže priti do tega goriva tako doma kot v tujini.
Nekaj nadaljnjih utemeljitev glede potrebe te centrale: Elektroenergetska bilanca Hrvatske in Slovenije nekazuje, da bo po letu h)70 v teh dveh republikah primanjkovala večja količina elektrike. ki bi jo mogle dati klasične centrale, to se pravi termo in hidrocentrale .Ta primanjkljaj po-Sonske sile se bo iz leta v leto večal in bi ga mogli nadomestitvah z uvozom iz drugih republik a 1 pa z gradnjo atomske elektrar-ne. Ker pa bi gradnja jedrske e-fektrarne predstavljala trajno rešitev. je gradnjo A-centrale bolj Primerna kot stalno uvažanje elek-/•ke in to tudi zaradi dejstva, da fvrio Bosna, Hercegovina in Sr-Pija sčasoma tudi same v težavah glede električne energije.
takšnih zaključkov so prišli P? Podatkih, ki so jih zbrali inže-n?rja D .Feretič in N. Bilčar ter ekonomist ž. Vodipija, člani zdru-zenega elektrogospodarstva Hrvat-Vi , v sodelovanju s poslovnim druženjem energetike Slovenije.
Naj iz teh podatkov zvemo?
.. Jedrska elektrarna določenega 'Pa z zmogljivostjo nekaj nad 300 megavatov, računajoč vse gradbe-e stroške, vzdrževalne stroške er stroške goriva in obratovanja, P* delovanju po 7.000 ur na le-!? m v razdobju 25 let proizvedla električno energijo s povprečno en° 7,07 dinarja, klasična termoelektrarna pa bi v enakih pogojih eajala elektriko, ki bi stala po dinarja, če bi to centralo gradili ob kaki obstoječi centrali, medtem ko bi njena elektrika bila ae dražja (8,14 din) ,če bi jo gra-Ji P°Polnoma na novem, piri,. °. Pravijo računi glede cene ektrične energije, ki bi jo prevajala atomska centrala oziroma ■jjmmentrala.
rist i k° Povoljnejši odnos v ko-iJ: , klasične termoelektrarne bi R (vv>’ če bi elektrarna delovala kot • Ur na 'eto ne T.000 ur, j.1. J® vzeto v poštev v prejšnji Iivh- Iz tega računa pa izhaja -®~e? zaključek, da je treba z atomske centrale začeti v zahtUt^u' ko h° poraba elektrike 7 niufVa*a obratovanje centrale po • vo ur na leto in ne prej. Pre-uzna gradnja pa bi prav tako bi-do ne®al'vna, ker bi pač privedla ■ .Pomanjkanja električne energi-srv,jn zai° zastaja v razvoju gobarstva.
a .teh računih temeljijo tudi
tenrlCUni 0 času’ kdai na-> se a'
kriaf u. centrala začne graditi in na hila morala biti dokonča-čiti°c,nosn° kdaj bi jo morali vklju-dp,, ,v ostalo električno mrežo v ktok ;že Pri porabi 16,5 milijard ^Ji, eiektrike na leto, bi bila a-ačo« a centrala že povsem izkori-£??a- Realno --------------------'~
pa bi
mogla
tlačili že prej, že pri potrebah vTljard kWh na leto.
letu 1966 sta Hrvaška in Slo-
venija porabili 7 milijard 700 milijonov kWh elektrike. Če se upošteva le minimalno naraščanje porabe električne energije za 7 odst. na leto ,se bo poraba električne energije leta 1975 dvignila že na 16,6 milijard kWh. In tedaj, v tem letu bi se morala vključiti v električno mrežo Hrvatske in Slovenije elektrika, ki bi jo začela proizvajati A-centrala pri Krškem. Ker zahteva gradnja tako velike centrale, začenši z načrtovanjem pa do izvajanja in izvedbe načrta, okoli 6 let, bi se bilo treba tega načrta lotiti že leta 1969, kvečjemu 1970.
Kaže, da se bo treba izvajanja tega načrta lotiti tedaj, ko bo poraba elektrike v teh dveh republikah dosegla 9 do 10 milijard kWh na leto. To pa se bo zgodilo čez dve, tri leta, kar z drugimi bese-
dami pomeni, da je to še en argument, ki opozarja, da kompetentni krogi ne smejo odlašati z načrtovanjem odnosno s sklepanjem, kdaj in kje naj se ta objekt gradi.
Rekli smo, da se že gradijo novi objekti za proizvodnjo električne energije. Glede tega moramo omeniti npr. večanje termocentral in gradnjo iiidrocentrale na Dravi tik pod Mariborom. Prav gotovo pa to ne bo dovolj za potrebe Hrvatske in Slovenije in bo zato v tem času potrebno uvažati električno energijo iz Bosne-Hercegovine in Srbije, toda to ni rešitev, kajti tudi ta področja bodo prej ali slej v težavah za kritje lastnih potreb po pogonski sili. Zato je edina alternativa A-centrala, za katero smo že rekli, da bi jo gradili pri Krškem.
Glede atomskih central bomo po-
vedali naslednje: sorazmerno najdlje so glede tega prišli Angleži, ki so se prvi lotili gradnje atomskih električnih central. Največ e-lektrike iz atomskih central pa dobijo v ZDA. In tudi Francija in Italija sta na tem področju doslej veliko storili. Sovjetska zveza, ki se je med prvimi lotila gradnje poskusnih atomskim central, je nekoliko zaostala za najbolj razvitimi deželami, ker pač gradi velikanske centrale na sibirskih rekah, ki zagotavljajo za sedanje desetletje še nadaljnjih 300 milijard kWh električne energije na leto. Med manjšimi državami pa je več držav, ki se že poskušajo z A-centralami, ker jih v to silijo potrebe .Kakor vidimo, se bo v to v bližnji bodočnosti morala spustiti tudi Jugoslavija.
Pod pritiskom svetovnega javnega mnenja je morala grška polkov-niška vlada vendarle pustiti na svobodo grškega glasbenika in javnega delavca Mikisa Theodorakisa
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimftiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinTiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiil
V MOSKVI IN DRUGOD PO SOVJETSKI ZVEZI VRTIJO TE DNI FILM
«Če ti je drag tvoj dom...» je dokument
o deležu Bdeče armade
Odkrito priznane napake, pa tudi junaštva preprostega človeka Čemu in ne komu je ljudstvo ploskalo - 25 milijonov mrtvih
S parade na Rdečem trgu ob obletnici oktobrske revolucije 7. novembra 1941. so sovjetski vojaki odhajali kar na bojišče, ki je bi-*■"	lo tedaj tik pred Moskvo •> nor- ^
(Poseben dopis)
MOSKVA, konec januarja. — Prav te dni mineva 25 let, ko je del »nepremagljive* Hitlerjeve vojske moral pri Stalingradu, sedanjem Volgogradu, kapitulirati in se je okoli 109.000 nemških vojakov, med katerimi je bilo kakih 25 generalov, napotilo proti severovzhodu v ruske ujetništvo. S tem se je zaključila več mesecev dolga bitka — stalingrajska bitka — ki spada med največje in hkrati odločilne bitke druge svetovne vojne.
# * *
Letošnje leto, leto 1968, je v Sovjetski zvezi posvečeno 50-letni-ci Rdeče armade. Znano je namreč, da je novorojena sovjetska republika morala po razmeroma kratki revoluciji pretrpeti državljansko vojno in tujo intervencijo, ki je trajala vse do 1920. leta, na nekaterih področjih pa tudi dlje. če je 50-letnica oktobrske revolucije služila kot priložnost za splošen obračun družbenega in gospodarskega razvoja, je 50-letnica Rdeče armade brez dvoma priložnost za zgodovinski obračun vseh momentov zunanje zaščite sovjetske države, razvoja mednarodnih odnosov, definicija sedanje vloge se v okviru pilitike mednarodnega mirnega sožitja in hkratne odločilne borbe proti imperializmu, v prvi vrsti zaščite revolucionarnih dosežkov socialističnega sistema narod-v in podpore narodnoosvobodilnim gibanjem nerazvitih dežel.
V ozadje gredo v tem primeru trenutki napada na Zimski dvorec v Petrogradu in bolj in bolj raste v očeh sovjetskih ljudi o-brambna vloga in vojne, ki jih je Sovjetska zveza posredno in neposredno prestala.
In v tem smislu raste v očeh vsakogar vlcga, ki jo dajejo danes vodilni krogi, predvsem KP SZ, inlernacionalisticni vzgoji, od solidarnosti z borečim se Vietnamom, do pomoči arabskim narodom, grškim rodoljubom in gvatemalskim gverilcem.
Pregled zgodovinskega razvoja zunanje politike SZ ne more mimo temeljnega kamna sovjetske zgodovine: nemškega napada na SZ in tega, kar Rusi imenujejo »velika domovinska vojna*. In to ne le po naključju: «domovinska vojna* je definicija, ki se v Rusiji daje vojni proti Napoleonovim vojskam, ki je zaradi težkega socialnega momenta (Napoleon se je v zasedenih predelih povezal z veleposestniki in zatiral tiste ideje »svobode*, ki jih je prinašal »v imenu francoske revolucije*) rodila prvič v ruski zgodovini vse-
narodno vojno proti okupatorju. Kmetje v Beli Rusiji in zahodni Rusiji so organizirali pod modrimi nasveti častnikov premetenega Kutuzova partizanske odrede, ki so sabotirali zaledje, napadali francosko vojsko in dajali tako možnost Kutuzovu. da se je reorganiziral in zadal Napoleonu smrtni udarec.
Isto se je dogajalo v novi dobi, v času nacističnega napada. Nemci so zaradi nepripravljenosti sovjetske armade vdrli v notranjost SZ in prišli jeseni 1941 do 27 km od sovjetske prestolnice, kamor sta pridrli dve Guderia-novi armadi.
O vsem tem prepričljivo govori film, ki ga v teh dneh vrtijo v Moskvi in v vseh večjih središčih SZ. Gre za film z naslovom »Če ti je drag tvoj dom ...» Ekipa režiserjev je zbrala in pregledala velikanske količine izključno dokumentarnih filmskih trakov in iz tega pripravila film, ki se mimo močnega poetičnega prizvoka, psihološke globine in izrazitega in-ternacionalizma odlikuje po strogem zgodovinskem kriteriju.
V filmu je prikazan potek bitke pred Moskvo, a se v njem pretresa predvsem ves potek prve faze nemškega napada na SZ, poraz in umik Rdeče armade z bojišča in prvi resnični protinapad prav pod Moskvo, ko je vse prebivalstvo sklenilo, braniti prestolnico do poslednjega borca in ko so enote Rdeče armade v smrtni tišini korakale na paradi oktobrske revolucije 7. novembra 1941 čez Rdeči trg in od tod odhajale neposredno na bojišče, ki je bilo le 27 km od Moskve.
Tehnika filma je brez dvoma učinkovita, saj izkorišča velik del nemškega materiala, karte, načrte. Tako zvemo, da je Hitler mislil Moskvo porušiti in na kraju, kjer stoji danes prestolnica SZ, ustvariti veliko umetno jezero. General Globochnigg pa je že dal tiskati vabila, v katerih je vabil višje častnike nemškega generalnega štaba in nemške industrijce na veliki »Weinachtstanz» v »prostorih Kremlja*
Tu se oranje nemških dokumentov preneha. Režiser hoče pokazati gledalcu, kaj vse bi to pomenilo in prepleta scene zgodovinskih dogajanj na Rdečem trgu s sceno pohoda nemških nevidnih vojakov pred Leninovim mavzolejem. Na platnu se vidijo le prazni trg, kremeljski zidovi in mavzolej iz rdečega marmora; mimo pa z ostrimi udarci škornjev stopa nevidna vojska, med ropot škornjev se meša nacistična himna. Ljudem v dvorani gre srh po te-
*'    .........................m.umni...........................................umni.......
o OyEN (od 21 3 do 20 4.) v poslih
Nek°na na delu bo vse P? starem' drUžbi nov3s** v družini oziroma
(od 21.4. do 20.5.) Priložnosti Van, e- Ravnajte se po tem, kar ste n u b0‘i ustrezalo. Reševali bo-neko teža 'o čustvenega značaja.
br“o ČKA (od 22 5. do 22.6.) Več bo . °v. k* pa vam nobeden ne Hstrezal. Tildi v ljubezni nekaj R?a Prav.
*AK (od 23.6. do 22.7.) Neki tek-DriP.b° zašel v teža »o. Izkoristite zan^t za uveljavitev. Nekdo se S,J,Z“ vas.
(od 23.7. do 22.8.) Veliko bo
ste delali in veliko žrtvovali, toda uspeh bo neznaten. Razčistite neko dvomljivo stanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Srečo boste imeli tudi tam, kjer niste računali. V družini mir in soglasje.
TEHTNICA (ou 23.9 do 23.10.) Nekdo bo plačal vaš račun. V ljubezni več previdnosti.
ŠKORPIJON tod 24.10. do 22.11.) Preveč ste tenkočutni, da bi izkoristili vse priložnosti V družbi vas
bodo cenili.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Veliko bo dela in tudi uspeh bo temu primeren. Posvetite nekoliko svojega časa družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ponovno boste prišli v stik v ljudmi, ki ste jih nekoč zanemarili. Pomir-jenje v sprti družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kal zadeva delo, ne bodite v skrbeh, toda ne bo tako, kar zadeva družino.
RIBI (od 20 2 dc 20.3.) Podtaknili vam bodo vest, ki vas bo spravila v težave. Pa se bo vse (zgladilo. Tudi v družini in ljubezni.
lesu, ko se ta scena prepleta z odhodom prostovoljcev v Španijo, 1936. leta. in ko narod poje odhajajočim mladincem italijansko revolucionarno pesem «Bandiera rossa*, s svečanim pogrebom Lenina v meglenem snežnem mete-žu in zborovanjem v času sedmega kongresa Kominterne . ..
Je pa vendarle res, da je pristop nemških vojska k Moskvi posledica napak vodstva SZ, vojaških krogov, Stalina osebno. Sor-ge je — tik pred svojo aretacijo — iz Japonske že zdavnaj sporočil, da se bo napad na SZ začel 21. junija- 1941« , Zmotil se je bil za en dan! Stalin mu'ni verjel, vojaški krogi napada niso pričakovali. Nasprotno, čakali so u-kaz iz Moskve ...
Nato odstop. O njem govorijo v neposrednih intervjujih generali, ki so tedaj vodili Rdečo armado, v prvi vrsti maršal Žukov, najtesnejši sodelavec Stalina, ki pa ni užival njegovega popolnega zaupanja.
Ob Žukovu nastopajo še general Konjev, general Rokosovski in general Timošenko.
Prvo priznanje se tiče nepripravljenosti Rdeče armade. Ko so Nemci udarili na Belo Rusijo, je velik del mladine šele pripravljal svoje stvari -n se odpravljal na mobilizacijo. Tako so znani primeri, ko so kolone mobilizirancev prihajale na določena jim mesta za vstop v armado in našle na mestu svojih oficirjev Nemce, katerim so tako padli brez boja v roke. Ne smemo pri tem pozabiti strašnega udarca, ki ga je nekaj let prej utrpelo vojaško vodstvo Rdeče armade, ki je izgubilo nekaj najboljših kadrov, predvsem Tuhačevskega.
Sam Stalin je jeseni 1941. leta priznal, da je vojaško vodstvo v popolnem kaosu in naročil Žukovu, naj se odpravi na fronto in u-gotovi dejansko stanje. »Iz poročil ne razumem nič.*
Medtem se je Moskva pripravljala na obrambo. Naleti »Luft-waffe», ki so se vrstili noč za nočjo, niso demoralizirali mesta, ki je imelo udobno podzemeljsko zaklonišče, ogromni »metro*, v katerega se je preselilo vse uradno življenje, bolnice, milica in celo sam CK partije in vlada. Nepotrebni del prebivalstva je bil evakuiran, z nji-.n tudi del političnega vodstva, razen Stalina, ki je ostal v Kremlju.
Zanimivo je, kako se danes, po toliko letih, Stalinu vrača zgodovinska vloga »Ostane vse, kar je slabega storil, ostanejo vse politične napake vsega vodstva v času kulta osebnosti, a ne moreš mimo dejstev. To bi pomenilo kaženje zgodovinske resnice.*
V urah obkolitve Moskve je Stalin razumel, :n z njim so razumeli vsi Moskovčani, vojska in generali, da bi bil padec Moskve konec. In tako je bil sibirskim armadam dan ukaz, naj se premaknejo iz Azije pod Moskvo, medtem ko je maloštevilna armada branila Podmoskovje in ščitila vsak kamen za ceno neštetih žrtev.
Tako je prišel dan proslav oktobrske revolucije, 7. november 1941. Smrtna tišina na Rdečem trgu, kamioni vozijo čete na fronto. Šele ko se je začel metež in je mraz stisnil — prvič po več desetletjih je živo srebro v termometru padlo pod 43 stopinj pod ničlo — je Stalin spregovoril. Njegove besede so bile besede, ki bi jih tedaj lahko spregovoril vsak Rus, vsak sovjetski državljan, mirne, tihe, skoraj prestrašene ...
Tokrat je prvič, da se na platnu pokaže. Sicer je pogovor o njem potekal posredno. Protagonist obrambe Moskve je ljudstvo, ženske, ki so po 16 ur na dan delale tulce in kožuhe za vojake, sibirska armada, ki je, privajena mrazu, zadala odločen udarec Guderianu, neznana ženska, ki je iz zasedenega Klina telefonirala (bog ve kako) v Moskvo, da pri-
pravljajo Nemci topove za obstreljevanje Kremlja. Stalin je bil pomemben samo zaradi svoje prisotnosti, ' ker ie razumel in mislil tisto, kar so mislili vsi.
Nesmiselno bi zato bilo, kakor so to napisali nekateri zahodni korespondenc, da je ploskanje v dvorani, ko se je na platnu pokazal obsojeni generalisim, pomenilo povratek k stalinizmu. Nič ni bolj mrtvega ko njegovi časi. Ljudje v dvorani so ploskali besedam, ki jih je tiho in mirno spregovoril: «Ako ti je drag tvoj rodni dom, ga ščiti. Za teboj, sovjetski vojak je Moskva, za Moskvo domovina, vsa sovjetska zemlja. Ako ti je draga, jo brani.*
Večina tedanjih branilcev Moskve je še živih. Naj mar poza-
bijo? Ni slučaj tudi, da se dokumentarni film zaključuje s sliko skupnega groba sovjetskih vojakov v Berlinu. In s scenami vojaškega vežbanja zapadnonemške vojske «Bundeswehr» v Kanadi, ker, tako trdi glasilo nemške vojske «so tam pogoji, ki so najbližji pogojem ruske zime.* «ču-jete, tovariši gledalci? — Najbližji pogojem ruske zime. Ruske zime. . .» ponavlja glas s platna.
In nato Vietnam, Grčija, Ciper, Sinaj. . .
Toda to je vprašanje sedanjih, dni. Pod kremeljskimi zidovi leži simbolično pokopanih 25milijo-1 nov sovjetskih državljanov, ki so padli v časih nemškega napada.
STOJAN SPETIČ
Taki so bili vojaki »nepremagljive* Hitlerjeve vojske v teh dneh pred 25 leti, ko je Rdeča armada potolkla von Paulusovo armado pri Stalingradu
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11 40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Saksofonist Mondel-lo - 12.10 Brali smo za vas - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Duo Russo-Safred
-	17.20 Pravna posvetovalnica -
17.30	Frankie Yankovic - 18.00 Orkester Tucci 18.15 Umetnost -
18.30	Ljudske pesmi - 18.55 »The Cambridge Strings* - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Raz-kuštrane pesmi - 20.00 Šport -
20.35	Simf. koncert. V odmoru Za vašo knjižno polico - 22.00 Solisti
-	22.45 Melodije
12.05	Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.40 Opera »Le fate* -
14.35	Literarna oddaja.
PRED FESTIVALOM V SflNREMU
Namesto domačih bodo letos peli mnogi tuji pevci
Med drugimi prideta v Sanremo tudi znana Louis Armstrong in Eartha Kitt
SANREMO, 30. - Dolgo let je veljalo že nekakšno pravilo, da se je pred festivalom italijanskih popevk v Sanremu veliko govorilo o tem, kako pomembna je ta prireditev, kolikor uspehov prinaša in podobno: po končanem festivalu pa so se začele vrteti kritike z vseh strani, tako da so prireditev nekako »oskubili* do kosti. Tokrat je nekoliko drugače. Kritika in napadi so se začeli že pred začetkom festivala in govorilo se je celo, da bi znal festival tokrat propasti se pred začetkom. Seveda je to praktično nemogoče, kajti festival v Sanremu ne predstavlja le pevske prireditve same, pač pa je to manifestacija, ki predstavlja posel, ki velja na stotine milijonov lir. Pa pustimo to plat in si oglejmo, kaj se napoveduje s pevskega vidika. Pred časom smo navedli že pesmi in avtorje, sedaj pa bomo navedli imena pevcev in ansamblov, ki bodo v prihodnjih dneh tekmovali za prvo nagrado.
Ker so najbolj znani ali vsaj popularni italijanski pevci in pevke kot na primer Mina, Rita Pa-vone, Gianni Morandi, Caterina Caselli in Bobby Solo, odpovedali, so se organizatorji rešili s tem, da so poklicali na pomoč več tujih pevcev in to tudi zelo znane pevce kot na primer Louisa Armstronga, ki je znan ameriški trobentač in pevec, nadalje pride v Sanremo ameriška črnska pevka Eartha Kitt ,ki se je proslavila kot pevka, hkrati pa se pred nedavnim sprla tudi z gospo Johnson na nekem sprejemu v Beli hiši. Našteli bomo še naslednje tuje pevce, ki pridejo na festival v Sanremo, sem spada Lionel Haptom, seveda iz ZDA, od koder pridejo še črnska pevka Dionne Warwick, nadalje Timi Yuro, Wilson Pickett, Bobby Gentry in Paul Anka, ki pa je državljan Kanade. Iz ZDA prideta v Sanremo še trio «Sand-pipers* in ansambel «Cowsills», ki je zanimiv «družinski ansambel*, ki ga sestavljajo mati in njenih pet otrok.
Iz Francije pridejo v Sanremo Antoine, Sacha Distel in Nino Fer-rer. Letos bo tudi en brazilski pevec. Bo to znani Roberto Carlos; iz Avstralije pa pride Udo Jurgus. Poleg že omenjene Timi Yurp, ki je Japonka, živi li V ZDA, bo japonske pevske spodobnosti zastopala na festivalu tudi' Yoko Ki-shi, ki pa pride neposredno iz Tokia. Od Angležev bomo omenili Shiriey Basseg ter ansambel »Ro-kes*. Poslednji je že nekaj časa v Rimu.
Organizatorji festivala so sicer računali tudi z drugimi tujimi pevci, vendar kaže ,da jim to ni u-spelo, da niso mogli zbrati dovolj znanih imen, ki naj bi napolnili praznino, la je nastala ob odpovedi tistih italijanskih pevcev lahke glasbe ,ki so trenutno najbolj na glasu.
In vendar ne smemo reči, da bodo na festivalu v Sanremu nastopili povsem neznani italijanski pevci. Nasprotno, nastopa vrsta zelo znanih in popularnih pevcev, začenši s samim Domenicom Mo-dugnom, ki je sicer propadel s svojo pesmijo, ki mu je žirija ni sprejela, ki pa bo pel pesem Tonija Renisa z naslovom «11 pošto mio*. Nadalje bodo v Sanremu nastopali sledeči italijanski pevci lahke glasbe: Adriano Celentano, Sergio Endrigo, Milva, Ornella Vanoni, Johnny Dorelli, Pino Do-naggio, Iva Zanicchi, Gigliola Cin-
v, V/////M %
Koper
SREDA, 31. JANUARJA 196S
Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Poje Claudio Villa - 14.40 Ital. popevke 16.00 Program za najmlajše - 16.30 Neapeljske pesmi - 17.40 Slovenstvo in umetnost - 18.20 Glasba za mladino - 19.12 Roman v nadaljevanjih - 20.15 Jazz -
21.00	Simfon:čni koncert .
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.15 Jazz - 10.40 Glasba po željah - 11.40 Pesmi desetletja - 14 05 Juke box - 14.45 Plošče - 15 00 Izbrani motivi -15.15 Baritonist G. Loreto - 15.35 Štiri Brahmsove balade - 16.00 Popoldanski spored - 17.35 Poljudna znanost - 18.00 Pisana glasba -18.20 Poljudna enciklopedija - 20.00 Nogometna tekma Eintracht - Ju-ventus - 21.05 Nove pesmi.
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Ital. motivi - 10.35 Romantične skladbe - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Veliki orkestri - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče - 14.30 Male skladbe - 15.30 Pevski ansambli - 16.30 Otroški kotiček - 16.45 Operne skladbe -17.40 Narodne pesmi in plesi -18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel - 22.10 Plesna glasba -22.35 Komorna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.15 Sola - 10.35
lil. program
10.00	Operna glasba - 10.30 Gabrieli in Porpora - 10.55 Schubertove pesmi - 12.00 Skladbe za saksofon - 12.55 Simf. koncert - 14.40 Duo Bernac-Poulenc - 15.30 Bachov koncert in Stamitzova simfonija - 16.25 Faurejev koncert št. 1 - 17.20 Nemščina - 18.15 Gospodarska rubrika -	18.30 Lahka
glasba 18.45 Kulturni pregled -
20.30	Telemaun in Marcello - 22.30 Ob stoletnici rojstva Pirandella.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Slov. pevci in ansambli
-	9.45 Glasbena pravljica - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.15 Slov. narodne -
12.00	Na dannašnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Operetni zvoki - 13.30 Priporočajo vam -
14.05	Igramo za razvedrilo - 14.45 B. L. Pasternak: Ljudje in situacije - 16.00 Vsak dan za vas -
17.05	Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti 18.15 Naši glasbeni umetniki - 18.40 Naš razgovor -
19.00	Lahko noč, otroci1. - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Ma-scagni: »Cavalleria rusticana* ■ 22.10 Za ljubitelje jazza - 23.05 Bachman: Pesmi.
Ital. televizija
10.30	Šola Poljudna znanost -
13.00	Pot med ljudmi - 13.30 Dnevnik - 17.00 Giocagid - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino -
18.35	Potovanje na Borneo - 19.15
' Planet Zemlja - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Vrnitev na jug - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik
//. kanal
18.30	Nikoli m prepozno - 19.00 Angleščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Film »La carcs dei Kyber» - 22.55 Slovstvo in umetnost.
Jug. televizija
15,45 ln 16.30 Košarka: Treš-njevka Recoaro - 17.20 20.00 In 22.45 Poročila - 17.25 Kljukčev živalski vrt — lutke - 17.45 Kje je, kaj je . 18.00 Obzornik - 18.20 Združenje radovednežev — oddaja za otroke • 19.05 Zgodba o jazzu . 19.45 TV prospekt - 20.35 Rimski - Korsakov: Carska nevesta — opera . 22.15 Cirkus v hiši
—	poljski film.
quetti, Little Tony .Annarita Spi-nacci, Orietta Berti, Fausto Leali, Al Bano, Marisa Sania, Peppino Gagliardi, Massimo Ranieri, Wil-ma Goich, Dino, Tony Renis, Pi-lade, Gianni Pettenati, Tony Del Monaco, Anna Identici, Giuliana Volči, Piergiorgio Farina, Moris Guarnera, Lara SainCPaul, nadalje ansambel »Giganti*, Elis Gan-dolfi in Giusy Romeo .Kakor vidimo, je med italijanskimi pevci tudi nekaj imen, ki so komaj, komaj znana. Morda pa se bo prav med temi našla kaka nova zvezda, ki bo zablestela in si utrla pot za prihodnja leta...
Rekli smo, da so si organizatorji festivala pomagali proti domači »praznini* s tem, da so povabili nekaj najbolj znanih velikih imen, ki smo jih omenili v samem začetku. To pa veliko stane. Louis Armstrong, Eartha Kitt ter Lionel Hamptom bodo najbolj dragi pevci na tem festivalu. Prva dva bosta dobila po nekaj nad 30 milijonov lir, za tretjo pevsko moč z onstran oceana pa bodo dali 15 milijonov lir.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Kolektivna pri ENDAS
Pod uspešnim vodstvom Giorgia Pentassuglie se je v galeriji EN DAS in sosednf prenovljeni dvorani otvorila res velika skupna razstava, pri čemer je štiriinosemde-set slik in kivov desetih domačih ustvarjalcev tekmovalo za mnoge nagrade. Najvišjo, srebrno plaketo so podelil: Cesarju Sofianopolu, slikarju človeških značajev, medtem ko so velike zlate kolajne prejeli Babuder, Adriano Bon ter Vgo Pieri, male pa Cucek, Dambrosi. Duiz, Marani za aktualnost velikega ak varela «Sporni n na Waskhan-skegav, Guido Massaria, Ciro Rus-so za zanj značilno olje hiš izpod Vezuva in še mladi Bruno Traver-si, ki uspešno prehaja na naprednejše položaje.
Nadalje so bit^'pohvaljeni še na-naslednj i sljf^tirji:	znani Antoni.
Demetrij Cej,“triadi Cassetti, Kirch-mayer, Vittonrn, Motton, ekspresionistični Aldo Rigotti, Marino Simicich, Luciana Trojanis za barvito in snažno izvedeno konstrukcijo tehničnega videza, ter Pino Zorzenon.
Izmed šestih kiparjev pa je prejel veliko zlato odlikovanje Vgo Goich za dovršeno zgibane plastike, kot smo jih nedavno videli v Občinski galeriji. Antometta Tos-sutti Beltram o pa pohvalno o-membo.
Nedvomno so bili odlikovanj vredni še mnogi drugi A bilo jih je premnogo. Zategadelj naj tu vsaj omenimo od.irnost zasnove in izvedbe Palme r-ni jevega dela *Sv. Just*, imenoma pa Giorgia Milijo, Hildo Prek:p.wo, Emila Primossija ter pokrajine Ariosiia, Cornachina, Abrami ja, Crozzolija, Cosolija očeta in sina, Rive in Scaramellija. Med novim pa še Babudrovega u-čenca Adriam Fabiana ter Fausta Spinellija, ki se ufr pri Teodoru Russu, ki je tu prisoten s keramiko. Ako sta tu bolj iz solidarnosti na Endasovih razstavah večkrat odlikovana, mojstra kot Černigoj in Pisani, je pa malo novih imen, ker je razsodišče moralo odkloniti premnoga dela du zadosti kakovosti prireditve Redko pa so zastopane tudi shkarke. Z Loredano Riavini in Evo Ronag sta tu poleg Hilde Prekop, le še malo znani Al-da Beat in Maria Ruzzier. Redki so tudi čisti abstraktisti kot sta Eredita in Ronag, kar pa ne zmaj-šuje informativne vrednosti razstave, ki dokaj točno prikazuje občasno ustvarjanje pretežne večine nevrhunskih tržaških likovnikov.
MILKO BAMBIČ
Svetovna zdravstvena organizacija je sredi decembra lani organizirala posvetovanje posebne komisije strokovnjakov za vprašanje voda. V poročilu s tega posvetovanja, ki je bilo pravkar objavljeno, so prikazani podatki, ki kažejo na kritično stanje glede onesnaženih svetovnih zalog vode. Da bi človeku ne zmanjkalo vode že za vsakdanje potrebe, bo moralo človeštvo najti način, da bi ekonomično izkoriščalo zaloge vode, oziroma, kako bi vodo večkrat izkoriščali.
Problem onesnaženih voda je posebno pereč v visoko industrializiranih deželah, toda prav tako se ta problem pojavlja tudi v deželah v razvoju in to zaradi naraščanja prebivalstva, in zaradi urbanizacije.
V poročilu je rečeno, da je treba najti »nove metode za borbo proti strupom, ki jih človek zliva v vodo in s tem posredno zastruplja*. Voda se iio neke mere sama od sebe prečisti, toda tudi veliko nečistoče in to predvsem nevarnih stvari ostaja v vodi in zato je potrebno, da se glede tega čimprej in veliko stori, da bi se napori za o-hranitev užitne vode . razvijali v skladu z naraščanjem količin kemičnih sestavin in industrijskih odpadkov ki iz najrazličnejših virov odtekajo v poteke in reke. Ta problem je posebno pomemben za dežele v razvoju, ker so posebno razširjene nekater* nalezljive bolezni.
POSVET SOCIALISTIČNIH DELEGACU V NOVI GORICI
Ugotovili so potrebo uskladitve turizma na obeh straneh meje
S primernimi ukrepi usmeriti avstrijske turiste v Gorico preko gornjega Posočja-Dve varianti - Važnost avtoceste Ljubljana-Ajdovščina-Gorica-Villesse
V Novi Gorici sta se v ponedeljek popoldne sestali delegaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Nove Gorice in Združene socialistične stranke iz Gorice. Sestanek je bil v okviru sodelovanja med obema političnima organizacijama in je bil izrazito strokovnega značaja: posvečen je bil turističnim problemom in možnosti sodelovanja med turističnimi ustanovami na obeh straneh meje.
Delegacijo SZDL so sestavljali Milo Vižintin kot predstavnik občinske konference iste zveze, Rudi Simac kot podpredsednik goriške turistične zveze in Anton Slapernik, ki je načelnik oddelka za analize in načrtovanje pri občinski skupščini Nova Gorica. Delegacijo goriške PSU pa so sestavljali podtajnik mestne sekcije Livio Del-l’Orco, predsednik pokrajinske turistične ustanove Mario Del Ben in član izvršnega odbora pokrajinske turistične ustanove Marko Wal-tritsch.
Razgovor je potekal v prijateljskem ozračju, saj so se našli sobesedniki na istih pozicijah in so označili iste potrebe. Predsednik EPT Mario Del Ben je prikazal kritični položaj, v katerem se nahajata Gorica in Nova Gorica, ki sta precej odrezani od velikih mednarodnih turističnih tokov. Zaradi tega bo Gorica zaživela šele, ko bo dograjena avtocesta Villesse-Go-rica-Ljubljana. Možno bi bilo izvesti skupno propagandno akcijo za turiste, ki poleti bivajo na tej ali na oni strani meje. S povečanim številom turistov se ni bati konkurence,, saj bi turisti, ki bivajo poleti v Soški dolini, obiskali Gradež ali kak drug kraj ob mor-
ju, tisti ki letujejo v Gradežu. pa bodo radi šli na obisk v gorate kraje.
IIIIIIIIIIII1II1IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII1IIIII
Gorica
VERDI. 17.00: «Non mi dire mai good bye», Tony Renis; barvni kinemaskopski film.
CORSO. 17—22: «Rivoluzione d’ot-tobre». V režiji F. Rossifa. Zgodovinski dokumentarni film.
MODERNISSIMO. 17—22: «1 cru-deli», J. Cotten in N. Bengell; ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.1S-21.30:	«Jerry
8 e 3/4v>, J. Lewis in Ina Balin, Ameriški kinemaskop v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30: dDue uo-mini in fuga... per im colpo mal. destro», L. De Funes in D. Savel. Francoski film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «Sinfonia per due spie», D. Palmer in B. Lass. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «1 sette lar sari». Barvni film.
PRINCIPE. 17.30—22: «11 caso dif-ficile del commisario Maigret», H. Richman in F. Prevost. Kine-maskope v barvah.
Konke
RIO — RONKE. Zaprto.
DE2URNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTON1 BASSI, Raštel 26 — tel. 33-49.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «AUa salute«, dr. Fab-ris, Panzano, Ul. Cosulich 103 — tel. 72480.
RONKE
Ves dan in ponoči je odprta lekarna «All’Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 23 — tel. 72-393.
Podpredsednik goriške turistične zveze Rudi šimac je soglašal z mnenjem Del Bena in označil kot enega izmed najbolj važnih skupnih problemov valorizacijo ceste Trbiž - Rajbelj - Predelsko sedlo Bovec - Kobarid - Nova Gorica -Gorica - Gradež. Avstrijske turiste bi lahko s primemo propagando preusmerili v Trbižu na cesto skozi Soško dolino. Pot bi bila zanje krajša in manj naporna zaradi manjšega prometa, od tega bi pridobili korist tako kraji ob Soški dolini na jugoslovanski strani kot Gorica sama. Potrebno bi bilo izdelati prospekt te ceste in jo primemo reklamizirati, ko bo dokončan in moderniziran odsek pri Pre-dilu. Na jugoslovanski strani cesto širijo in asfaltirajo, dokončana bo junija ali julija. Cesto obnavljajo tudi na italijanskem odseku od Rajblja do Predala. S temi izvajanji je tudi goriška delegacija soglašala, saj se je že pred leti goriška EPT zanimala za ta problem in je že izdelan idejni načrt prospekta. Publicizirati pa bi bilo treba tudi drugo varianto. Avstrijci bi se lahko preusmerili
že na avstrijskem ozemlju, prišli v Jugoslavijo čez Podkorensko sedlo, šli skozi Kranjsko goro čez Vršič in se nato spuščali proti Italiji po Soški dolini. Ta varianta bi bila sicer možna le v poletnih mesecih. O tem problemu so sklenili, da bo treba izvesti konkretno akcijo potem, ko bo cesta čez Predel gotova, tako da se lahko reklamizira že urejena cesta. Akcija bi se morala pričeti že to zimo.
Govorilo se je tudi o nameščanju propagandnih obcestnih znakov za preusmerjanje prometa iz Ljubljane v Padsko nižino in o-bratno -skozi Vipavsko dolino in Gorico. Tudi o tem bodo pripravili konkretne predloge. Prav tako bo nujno potrebno dati večjo reklamo goriški trgovinski dejavnosti, ker prihaja v Gorico vsak dan več jugoslovanskih kupcev. Gorica ima zelo solidno trgovino in nismo beležili primerov nečedne trgovine.
Sestanek so zaključili z obvezo, da sprejete predloge na eni in drugi strani meje predlagajo ustreznim turističnim organizacijam (Goriška turistična zveza v Novi Gorici, Ente provinciale del Turismo v Gorici) in da jih v teh organizacijah tudi podpro.
Z OBČINSKE SEJE V ŠTEVERJANU
Z deželnim prispevkom hočejo asfaltirati cesto Grojna-Buko v je
Predlogi svetovalcev manjšine glede ceste proti Jazbinam in avtobusnih čakalnic
Preteklo soboto zvečer je bila na županstvu v Steverjanu seja občinskega sveta. Dnevni red zanjo m bil posebno obširen in zato so svetovalci razmeroma kmalu opravili svoje delo.
Predvsem je šlo za odobritev prošnje na deželno upravo, da bi dodelila svoj prispevek 9.860.000 iir na osnovi deželnega zakona št. 23 od 1966 leta. Ta znesek naj bi služil za ponovno asfaltiranje občinske ceste na odseku od Grojne do Bukovja, ki kaže že huda rebra.
S tem v zvezi so predstavniki občinske skupnosti pripomnili, da so že pri prvem asfaltiranju te cesta leta 1962 predlagali popravek nekaterih ovinkov v sredini hriba (Klančine). Svetovalca Slavko Šte-kar in Ciril Klanjšček sta ugotovila, da tudi sedaj ni predvideno v načrt tako popravilo in sta ga zato ponovno predlagala, župan jima je obljubil, da bo to delo napravljeno izven načrta.
župan je govoril tudi glede interpelacije, ki so jo vložili svetovalci občinske skupnosti dne 28. novembra lani in v kateri je govor o razširjenju in boljši ureditvi ceste Bukovje-Jazbine-Vipolški blok ob priliki asfaltiranja. Dejal je, da je bil pred dnevi v Gorici, kjer je govoril o tej zadevi s predsednikom pokrajinske uprave, kateri mu je dal zagotovilo, da se bo za zadevo zanimal.
lilitiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiin,,|,n,u,||||||,|MI,I,ll,l|lmMmiMI|,m,||l„|ml||l)IIIItll]l|]|1|||||in||||l|
RAZPRAVA PRED SODIŠČEM V NOVI GORICI
grozil
Avtoprevoznik Berlot trdi, da je s samokresom, ko je bil napaden
Razprava je bila odložena, ker bodo povabili na zaslišanje tudi goriškega trgovca Alojza Komjanca
Pred kazenskim sodiščem v Novi Gorici je bila včeraj dopoldne razprava proti 28-letnemu avtoprevozniku iz Ajbe pri Kanalu Brunu Berlotu, v zvezi z dogodkom od 22. decembra lani, ko je prišel s svojim prijateljem 28-letnim Marjanom Birsom iz Branika v Gorico, se oglasil pri goriškem trgovcu Alojziju Komjancu, ki ima tudi vulkanizacijo gum, se z njim sprl zaradi medsebojnih kupčij in se pri obrambi poslužil grožnje s samokresom, ki ga je imel pri sebi. Naši bralci se gotovo še spominjajo našega poročila o tem, kako sta Berlot in Birsa pobegnila s svojim mercedesom in ju je policija lovila po goriških ulicah ter
Slovensko gledališče v Trstu
V četrtek, 1. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici:
Oscar VVilde
«KAKO VAZNO JE BITI RESEN!*
(komedija v treh dejanjih)
Razna obvestila
PREDAVANJE BORISA PAHORJA o njegovi najnovejši knjigi »Nekropola«, bo danes zvečer ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13. Odlomke iz te knjige bo brala tržaška radijska napovedovalka Savina Remec.
sta le za las ušla preko meje na solkanskem bloku, ter določenih pretiravanj v nekaterih drugih časopisih o tem dogodku.
Sodnik Danilo Kertel je pri včerajšnji razpravi najprej zaslišal Berlota, ki je opisal svoj spor s Komjancem in vzroke, zaradi Katerih je prišlo do spora. Komjanc je preko odvetnika terjal Berlota, naj mu izplača dolg, ki je znašal po njegovem okrog 100 tisoč lir. Berlot je prišel tistega dne v Gorico po opravkih in nekaj po 18. uri je prišel z Birsom do Komjanca ter mu očital, da ga terja preko odvetnika, čeprav ve, da mu ni ničesar dolžan in da je kvečjemu Komjanc dolžan njemu. Pove dal je, da mu je pred časom Komjanc prodal vulkanizirane gume, ki pa so kmalu počile;' ko se je prišel k njemu pritožit, mu je Komjanc izročil eno novo gumo. Sedaj pa je tudi tisto vložil v račun pri odvetniku.
Komjanc ga je nato povabil v pisarno v prvem nadstropju v Ul. Rossini 22, kjer ima delavnico in stanovanje. Po kratkem prerekanju, pravi Berlot, ga je Komjanc vrgel po stopnicah in ko je hotel v avto na dvorišču, je prišel za njim, mu grozil in mu ni pustil proč. Med tem da so prišli blizu tudi Komjančevi delavci ki so imeli v rokah orodje za montiranje gum na kolesa; poleg pa da je btl tudi neki brigadir cestne policije. Berlot da je potem v obrambi potegnil iz žepa samokres in z njim zagrozil Kdmjancu. Tako jima je uspelo pobegniti in začela se je dirka po goriških ulicah, o kateri smo že pisali.
Kot pričo je sodišče zaslišalo še
Marjana Birso, ki je dejal, da se ni udeležil prepira in je bil samo prisoten. V ostalem je v glavnem potrdil, kar je že povedal obtoženi Berlot in dodal, da je Komjanc grozil Berlotu s polenom, da ga bo udaril. Dodal je tudi, da sta bila ves dan skupaj in sta le malo pila.
Sodnik je nato prečital poročilo jugoslovanske policije, ki ju je prva zaslišala, iz katerega je bilo med drugimi razvidno, da je imel Berlot s seboj samokres kal. 6, za katerega je imel orožni list.
Branilec odv. Franc Turk Je nato predlagal sodišču, da če mu ni dovolj dokaznega gradiva lahko povabi na pričevanje tudi Alojzija Komjanca. Sodišče si je ta predlog usvojilo in odložilo nadaljnjo razpravo v zadevi; poslalo bo Komjancu povabilo za pričevanje. Datum za nadaljevanje razprave bo naknadno določen.
Roditeljski sestanek
Ravnateljstvo gimnazij e-liceja in učiteljišča s slovenskim učnim Jezikom v Gorici obvešča vse prizadete, da se bo vršil v nedeljo 4. februarja ob 10.30 uri roditeljski sestanek in sicer v risalnici učiteljišča v Ul. Croce št. 3.
Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
Končno naj omenimo še interpelacijo manjšine glede avtobusnih čakalnic na področju števerjanske občine, katero so vložili že 29. avgusta lani. Na to je župan odgovoril, da se strinja s tako gradnjo, da pa jih bodo lahko zgradili, ko bo in če bo imela občina kaj denarja na razpolago. Interpelanti so v tej zadevi odgovorili, da v takem primeru ne bo nič z gradnjo čakalnic, saj je znano, da občina nima denarja, pač pa dolgove. Mnenja so, da se občinska uprava izogiblje tej gradnji predvsem zato, ker so jo predlagali predstavniki manjšine v občinskem svetu.
Ženi iz Vrtojbe je postalo slabo
Rešilni voz Zelenega križa iz Gorice je včeraj popoldne ob 16.30 uri odpeljal v šempetrsko bolnišnico 68-letno Štefanijo Beltram iz Vrtojbe, kjer so io pridržali na zdravljenju, žena je bila na obisku v Gorici in ko je šla preko trga pred županstvom, ji je postalo slabo.
Zopet ogenj na žagi Žuli:
Goriške gasilce, ki so na srečo v neposredni bližini, so včeraj popoldne zopet poklicali v podjetje Zulli, ki ima svoj žagarski obiat v Ul. Paolo Diacono v Gorici. V skladišču je namreč začelo goreti kupu žaganja. Da se ogenj ne
bi razširil tudi na druge objekte, so morali premetati večjo količino žaganja in ga politi z vodo. Gasilci so delali skoro dve uri, od 16.45 do 18.30 ure. škoda ni velika.
Požar v Selcah 4 milijone lir škode
' V gospodarskih poslopjih družine Dediči Kristine Gril v Selcah, Ul. Fomaci 2 je včeraj opoldne izbruhnil požar, ki je v kratkem času zajel gospodarsko poslopje s krmo, hlev in kolamico, kjer je bilo orodje in drva. Poklicali so gasilce iz Tržiča, ki so bili na delu skoro šest ur, predno so popolnoma pogasili ogenj. Uničenih je bilo poleg poslopij tudi kakih 100 stotov sena in slame, orodje in drugo, škodo cenijo na okrog 4 milijone lir. Vzrok požara še ni znan.
mim
MOŠKI IN ŽENSKI ZIMSKI POKAL«
Sesterka Brežanov presenetila Borovke in Brežanke poražene
Tokrat sta gostovali v Trstu ekipi Partizana iz Poreča
Moški
BREG — PARTIZAN POREČ 3:0
(15:4, 15:7, 15:9)
BREG: Škrinjar, Lovriha B., Lo-vriha V., Lovriha F., Prašelj, Gla-vina, Gerli, Pangerc, Svetina, Žerjal, Sancin.
POREČ: Dika, Jurcah L„ Cugalj, Darko, Jurcah, Segala, Beletič, Levak (K).
Sodnik Marcon, drugi sodnik Bratanich, zapisnikar Fappacoda.
Silovit začetni forcing Brežanov je popolnoma zmedel še «mrzle» goste, ki niso mogli v prvem setu nikakor priti do živega razigranim Brežanom. Drugi set je bil podoben prvemu, ker se Porečani nikakor niso znašli na igrišču: i-grali so zelo raztrgano ter se zanašali samo na silovite zaključke visokega Cugalja. Njih zmedenost so plavi izkoristili ter s skupno igro osvojili set. V zadnjem setu so se gostje prebudili ter prevzeli pobudo v svoje roke, povedli so do 5:0, nato pa še 9:3. Tu se je pa nekaj zataknilo in Breg je najprej z ostrimi protinapadi dotekel goste, nato pa še osvojil set. Igra je bila v zadnjem setu lepa in borbena.
Z veseljem opažamo v vrstah Brega znaten napredek, če se bodo atleti vztrajno lotili dela bodo z vestnimi treningi še marsikomu prekrižali račune.
točne v zaključevanjih in na igri-
Ženske
PARTIZAN POREČ — BREG 3:0
(15:4, 15:13, 15:5)
PARTIZAN POREČ:	Margreiter,
Gržinič, Ovčarič, Pribetič, Darrer, Stojnič, Krepčič, Cetina.
BREG:	Slavec D., Slavec N.,
Cuk, Kofol; Bandi, Barut, Foraus.
Sodnik Pappacoda, drugi sodnik Marcon, zapisnikar Bratanich.
Kljub pozni uri so se Porečan-ke pomerile z Bregom. Bila je takoj razvidna precejšnja tehnična premoč gostinj, ki so v prvem setu brez težav porazile Brežanke. Nasprotno so se Brežanke žilavo upirale v drugem setu ter vodile do stanja 13:9. Nato pa so popustile ter izgubile niz. V zadnjem setu ponovno popolna premoč Po-rečank ter lahka zmaga za gosti-nje. Igra ni bila lepa, ker je bila razlika med ekipama precejšnja. Medtem ko so Porečanke pokazale precej solidno skupno igro, smo bili priča precej negotovi in lahko ranljivi brežanski obrambi, poleg tega pa so bile plave precej ne-
tiiiiiiiiiiiikuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiJiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniKmiiimmii
BOKS
4. MARCA V NEW Y0RKU
Priprave Nina Benvenutija in Griffitha za big match
Italijan v Portu Recanati, Američan v Kiamesha Laku
PORTO RECANATI, 30. — Nino Benvenuti se pripravlja za tretji dvoboj za svetovni naslov, ki ga bo imel 4. marca v novem new-yorškem Madison Square Gardenu z Emilom Griffithom. Bivši prvak se trenutno bavi le s footingom ob obali in v okolici mirnega mesteca, jutri ali pojutrišnjem pa bo začel delo z rokavicami. Njegov trener Golinelli mu stalno sledi, nje- ----------------
gov prokurator Amaduzzi pa mu je
Lov na lisico v Jamljah
V nedeljo 4. februarja bodo tamkajšnji lovci organizirali lov na lisico. Udeleženci naj se zberejo ob 8. uri zjutraj v gostilni Soban.
poskrbel neka.i dobrih sparring partnerjev, med katerimi je brez dvoma, predvsem zaradi načina boksanja, ki se mečno približuje Grif-lithovemu, najboljši »ciklon« Barth. Ni izključeno, da se bo kot sparring partner prijavil kot Piero Del Papa, za kar je Amaduzzi zaprosil njegovega prokuratorja Steva Klausa.
Gollineili je izjavil, da se bodo zadržali v Portu Recanati, kjer je mir, vreme pa prav ugodno, do 10. februarja, 13. pa bo odhod v Ameriko.
KIAMESHA LAKE, 30. - Svetovni prvak težke kategorije Emil Griffith je danes začel s pripravami za tretji nastop z Benvenutijem. Temnopolti prvak je sinoči prispel v Concord Hotel, kjer bo njegovo bivališče do odhoda v New York V istem kraju se bo pripravljal tu di boksar težke kategorije Joe Fra zier, ki se bo istega večera spo prijel za naslov svetovnega prva ka z Busterjem Mathisom.
Vodstvo Madison Square Gardena je izjavilo, da se bo Benvenuti pripravljal na dvoboj v Grossinger-su, ki je nedaleč od Nev« Yorka.
Vseeno pa je treba pohvaliti Brežanke, ki so kljub nepopolni postavi ter bolnim igralkam na igrišču, zaigrale zlasti v drugem setu zelo požrtvovalno, kar pa na žalost ni zadostovalo za osvojitev seta.
—Loki—
PARTIZAN POREC-BOR TRST
3:2 (7:15, 8:15, 15:11, 15:12, 15:8)
BOR — Mijot, Barej L. in S., Pernarčič Silva in Sonja, Kenda, Bezeljak, Rauber, Švab, Pavletič, Hmeljak, Rogelja.
PARTIZAN POREČ — Margreit-ner, Gržinič, Ovčarič, Pribetič, Darrer, Stojnič, Krepčič in Cetina.
V soboto je ekipa Partizan iz
Poreča gostovala v Trstu. Kot smo že poročali v nedeljski številki j® Borova šesterka klonila nasprotnikom. Plave so zaigrale prva dva seta zelo dobro in vse je kazalo, da bodo s tretjim setom osvojile tudi zmago, a ni bilo tako. Pri stanju 11:6 se je Tržačanom zataknilo in so prepustile zmago Po-rečankam, ki so si osvojile še ostala dva seta. Pomlajena Borova ekipa se vigrava, zato je razumljivo, da mora bolj izkušenemu nasprotniku prepustiti zmago. Plave nimajo še tiste rutine, ki smo j® bili vajeni pri starejši ekipi. Sicer pa si bodo s takimi nastopi pridobile izkušnje in vztrajnosti in tako častno branile društven® barve.
š—a
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiitiMHiill®
ČETRTFINALE ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Nepopolni Juventus danes v Brunschweigu
Pesaola je sklenil pustiti Napoli in Neapelj
BRAUNSCHWEIG, 30. — Juventus bo nalu turnirja za pokal evropskih prvakov Žal so Turinčani šli na pot z nepopolno njihova možnost do zmage zelo majhna.
Igralci so iz Turina odpotovali z vlakom in se nastali v nekem hotelu, ki je samo 200 m od stadiona, kjer bodo jutri igrali zelo važno tekmo.
Medtem ko Heriberto Herrera še ni sestavil enajsterice, so Nemci že najavili postavo, ki bi morala biti:	Wolter, Grzyb, Moll,
Schmidt, Kaack, Base, Gervvien,
Ulsass, Sabrovvski, Berg, Maas. Po mnenju izvedencev pa bi moral Juventus nastopiti v postavi Anzo-lin, Gori (Onor), Coramini, Sarti,
Castano, Leoncini. Sacco, Del Sol,
De Paoli, Cinesinho in Žigoni. Trener pa ima še na razpolago Ma-gnussona, Favallija in rezervnega vratarja Fioravantija. Kot se vidi manjka steber Juventusa Salvado-re. ki mora prestati diskvalifikacijo iz Bukarešte, manjkal pa bo tudi Bercellino.
Tekmo bo sodil Švicar Doz. Začela se bo ob 20. uri in jo bodo direktno prenašali po prvem italijanskem televizijskem kanalu.
danes nastopil v četrtfi-z enajsterico Eintrachta. postavo, zaradi česar je
segla Francoza Francois Luiggi ib Maurice Grether, ki sta pustila za seboj sedanja olimpijska prvaka Angleža Tonyja Nasha in Robina Dixona.
NEAPELJ, 30. — Trener neapeljske enasterice Bruno Pesaola je sklenil zapustiti mesto in tudi klub. Pesaola je izjavil, da mu nekateri krogi otežkočajo življenje in trenersko delo. V zadnjem času ga stalno nadlegujejo in ga obsipavajo z grozilnimi pismi. Prav zaradi tega je Pesaola sklenil, da bo po tekmi z Milanom dal ostavko na svoj položaj. Dal bi jo takoj, vendar da dokaže, da se ne boji nedeljske tekme z Milanom, bo počakal do nedelje, ko se bo odpovedal trenerskemu poslu.
OlIMPIADA
PRAGA, 30. — Glavno mesto Češkoslovaške bo kandidiralo za organizacijo letnih olimpijskih iger 1980. leta. To je danes javil podpredsednik češkoslovaške zveze za telesno kulturo Bohumil Pokomy. Vest je Pokomy sporočil v trenutku, ko Je sperej denar s strani neke državne ustanove za finansiranje športnega delovanja.
BOB
DANES, 31. t. m, bo
na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
z naslednjim dnevnim
redom:
1.	Izvolitev predsedstva in volilne komisije
2.	Poročila predsednika, tajnika, blagajnika
3.	Diskusija
4 Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno
Vabimo člane Bora, ki niso dobili vabila, da se vseeno udeleže občnega zbora.
Oliv KS I IL A
ŠD BREG
javlja, da bo odbojkarski trening danes, 31. t. m.: ob 18. uri z® mladinke, ob 19.15 za članice, ob 21. uri pa za člane in mladince.
ALPE l)tlUEZ, 30. — ItalijansKa posadka v dvosedežnem bobu Eu-genio Monti in Luciano Paolis je danes zabeležila najboljši čas na progi, kjer bodo tekmovanja v tej panogi 10. zimskih
SI) BREG
priredi v nedeljo, 4. februar!®, smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje pri vaških zastopnikih.
iger. Drugi najboljši čas sta do- leže.
SK KRAS
obvešča, da bo v četrtek, 1. februarja, ob 19. uri na stadion® «Prvi ma,j» trening igralcev prve ... odbojkarske ekipe. Vodstvo napro-ollmpijskln ša vse da se treninga gotovo ude-
CHARLES EXBRAYAT
Drugič v Sevilli
Da na Marijo ne bi več mislil, sem začel preiskovati kroglo, ki naj bi končala moje življenje. Po roki sem premetaval košček svinca in premišljal, da bi bil zdajle brez slehernih skrbi, če bi Hemandez ustrelil le sekundo prej. Vse to sem delal v nekakšnih sanjah — gledal sem kroglo, a je nisem videl. Nato pa — kakor vedno, ko se po malem zbereš — me je pritegnila, ne da bi se tega dobro zavedel, podrobnost, nato pa še druga in tretja. Sedel sem na postelji, nagnjen k nočni svetilki, in izstrelek se mi je zdel vedno bolj zanimiv.
Dežurni zdravnik, ki je vstopil, se je prijateljsko pošalil z mojimi bolestnimi nagnjenji, toda res nisem bil pri volji, da bi mu odgovarjal. Ko me je prevezal, sem ga prosil, naj obvezo dobro priveže — za primer, da bom odšel, preden se spet povrne. Ugovarjal je, da si take neprevidnosti pač ne smem dovoliti, ker sem pošteno ranjen. V imenu medicine je trdil, da nq prevzartie nobene odgovornosti, če bom vztrajal pri svojih pretiranih zahtevah. Niti poslušal ga nisem. Ko je odšel — bil je mnogo manj ljubezniv kot takrat, ko je vstopil — sem spil poln kozarec viskija in se začel oblačiti. šlo je težko. Najprej se mi je nekoliko vrtelo, resne težave pa so nastale, ko sem videl, da si lahko pomagam samo z eno roko Moral sem pozvoniti bolničarki. Ko me je zagledala, je zakričala, pomagala pa ml Je šele, ko Je videla, da nobena beseda nič ne zaleže. Ko je bilo treba podpisati odpustnico, smo se skoraj sprli. Vsi ti pošteni ljudje so bili prepričani, da hočem napraviti samomor. Bili so globoko
užaljeni, ker so mislili, da preziram njihovo gostoljubnost.
Preveč mehak nočni zrak mi ni prijal. Opotekal sem se. s trdno voljo sem se držal na nogah. Nameraval sem že naročiti taksi — končno pa sem si dejal, da mi mirna hoja ne more škodovati! Moral sem se razgibati. Več kot uro sem potreboval do hotela «Cecil - Orient«; izogibal sem se namreč najbolj prometnih ulic, ker sem se bal, da me ne bi kdo sunil. Da bi prečkal Plažo, sem hitro stopil za nazarencem bratovščine «Prendimiento».
Vrnil sem se v svojo sobo. Slekel sem se nekoliko laže Ko sem bil v pidžami, sem poklical Fernandezov komisariat. Povezali so me z Lucerom, ker komisarja ni bilo v uradu. Ko je zvedel, da sem v hotelski sobi, je tudi inšpektor menil, da se mi je zmešalo. Ko je povedal svoje prijateljske očitke, se je spomnil, da me mora vprašati, kaj želim.
«Rad bi vedel, če so Juana obducirali?«
«Seveda, seftor Moralčs.«
«No, in...»
«Krogla, ki je predrla srce, je bila v hrbtu, druga pa v tilniku.«
«Ali sta krogli pri vas?«
« Seveda!«
«Ali bi mi ju poslali?«
Po kratkem molku sem sklepal, da premišlja, kaj naj odgovori.
«Takoj?»
«Ne... recimo jutri zjutraj?«
«Prav!»
«Hvala!... No ,ker smo že pri tem, ali bi lahko poiskali tudi krogle, ki so ubile Hemandeza?«
Slušalko sem hitro odložil — sicer bi me Lucero gotovo še kaj vprašal. Ko sem ugasnil luč, sem se počutil mnogo bolje kot v bolnišnici. Bil sem miren, ker sem vedel, da se bom naslednji dan — ali sešel z Juanom ali pa bom šel Mariji povedat, da je morilec njenega brata izplačan! Bil
sem še toliko Španca, da sem bil prepričan, da lahko le morilčeva kri opere kri žrtve.
Četrtek
Ko je vstopil, me je tudi Alonso vprašal ,če se mi ni morda zmešalo. Nisem mu odgovoril, ker sem vedel, da me ne bo poslušal, dokler ne bo povedal, kar ima na srcu. O vsem je govoril: o mojem nerazumljivem obnašanju, odkar je prišel v Sevillo in je Arguthnot začel z nama sodelovati, o moji domišljavosti, ko sem kljub obljubam hotel sam tri-umfirati, o tem, da nisem dovolj odkritosrčen, kar bi moglo povzročiti nepopravljivo škodo (Juanovega imena si ni drznil spregovoriti), o neprevidnosti, ko ranjen skačem okrog, namesto, da bi se zdravil... Ko mu je zmanjkalo sape, se je čudil, da me njegove besede ne ganejo.
«Pčpč, ali boš jutri zvečer odpotoval?«
«Ne vem!«
Nadaljeval je in se skliceval na odgovornost, ki jo ima poklicni dolžnosti pred Cliffom Andersonom, kot prijatelj pred Ruth. Nimam pravice, da nasvetov ne bi poslušal! Kaj končno mislim, da sem? Ker sem vedel, da izvira Alon sova jeza iz ljubezni, se nisem preveč razburjal. Ko je spel zajel sapo, sem hitro izkoristil trenutek:
«Po vsem tem bom morda jutri odpotoval.«
«No, vendar ..»
«Seveda, če bom še živ!«
«Kaj hočeš s tem reči?«
«Da se bom pred odhodom na letalo srečal z Lajolettom — in tako je možno, da takrat, ko bi moral odleteti proti Lisboni, ne bom več na svetu!«
Moral je sesti. Moja mirnost in moje nenadno sporočilo mu Je spodbilo noge.
«Pčpč, ali se ti blede?«
«PogleJ...»
po
pa
Pokazal sem mu kroglo, ki so mi jo potegnili iz rame Vzel jo je in jo ogledoval;
«In kaj?«
«Ali misliš, da je bila izstreljena iz revolverja «Smitd in Wesson»?»
«Pri moji veri...»
((Lahko ti povem, da krogla ni bila izstreljena iz teg® revolverja... No, in mrtvi Hernandez je imel v roki «Smith in Wesson»... In zaključek?«
«Hočeš reči, da Je streljal Lajolette?«
((Mislim, da bo nekaj takega!«
Za hip je ostal brez besed, nato pa:
«Kaj boš storil?«
((Povedal sem ti že. Srečal se hom z Lajolettom!«
«Toda, pasje ime, saj niti ne veš, kdo je. niti kje ie!»
«To ni važno — sam me bo poiskal!«
«Zakaj?»
((Zaradi zgodbe o kroglah, ki nas bo usodno pripeljal® do njega, mene in špansko policijo!«
«Toda, končno, kako bo zvedel za tvoje odkritje?«
«Nimam namena uganjati še kakih skrivnosti, nasprotno... odšel bom k policistom, to sem lim že sporočil Odkar sem v Sevilli, vedo naši sovražniki za vsak moj korak .. •*
«Pčpč ... ali misliš, da Lucero ...?»
«Kdo naj to ve?«
«In Fernandez?«
«Ne ... Fernandez ne ..»
((Dobro... torej, veliki šef, ukazuj!«
«Moji ukazi? šel boš delat družbo Mariji, kot sva »« dogovorila, mene pa boš pustil, da bom sam uredil svoj® majhne stvari!«
«Kaj je s teboj, Pčpe?.. Ali nočeš več, da bi delal® skupaj?«
(Nariulievnvlt iledtj
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94 8;« - Poštni predal 559 - KOIUUIZNK A GORICA: Ulica 24 Mag~>o 1/1 Telefon 33 82 - UPRAVA	TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Teietcm «33« 45 «23 - NAKOC.NINA meseCn. trnu ur- vnaprej-
Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna številka t tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno iini din (KllKH- starih dinarievi - Kostni teKoči račun Založništvo tržašKe«® tisna Irst 11537« - Z* SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg S/l., teleron 22-2(h tekoč) račun pri Nameni nanki v i.|unl|anj - 501 3-2.u i (N.LASI ( ena (»»lasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trg.-v.ski 150 rinančno-ipravru 250, osmrtnice 15«. lir - vialt	40 Ur beseda - Oglasi za tržaško 1®
goriSko pokrajino se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih a ki-ujtn Italije prt »šocieth Pubblielta IteUana« - Odgovorni urednik: STANISI.AV KENKU - izdaja ir tiska Založništvo	r.i»Ki. Trsi