Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
.-« Hiti prcjenan:
sa
.■•lo leto naprej 26 K — h
pol leta ietrt » mutc
ia i
6 » 50 » 2 »20»
Vspravilitv« prejeman: za
••lo leto naprej 20 K — h
pol leta ietrt » mutec
10 » — . «»-»
1 »70»
S« poSiljaujenadom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In insorato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma pa vBprejernajo.
Uredništvo je v Seme-
ciSkib ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dar ,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 138.
V Ljubljani, v petek, 19. junija 1908.
Letnik XXXI.
Državni zbor.
Dunaj, 18. junija. § 14
Jutri zbornica nadaljuje in skoraj gotovo konča razpravo o lokalnih železnicah.
V torek bi torej prišla na vrsto razprava o začasnem proračunu do konca leta, ako češki poslanci ne prično z obstrukcijo. Včeraj je češki minister dr. Rezek nadaljeval pogajanja z vodstvom češkega kluba, Da jim ni prigovarjal obstrukcije, to je jasno. Znano pa ni, kaj češki klub jutri ali v torek pred sejo sklene. Cehi namreč upajo, da jim vlada morda le dovoli kako koncesijo, ako opuste obstrukcijo proti provizorij u. To pa more vlada steriti le v sporazumu z nemškimi vladnimi strankami. Dr. Biiren-reither, bivši minister in eden najodličnejših članov ustavovernega veleposestva, je te dni v zasebnem razgovoru naglaSal nujno potrebo sprave ali vsaj pomirja s Čahi in gotovo ni edini mej nemškimi poslanci, ki enako sodijo, toda poguma in volje nimajo, da bi to svoje prepričanje zagovarjali tudi v javnosti in nasproti vladi.
Ako torej vlada do torka Čehov kakorkoli ne pomiri, vlože najprvo tri nujne predloge, in sicer: 1. K a f t a n bode nujno predlagal, naj se razprava o avstro-ogrski na-godbi za toliko časa pretrga, da nova ogr ska vlada pismeno odobri pogodbo, ki jo je podpisal bivši ogrski min. predsednik pl. Szell
2.	Dr. D v o f a k hoče nujno predlagati, da se pred provizorijem reši poročilo ustavnega odseka, naj se namreč razveljavi § 14., s katerim si more vlada podaljšati provizorij.
3.	Za vse slučaje ima M a š t a I k a pripravljen nujni predlog, da se podržavijo nekatere železnice.
Ako češki poslanci drugi teden obstrukcijo prično in nadaljujejo, bode vlada dne 26. t. m. državni zbor cdgodila in si § 14. dovolila začasni proračun.
Iz nagodbenega odseka.
Kakor Bem poročal, je v torek zvečer v seji nagodbenega odseka vlada zadela ob hud odpor. Z 22 proti 7 glasovi je bil sprejet predlog dr. Lecherja, naj vlada predloži dotični dogovor z ogrsko vlado, ali bodo znižani tarifi veljali tudi za one železnice, ki jih utegne naša vlada tekom nagodbe, to je do 1. julija 1.913 podržaviti. Zeleznični minister dr. vitez W i 11 e k je izjavil, da sploh ni pismenega dogovora, marveč le UBtno zagotovilo in pa zatrdilo v dopisih mej obema vladama. Min. predsednik dr. pl. Korber pa je odločno odgovoril, da teh dopisov ne predloži. Ta odgovor tudi ni soglašal a predlogom, ker nihče ni zahteval, naj vlada odseku predloži morda vso regi-straturo, vse obravnave z ogrsko vlado, marveč le poBnetek onih pismenih dogovorov, ki Be tičejo železničnih tarifov onih železnic, ki jih morda vlada v bodočih 10 letih po-driavi.
Vse je bilo radovedno, kaj danes vlada v odseku odgovori. Min. predsednik dr. pl. Korber je zopet ponavljal, da nobena vlada na svetu ne objavlja važnih dogovorov s tujo vlado ; pač pa bode železnični minister prečital dotični dogovor. Torej čemu pa vsa nervoznost in razburjenost ? Saj druzega nihče ni zahteval.
Nato minister dr. vitez Wittek prečita dotični dogovor z ogrsko vlado, ki določa: Direktni tarifi veljajo za nadaljnih 10 let za ono blago in one relacije, za katere sedaj ve)i*-y znižani tarifi. Torej za one železnice, katere morda avstrijska vlada v tem času podržavi, ne veljajo te določbe in more naša vlada tarife tudi zvišati. Vobče pa veljajo za vae državne železnice v Avstriji in Ogrski
direktni tarifi, kakor je določeno v trgovinski pogodbi z Nemčijo. Zadnji dostavek v dogovoru pa določa, da bode avstrijska vlada tudi za nove državne železnice določila take tarile, kakor odgovarjajo duhu avstro ogrske nagodbe. A ta »duh« jo le ogrski, oziroma madjaraki, in že danes lahko trdimo, da bode ogrska vlada ta dogovor tako tolmačila, ka kor ugaja ogrskim koristim.
Da ne pretiravam, dokazuje ta-le slučaj: Avstrijska vlada je v torek zvečer v odseku izjavila, da znižani tarifi za ogrsko blago ne bodo veljali na onih železnicah, ki jih Avstrija v bližnjih desetih letih podržavi. Ogrski trgovinski minister dr. Lan g pa je že pred tedni zatrieval v gospodarskem odseku ogrske zbornice, da bodo znižani tarifi veljali tudi za podržavljene železnice; ko pa bi se avstrijska vlada ustavljala tej ogrski zahtevi, imajo Ogri sredstev dovolj, da jo prisilijo. Torej kdo trdi resnico? Nam se dozdeva, da se vladi mej obravnavami Bploh nista jasno dogovorili glpde tega vprašanja, sicer bi ogrski minister dr. Lang sploh ne imel toliko poguma, da bi javno ravno na Bprotno trdil, kar je naglašal avstrijski minister.
Sploh pa je že besedilo člena 9. tako nejasno, da ga vsak zvit jurist more po svoje tolmačiti. Skratka: Ta člen nagodbe je najslabši za Avstrijo, ker dovoljuje Ogrom nižje tarife, nego za avstrijsko blago. Kar je sedaj Avstrija molče dovolila, le zaradi lepega miru, to bode za nadaljnih deset let določal zakon. Naravnost neverjetno in ne-čuveno, če tudi avstrijska vlada Btokrat nasprotno trdi. Nehote pridemo do zaključka : Ali je avstrijska vlada sploh bila zadovoljna, da sklene in podpiše nagodbo, ali so Ogri gospodarji tudi že Avstriji in nam narekujejo svoja povelja. To je danes v odseku naglašal poslanec dr. Žitnik, ki je s podatki podpiral svojo trditev. Kdor torej gla suje za ta člen nagodbe, ta ali ne pozna razmer in poBledic, ali glasuje za člen edino le iz političnih razlogov.
Zeleznični minister je sicer naglašal, da imajo avstrijske železnice na leto okroglo le 150 000 frankov zgube, ker dovoljujejo za ogrsko blago znižane tarife mesto normal nih. Prvič 150000 frankov ni tako nizka svota, da bi jo Ogrom kar podarili, ker pri kvoti se pulijo za vsako desetinko odstotka. Drugič pa velja ta svota le za ogrsko žito, ki pa ni edini ogrski izvoz. In tret|ič, kar je glavna stvar, imajo Ogri v protislovju z zakonom za svoje blago tajne, izjemne, posebne in kdo ve kakšne še tarife, vsled ka terih delajo konkurenco avstrijski produkciji in industriji. V tem pogledu pa je škoda za Avstrijo pač 50krat večja, nego zguba pri dohodkih državnih železnic. Ta škoda ae sploh v številkah ne more izraziti, to vedo le posamezni trgovci.
V tem trenotku ni še jasno, ali ima vlada že večino za člen 9. Gotovo je, da bodo nemški člani skoraj brez izjeme glasovali za vlado; odločevali bodo poljski člani.
Danes so doslej govorili proti členu 9.: dr. Ellenbogen, dr. Žitnik, Kaftan, dr. Lecher in dr. K o -1 i s c h e r.
Poskus Štefana Tisze izjalovljen.
Grofu Štefanu Tiszi se sostava novega kabineta doslej še ni posrečila in se bržkone tudi ne bo. S »korboami«, ki jih dobiva »novi mož« na vseh koncih in krajih, ne bo mogoče sostaviti novega kabineta. Razun F ei j e r v a r y j a , ki se seve silno nerad loči od svojega portfelja, mu niti en mož še ni obljubil sodelovanja v njegovem kabinetu. In sinodi je, kot trdijo budimpeštanski krogi, potekel r o k , ki ga je dobil od vladarja za sostavo novega kabineta. Tisza se danes napoti na Dunaj, da poroča o svoji Bmoli, in če se mu stvar nikakor ne posreči, pride na vrsto W e k e r 1 e, ki je umaknil svojo besedo, da prevzame finančni portfelj v Tiszovem kabinetu.
Zanimivo je, kar piše o poizkusu grofa Tisze glasilo ljudske stranke »Alkotmany«. Ta list pravi: »Odkrito povedano, atefan
Tisza ni mož, ki bi mogel uživati zaupanje narodovo in računati na podporo državnega zbora. Vsa njegova individualnost, njegovo "politiško m ekonomsko delovanje, njegova načela in podedovane tradicije so izzivanja, n reči smemo, da Tisza večini ljudem na Odrskem nikakor ne dopada. Prevzeti ne more poroštva niti za izvedbo nagodbe, ne za rešitev vojaške predloge in ne za redno delo v parlamentu. Kaj bi pomenil kabinet Tisza Wekerle, si je lahko misliti. To bi ne bil le korumpiran strankarski monopol, bi ne bila le doba merkantilnega liberalizma, marveč bi bila to najbolj protikrščan-ska, pro t i k a t o 1 i šk a prostozidarska, židovska in k a 1 v i -nistiška vlada«. — Zato pa je silno Čudno, da se dunajski »Vaterland« nekako ogreva za tako vlado. Po našem mnenju ogrski katoliki vendar bolje poznajo posamne može, ki bi prišli v tem slučaju v poštev,' nego pa dunajski krogi.
Seveda je Tisza obdelaval tudi grofa Apponyja in ga skušal pri dobiti za svoje načrte. Toda ni šlo. Grof Apponyi pod nobenim pogojem ne obdrži zborniškega predsedstva v sluJaju nastopa Tiszovega kabineta, ker noče drugače tolmačiti zborniškega poslovnika, nego ga je doslej. Z njim popolno edin je tudi podpredsednik Bela T a 1 1 i a n. Novi zborniški predsednik bi bil torej vsekako bivši minister D e s i d e r Perczel. — Taka je bila slika včeraj po poldne. Morda so se tekom večera kaj zmanjšale težkoče, a verjetno to nikakor ni.
•Sijajna zmaga ljudskih strank v Nemčiji.
Sedaj je znan celoten vspeh prvega dne splošnih volitev za nemški državni zbor. Na vrhuncu sta katoliški centrum in pa socialna demokracija. Izvoljenih je bilo prvi dan v vseh 397 volivnih okrajih definitivno 213 poslancev, v 184 okrajih je pa potrebna ožja volitev. Katoliški centrum je izšel takoj prvi dan s sijajnim vspehom iz volivnega boja: izvoljenih ima že 88 svojih čl a nov, s 35 kandidati pa pride v ožjo volitev, izmed katerih je znatna večina dobila najvišje število glasov. Njegovo stališče je ostalo neomajano. Izgubil je v tem boju sicer tri mandate, enega na bavarsko kmečko zvezo, enega na socialno demokracijo, tretji bo pa vsled poljske taktike izgubljen pri ožji volitvi mej Poljaki in konservativci. Mandat v Katovicu pa še ni izgubljen, ker pride v ožjo volitev s poljskim kandidatom in je obilo nade, da zmaga centrov kandidat. Nasprotno si je pa na novo priboril zelo dragoceno postojanko v takozvanem Stummovem kraljestvu, kjer delavci to pot niso bili več odvisni od Bvojega gospodarja ter so volili prosto po svojem prepričanju, u vso gotovostjo se sme torej že sedaj trditi, da pride katoliški centrum v novo zbornico prav tako močan, ako ne močnejši, kot je bil doslej; treba mu je zmagati le v polovici volivnih okrajev, v katerih pridejo njegovi kandidatje v ožjo volitev. Pri tej volitvi se bodo merili najčešče s socialno demokracijo, odločevale pa bodo s svojimi glasovi zmago deloma konservativna, agrarna ali pa liber. stranke. Da centrum ni dosegel takih vspehov v rensko - vestfalskih industrijskih okrajih, kakor jih je prvotno pričakoval, krivi so marsikje Poljaki s svojimi posebnimi kandidaturami brez nade na zmago. Tako so mnogi cen-trovi kandidatje prišli v ožjo volitev, kjer bi bili aicer brezdvomno zmagali že prvi dan. S tem, pravijo centrova glasila, so se nam Poljaki kaj malo izkazali hvaležne za ope-tovani odločni nastop naših poslancev za pravično poljsko stvar
Druga najsijajnejše zmagujoča stranka so pa socialni demokratje. Izvoljenih imajo prvi dan 54 poslancev, v ožjo volitev pa pridejo s 1H kandidati, Na novo so si pridobili 14 mandatov, izgubili pa le dva. Sicer je res, da so cialna demokracija pri ožjih volitvah nikjer in nikdar ne žanje tako, kot pri prvotnih volitvah, toda sme se računati, da naraste število njenih poslancev brezdvomno na 70.
Seveda se socialno demokraško časo-
pisje silno moti, če prišteva vse volivce so" cijalno dem. kandidatov za svoje pristaše > vzkliki: »Berolin je glavno mesto socialne demokracije 1« »Nemčija je soc.-dem. država, aaško pa rudeče kraljestvo!« so le izbruh prvega veselja nad tako zmago. Vse te številno množice, ki so šle v boj za scc. demokratične kandidate, so z glasovnicami v rokah izražale le splošno ljudsko nezadovoljnost nad vladajočimi razmerami; agrarna poli t i k a nemške vlade, agrarna carina in res brezmejne zahteve ekstremnih agrarcev so gnalo v boj maso delavskega in sploh nižjega ljudstva. To pove tudi dejstvo, da so zmagovali soc, dem. skoro povsodi le nasproti liberalnim ali agrarnim strankam; nemški centrum je izgubil na njihovo korist le en sam mandat Reichenbach Neu rode in še tega ne po lastni krivdi.
Ostali vspeh prvega volivnega dne je sledeči : Izvoljenih je 31 konservativcev, 14 Poljakov, torej že prvi dan toliko, kot so jih imeli doslej, 6 Alzačanov, 6 članov državne stranke, le 5 nacionalnih liberalcev, 4 divjaki, 3 bauernbundarji, en Danec in en član reformistifcke stranke. — V ožjo volitev pa še pride: 65 nacionalnih li-beralcev, 37 konservativcev, 24 članov svobodomiselne ljudske stranke, 16 članov državne stranke, 11 članov slobodomiselne zveze, 10 divjakov, 8 Poljakov, 8 Vel-fov, 8 kandidatov nemške ljudske stranke, 8 članov relormiatiške stranke, 6 bauern-bundarjev, 5 antisemitov, 4 Alzačani in en kandidat kmečke zveze. — Oškodovane so torej vee te navedene stranke razun Poljakov, v prvi vrsti pa liberalne, ki morda vse skupaj ne bodo štele toliko poslancev, kakor poprej le nacionalna liberalna stranka] in katerih marsikatera ne vlovi niti enega mandata. — Le katoliški centrum se je mogel upreti vsem navalom in stoji tudi danes neomajan na največjo žalost židovskega liberalizma, ln zakaj? Ker temelji na veri in v ljudstvu, ker je edin in trdno organiziran, ker je njegov program tudi volivni oklic, ki vedno vodi do zmage.
Iz brzojavk.
Jugoslovani in vlad a. Dunajska „Zeit« poroča, da se je v včerajšnji seji »Slovanske zveze« naglašalo, da mora zveza najstrožje pobijati budgetni provizorij in nagodbo. Klub stopi najprej v dogovor s Čehi, da izve, kako stališče bodo ti zavzeli napram budget-nemu provizoriju. V klubu, tako poroča ta list, prevladuje mnenje, naj se obstruira z nujnimi predlogi. —Dveletna vojaška služba. »Fremdenblatt« javlja, da ni reBnična vest, češ da sta se vladi že zedinili glede načrta o uvedbi dveletne vojaške službe. Načrt novega vojnega zakona je sicer gotov in temelji na tem načelu, a je še v rokah dotičnih ministrov. — Petindvajset let poslanec. 25 letnico poslanstva praznuje te dni krščan. boc. državni in deželni posl. Oberndorfer. Oficielna slavnost kršč. soc. stranke bo 28. in 29. t. m. — Dopolnilna držav-nozborska volitev. Mesto umrlega poslanca Hiibnerja je bil v okraju Znojm-Budjejevice s 1219 od 1229 glasov izvoljen nemški liberalec Bendel. — Prvotne volitve za pruski deželni zbor se vrše koncem oktobra. — Italijan-s k i kralj v Parizu in Vatikan. Rimski listi poročajo, da je pariški nuncij Lorenzolli dobil nalog, naj za bivanja italij. kralja v Parizu ostavi svoje mesto, da mu ne bo treba imeti nagovora povodom sprejema diplomatiških zastopnikov. — Posvetovanja slovanskih strank avstrijskega d r ž a v n e g a z b o • r a o protokoliranju slovanskih govorov se vrše te dni. — G a 1 i š k i m deželnim maršalom bo v kratkem imenovan grof Stanislav Baden i. — Obsojeni bolgarski ministri. Državno sodišče je obsodilo bivšega ministerskega predsednika T o n č e v a radi nerodnosti pri oddaji javnih del na osem mesecev prisilnega dela, bivši notranji minister R a d o s 1 a -v o v je dobil 8 mesecev ječe. T e n e v ,

bivši finan. minister, je bil oproščen. Sodni dvor je sklenil obsojence priporočiti sobranju v pomiloščenje. — Zadoščenje francoskim redovnikom. Kapucini in dominikani, toženi radi prestopka društvenega zakona, so pri sodišču v B»yonne bili oproščeni, ker je bila odklonitev prošenj za avtorizaoijood strani zbornice nezakonita.
Cerkveni letopis.
V hiši dražba Jesusove pri av. An
draiu v labodski dolini se bodo obhajale skupne duhovne vaje in sicer: I Z a d u h o v n e od 13. julija zvečer do 17. julija zjutraj, od 3 avgusta zvečer do 7. avgusta zjutraj, od 31. avgusta zvečer do 4. septembra zjutraj, od 31. avgusta zvečer do 4. septembra zjutraj, od 28. septembra zvečer do 2 oktobra zjutraj. II. Z a i z o b -r a ž e n'e gospode od 5 sept. zvečer do 9 sept. zjutraj. Gospodje, ki želijo duhovnih vaj se vdeležiti, naj pravočasno na znanijo P. rektoru hiše družbe Jezusove.
Dnevne novice.
V Ljubljani 19 junija.
f Zlatomasnik Blaž Petrič Kakor
smo že včeraj sporočili, je umrl v sredo 17. t. m. zvečer veleč. g. dub. svetnik Blaž Petrič, župnik v Velesovem. Pokojnik je bil rojen 28. januvarja 1824 v Spod. Idriji.
V	mašnika posvečen 31. julija 1849 je bil eno leto semeniški duhovnik, štiri leta kapelan v Ilrenovicah, štiri leta v Sent Juriju pri Kranju, dve leti beneficijat v Lozicah, štiri leta za kapelana v Podkraju, štiri leta kurat v Šturijab, pet let kot župni upravitelj na Selih pri Sumbregu, 12 let kot župnik v Blagovici in 18 let v Velesovem. Zadnjo zimo je močno opešal in vid skoro popolnoma izgubil. Zato je prosil pokojnine, a ko je bila prošnja poslana c. kr. dež. vladi, je pokrjnik izdihnil svojo blago dušo. R I. P.
„Jednakopravnost" preneha. Liberalni listič v Idriji, ki se je že v svojem naslovu lagal, preneha. Pogrešal ga ne bo nihče. Idrijski liberalci so si izbrali za svoje glasilo »Slov. Narod«, ki je znan posebno po svojih psovkah na slovensko delavstvo in ki je po svoji vsebini primeren politični pameti idrijskih liberalcev.
Mladeniški shodi na Štajerskem.
V	nedeljo dne 21. t. m. je prvi spodnješta-jerski mladeniški shod na Ptujski gori. Snidejo se mladeniči s ptujskega polja, dravinjske doline, iz južnih slovenskih in ha-loških goric. »Stajerc« je ves besen zaradi tega shoda in v posebnem članku kliče tudi nemškutarske lante na ta shod. Slovenski mladeniči, pridite na ta shod v velikem številu !
—	Z Dunaja. G. dr. Božidar Stegu, sodni tajnik, prideljen justičnemu ministerstvu, premeščen je v Gorico, kamor se preseli še ta mesec. Njegov odhod bode posebno težko pogrešalo podporno društvo za slovenske visokošolce, pri katerem je več časa marljivo opravljal službo prvega tajnika. Njemu v slovo prirede Slovenci odhodnico v ^Slovanski Besedi", Dunaj I. Briiunerstr. 7, pri kateri bodo sodelovali: Gospica Marija L u z a r , gg. Fr. F r a s , Rudolf Rus in gg. pevci društva „Zvezde", pod vodstvom g. Vinko Kružiča. Ta večer bode v torek 23. junija t. I. ob 8. zvečer.
—	Iz Naklega. Po raznih krajih, večjih in manjših, prirejajo se veselice, poučne in zabavne. Tudi tukaj priredi pevski zbor z šolsko mladino dne 21. t. mes. ob 4. uri popoludne veselico v prostorih gospe M. Korenčan. Č'sti dohodek se porabi za šolska učila. Bližnji rodoljubi Be uljudno vabijo k tej prvi veselici v Naklem. Razpored veselice je: 1. Pozdrav. 2. »Banovci«, moški zbor. 3. »Kameniti ribič«, deklamacija. 4. »Vesela družba«, mešani zbor. 5. »Sirota«, otročja igra. 6. »Slavčku«, moški zbor. 7. »Zgubljena hči«, igra v desetih prizorih. 8. »Pevec«, mešani zbor. 9. »Kdo bo pomil lonec?«, šaljivi prizor. — Vstopnina: Stojišča 40 vin., sedeži 80 vin. Za otroke polovico.
—	Zgradba želez, mostu čez Savo.
Ravnateljstvo dri. železnic v Beljaku razpisuje do 15. julija ofertno razpravo za nabavo novih železnih konstrukcij za novi savski most na progi Ljubljana-Kamnik. Po-drobneji pogoji se izvedo ondi ali pa v dunajskem uradnem listu.
—	Vožna pošta Krško-Raka. Z 21. junijem t. 1. vpelje se med Krškim, Leskov-cem in Rako namesto sedanjih pečpošt vsakdanja poštna vožnja s sledečim voznim redom : odhod iz Krškega ob 7 30, prihod na Rako ob 9 15 dopoldne; odhod z Rake ob G 15, prihod v Krško ob 7 15 zvečer.
—	Efektno tombolo s 500 kartami ie dovolilo ministerstvo kmet. podružnici v Begunjah.
—	Sliki razvitja zastav postojnske »Čitalnice" in »Sokola«. Ob priliki razvitja zastav .Čitalnice" in „Sokola" v Postojni dne 14. junija, napravil je fotogral g. Šeber dve jako lepi različni sliki te Blav-nosti v velikosti 37:44 cm z robom vred. Na istih razvidna so razna društva in posamezni vdeleženci jako dobro. Kdor si jih želi ogledati, vidi isti lahko v izložbi tukajšnjega trgovca Jerneja Bahovca i a sv. Petra cesti št. 2, kateri tudi naročila sprejema. Cena vsaki sliki je K 3 20 brez poštnine. Posetnik^TO slavnosti bodo v trajen spomin.
—	Mesarji v Mariboru Mestni svet v Mariboru je pri zadnji seji sklenil, da ne smejo mesarji, ki imajo svoje prodajalnice na glavnem trgu, mesa brez njegovega dovoljenja dražje prodajati. Tudi so sklenili, da morajo mesarji pri svojih šctorih nabiti cenik, po katerem prodajajo meso.
—	Napadi na avstrijske straže v Pulju. Is Pulia se poroča, da je bila na »Fortu Punta Teneda" predvčerajšnjim ob streljena avstrijska straža. Strel je prišel z nekega čolna. Tudi na »Fortu Bradamante« je bila nekemu vojaku na straži od neznanega zločinca razstreliena roka.
—	Shod »Sodalitatis sacerdotum« za ribniško dekanijo bo prihodnji čttrtek dne 25 junija ob 10. uri v Ribnici.
—	Pozor pred umazanimi brošu rami! Z ozirom na pripomnjo o židovskih kolporterjih Fischerjevih umazanih romanov v številki z dne 12. t. m. smo prejeli naslednji dopis: Oton Fischer je edini knjigar na Kranjskem, ki zalaga romane a la „Gro-lica beračica" ter jih po svojih židovskih kolporterjih razširja mej kmečkim prebivalstvom in delavstvom po Kranjskem in Spod. Štajarskem. Romane, ki v nemščini stanejo po 10 pfenigov snopič, razprodaja v slovenskem jeziku po 20 vin, in ker se taka umazanija, polna lažij in podlosti, raztegne na 100 ali še več snopičev, mora kmet ali delavec plačati zanjo svoto 20 K. Založnik seve pri tem dobro žanje na račun nevednega ljudstva in torej ni čudno, če se, kakor čujem, pripravlja za bližnje dni že nov tak roman z naslovom „C ganski otrok" in nadalje »Poglavar roparjev«, prirejen tako, da se bo dejanje vršilo v bliži postojnske jame. Kolporterji teh »čednih« brošur so, kot sem omenil, sami pristni Abrahatnoviči, Fischer-jevi nastavljenci pa tudi slišijo na lepa imena kot: Beri Ehrenfreund, David Khrenkranz, Israel Seifert recte Winter, Chain Rosen-berg, Israel Leer in enaka. Vrlo zanimivo je pa tudi to, da mnogo teh židovskih kol-porterjev razširja literarno kugo mej ljudstvom brez oblastvenega dovoljenja. Ali ve Ijajo morda za Fischerja kaki izjemni za koni ?
—	Ponesrečeni pijonirji. Iz Ptuja se poroča: Te dni je zadel čoln, na katerem so prepeljali pijonirji orodje na otok, tako močno ob mostni steber, da se ie takoj potopil. Na čolnu je bilo 9 mož. Razun pijo-nirja Husnjak so s 3 vsi rešili. Elen je tudi težko poškodovan na glavi. Potopljeni čoln je bil vreden 1600 K.
—	Ponudbeni razpisi. L., kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo 29. jul. t. 1. ob 12. uri opoludne na borzi v Bruslju vršila ponudbena razprava za dobavo 380 000 hrastovih ali bukovih pragov (švelarjev) in 34.000 hrastovih lesenih kosov za temelj pri napravah železničnega tira. Natančneiša pojasnila daje: Bureau des Herrn do Rudder, Administrateur des Voies et Travaux, Rue de Louvain Nr. 11 in Biiissel und das Bureau de la Commission, de Reception des Fers et Bois, Rue dltalie Nr. 32 in Ixelles lez-Bruxelles. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. C. kr. trgovsko mini strstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo 22. junija t. 1. ob 4. uri vršila v pisarni dobrodelnega zavoda Rue de Brux9lles v Lo\ven (Belgija) ponudbena razprava za dobavo 40 000 kg ovsene ali ječmenove slame.
ljubljanske novice.
Maša zadušnica. Za pok. cesarja Ferdinanda I bo dne 27. t. m. ob 10 uri v tu-kašnji stolnici slovesno zadušno opravilo.
Ves pevski zbor »Glasbene Matice«, kateri je izvajal letos Hartmannov oratorij, se zbere v nedeljo, 21. t. m. d o p o I u -dne točno ob 9. uri na prostornem dvorišču realčnega poslopja v Vegovih ulioah, da se izvrši na občnem zboru skle njeno fotografiranje celega pevskega zbora. Stika se dopošlje Hartmannu v Rim. Pevski odbor prosi vse pevke in pevce, da pridejo vsi člani gotovo in točno ob 9. uri na določeni prostor.
II. veliko vrtno veselico priredi pevsko društvo »Ljubljana« v nedeljo, dne 21. jun. 1903 na Koslerjevem vrtu. Začetek ob pol 4. uri. — Vspored: 1. petje, 2. godba, 3. šaljiva pošta, 4. keglanje na dobitke. Dobitki: I. 20 K, II. 15 K, III. 10 K, IV. 6 K, V. za f največ serij šaljivi dobitek, serija treh lu-
čajev 20 vin. Kegljalo se bo dne 14. junija in na dan veselic«, vsakokrat od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Sodeluje godba c. kr pešpolka št. 27.
Vojak pobegnil. Včeraj okoli poludne je pobegnil iz vojašnice prostak Dominik Pleš pri 17. pešpolku. Čakala ga je kazen zaradi neke tatvine.
Tatvina. Danes po noči je ukradel neznan tat posestnici Mariji Gregorin, stanujoči v Trnovskih ulicah štev. 6, s skladišča pri Paichelnovem vrtu okoli 160 kg. sena in ga odpeljal po Rimski in Tržaški cesti.
S kamni bombardirali. V Cerkvenih ulicah so včeraj zvečer pobalini s kamni bombardirali znanega pisarja Aleksandra Graf-netterja in ga je en kamen zadel v hrbet ter ga nekoliko poškodoval.
Zanimivo razstavo ženskih ročnih del otvonjo jutri ob 10 uri dopoludne tukajšnje slovenske dame. Velika dvorana »Mestnega doma« je polna krasnih ročnih del, ki pri čajo o umetniški spretnosti slovenskih dam. Razstava je res nekaj posebnega v tej stroki, zato je pričakovati od strani občinstva naj-obilnejšega obiska. Čsti dobiček razstave je v prid družbe sv. Cirila in Metoda in mestnih ubogih. Vstopnina je 40 vinarjev.
Promenadni koncert vojaške godbe bo danes ob pol 7. uri zvečer pod Tivoli.
Pijanega postopača prevažal. Včeraj popoludne pripeljal je lijakarski hlapec Ant. Markovič iz Studenca v mesto nekega pijanega pasaiirja, katerega je bil naložil na cesti v Rudniku, in ga vozil potem od gostilne do gostilne po Stopanji vasi in po Fužinah. Ker se je pa pasažir tako vpijanil, da fijakar ni mogel od njega dobiti plačila za vožnjo, ga je peljal v mesto in ga oddal na magistratu policajem. Ti so v pijancu koj spoznali postopača in iz mesti izgnanega tata Josipa Oltra vulgo Lojtra in ga pridržali v zaporu, dokler se ni iztreznil. Ko so Oltra preiskali, dobili so pri njem nad 80 kron denarja, tri zlate prstane in 1 srebrno brožko. Te reči je Oltra brez dvojbe kje ukradel, dasi pravi, da je pred dvema dne voma na Hrušici igral z barabami in da je denar v igri dobil in še potem kupil tri prstane in brožko. Policija je Oltra izročila sodniji, kjer bodejo poizvedeli, odkod da ima denar in druge reči.
Veiikansk napis si je omislil tukajšnji tovarnar barv g. Adolf Hauptmann na Res-ljevi cesti. Napisni nastavek zavzema malone dolgost celega poslopja in je umetniško izvršen.
Zgubljeno in najdeno. Neznano kje v mestu je izgubila včeraj popoldne Ana Kle-menčič, poseetnikova hči v Veliki Loki zlato brožo s tremi modrimi kamni. — Na Mestnem trgu je izgubila včeraj zvečer šivilja Aloizija Pokoren, stan. v Cegnarjevih ulioah št. 6 bankovec za 10 K. — V Javorniku je bila najdena listnica s 500 K, katero je bil predvčerajšnjim nekdo izgubil mej vožnjo iz Ljubljane proti Trbižu.
Najdene starine. Na starem vojaškem strelišču našli so v sredi hriba, kjer odko pavajo zemlje, tri stare lončene krste, v katerih so bile majhne lončene posodice.
Kosca sta se sprla. Na Cesarja Jožefa trgu sta se včeraj zvečer sprla kosca Filip Opersnik in Franc Trelc in sta provzročila izgred, da je moral priti policaj jih odgnati stran.
V Ameriko so odpotovale danes po noči 4 osebe, iz Amerike pa se je pripeljalo v Ljubljano 9 oseb, katere so se odtod podale v svoje domače kraje.
Dogodki na Hrvaškem.
Hrvatski sabor.
Markov trg je imel včeraj v Zagrebu isto lice, kakor predvčerajšnjim. Zaseden je bil od orožnikov, ki so pri uhodih iz raznih ulic zahtevali od ljudi legitimacije.
Vlado so včeraj v saboru zastopali Kraj-čovič, Klein in Pavic.
Prebral se je o zadnji seji zapisnik, v katerem stoji, da sta poslanca Brestyenski in dr. Derenčin svoj nujni predlog izročila predsedniku po otvoritvi seje. (Hrup pri opoziciji)
Poslanec Vrbanič in Brestyen«ki izjavita pod svojo častno besedo, da ta stavek v zapisniku ni resničep, in zahtevata, da se izpusti.
Tuškan : „Ves zapisnik naj se raztrga !"
Predsednik : .Vi me hočete označiti za lažnika.«
Vladni poslanec Tomašič: »Opozicija hoče, da jo izključimo. Najboljše bi bilo, da je ni tu!« Na te besede prične opozicija strahovito razbijati in muzicirati z različnimi instrumenti. Vladna večina ploska.
Predsednik: »Jaz sem najprej pozvonil, potem sem še le dobil v roke nujna predloga!« (Burni klici): »To ni res!«
O odobritvi zapisnika se je glasovalo imenoma. Zapisnik je bil odobren s 54 glasovi vladnih poslancev proti 13 glasovom opozicije! Harambašič kliče: »Laž tu sankci-jonirajo!«
Opozicijonalec dr. Mažuranič izjavi: »VeČina je nas hotela danes označiti za laž-nike. Večina naj bo torej pripravljena na dosti hujše prizore. Provocirani smo bili in odgovorili bomo!«
Opozicijonalec dr. V i n k o v i č kliče: „Tu bi potrebovali nekaj srbskih častnikov!"
Nato prebere zapisnikar nujni predlog dr. B r e a t y e n 8 k e g a, ki predlaga, naj se izvoli odsek 11 članov, ki naj izdela na Njegovo Veličanstvo adreso s prošnjo vsa sodnijska zasledovanja ustaviti in vse pomi-lostiti, ki so bili kaznovani radi dogodkov povodom razobešanja nepostavnih ogrskih napisov in radi shodov, ki bo bili po postavi dovolieni.
Dr. Derenčin zahteva v svojem nujnem predlogu zadoščenja za razžaljenja opozicije v manifestu vladne stranke. Nadalje zahteva Derenčin, da se izreče deželni vladi nezaupnica, ker je te manifeste tiskala v deželni tiskarni in jih je razdeljevala po občinskih organih.
Dr. F r a n k še enkrat protestira proti policijskim naredbam v saboru kakor tudi proti temu, da predsednik ni ugodil njegovim zakonitim zahtevam o prostosti sabora. Frank zakliče vladni stranki: Ako hočete Se nadalje izvrševati nasilje namestu pravice in resnice potem imejte boj. Revolucija prihaja od Vas. Ni intrig, ki bi razrušile slogo opozicije!
Ko je govoril o svojem včeraj omenjenem predlogu poslanec Kovačevič, je poslanec Brestyensky na to utemeljil svoj nujni predlog: Najprej konsta-tira, da je za odobrenje zapisnika glasovalo mnogo vladnih poslancev, ki v prvi seji niti navzoči niso bili. 2000 oseb je sedaj že tri mesece po Hrvatskem v ječah. Ne pusti se jih niti k sv. maši. Vse ječe so prenapolnjene. (Frank: Calo železniški vozovi!) Zahvaljuje se slovanskim narodom, ki so se potegnili za Hrvate. Kam pripelje sistem, kakeršen je na Hrvatskem, videlo se je na Srbskem. Ker ob 50letnici vlade Njeg. Veličanstva edino iz Hrvatske ni prišel noben predlog za pomiloščenje političnih kaznjencev, stavi ta predlog sedaj.
Justični stf K 1 e i n pravi, da ne more podpirati predloga, ker bi sicer nemiri še bolj narastli. Vlada stori vse, da olajša položaj .zapeljanim nesrečnežem".
Klici: »To niso nesrečneži, to so patri-jotje, ki branijo svojo domovino!"
Poslanci Tuškan, Vinkovič in Hsram-baš č skočijo raz svojih sedežev in lete s skrčenimi pestmi k sedežu iustičnega šefa, ki se vsede. Kleina obkolijo poslanci večine. Tuškan kriči na Kleina. Sejo podpredsednik Francisci prekine za 10 minut. Po zonetni otvoritvi seje izjavi predsednik, da je 48 poslancev predložilo predlog, naj se poslance Vinkoviča, Harambaš či in Tuškana i z -ključi za 15 sej ter pravi, da se bo o predlogu razpravljalo v prihodnji seji. Harambašič: »Kleinu nisem nič razžaljivega dejal!« B a n stopi v zbornico in zasede svoj sedež. Dr. Derenčin: »Prosim, da se seja zaključi, ker sem prerazburjen, da bi utemeljeval svoj nujni predlog«. Predsednik nato zaključi sejo in določi sejo na 5. uro popoludne.
V popoludanski seji je najprej protestiral po prečitanju zapisnika dr. Harambašir, da se hoče njega, Vinkovič) in Tuškana izključiti od 15 sej, češ, da so raz-žalili iustičnega predsednika Kleina, a ne pove se, v čem obstoji to razžaljenje. Nasprotno — Klein je razžalil hrvatski narod, ker je zaprte demonstrante imenoval »zapeljane nesrečneže« in Klein mora to razžaljenje preklicati. (Večina postane silno nemirna.)
Predsednik Gjurgjevfč pozivlje, predno preide na glasovanje o izkli učenju zgoraj imenovanih treh opozicijonalnih poslancev, dr. D e r e n č i n a, da utemeljuje svoj nujni predlog. Kar se je na to dogodilo, skoro ni mogoče opisati. Opozicija kliče, da je to proti dnevnemu redu in da se mora najprej glasovati. Predsednik: »Besedo ima .. . Opozicija prične pravo mačjo muziko. Harambašič ima kovinsko pločo in udarja z njo po mizi. Ostali opozicijonalci imajo piščalke in trobente, kakoršne se rabijo pri avtomobilih. Derenčin pripoveduje predsedniku, da v takem času ne more govoriti. Vtem trenotku pride ban v zbornico.
Opozicii* kliče: »Abzug!" »Pereat!« ve> čina kliče »Živio !" Ban zakliče: »Stari ko-medijaš!" Derenčin: »Vi ste komedijaš!* Predsednik hoče govoriti, a ko vstane, ne more govoriti vsled silnega vrišča. Ban govori s predsednikom. Tuškan: „Aha, sedaj pašuje mažarski husar !« Predsednik : »Kaj hočem sedaj storiti ?« Večina utihne, opozicija ploska. Derenčin : »Vi vedno igrate komedijo, sedaj poskušamo malo mi!« Ban vstane, vrišč se ponovi. Neki vladni poslanec se je opozicijonalnemu poslancu Barčiču preveč približal. Barčič prime miznico in hoče nasprotnika udariti. Predsednik prekine sejo za 10 minut, a ko jo zopet otvori, prične se z nova ropotanje. Predsednik opoziciji: »Vi nas ne bodete terorizirali!« Banjavčič : »Zaključite sejo!" Predsednik: »Ne, tega ne
bo!« Strašen hrušč ae nadaljuje. Naposled je predsednik primoran zaključiti sejo in določiti nadaljevanje aeje za p e t e k 19. t. m. ob 10. uri dopoludne.
»Hrvatska Misao" pred sodnijo-
Kakor smo že sporočili, je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo izdajati časopis »Hrvatska Misao«. V ponedeljek popoldne pa sta stala pred sodnijo urednik „Hrvatske Misao« J. L o n č a r i c in njen lastnik M. Maravic, ker sta kriva §§ 8. in 9. tisk. zak. Obtožbo je zagovarjal dr. Kaurič, kateri je posebno naglašal, da J. Lončarič ni sposoben za urednika političnega lista, ker nima akademične naobrazbe. — Obtoženca je zagovarjal dr. S. M a z z u r a , ki je povdarjal, da oblast ne vpraša, kaka je urednikova naobrazba, marveč le, ako je „sam svoj« in slednjič predlagal, naj obtoženca sodišče oprosti, ker nista kriva §§ 8. in 9. tisk. zakona. In sodišče je na to obtoženca oprostilo; zastopnik obtožbe je uložil priziv proti razsodbi.
Vstanek v Zagorju
Včeraj ]e bila v Varaždinu izdana obtož' niča radi nemirov, ki so se dogodili 4. maia. Po tej obtožnici je zatoženih 33 k m e t o v , ki so vsi v zaporu. — Včeraj so kmetje napadli grad barona Pavla Raucha, ki je ravnal s kmeti kaj brezobzirno, ko so prišli k njemu in zahtevali, naj drži z njimi. Odšel je tja en eskadron ulancev. da brani grad pred kmetskim napadom. — Sploh pa je v varaždinski okolici polno nemirov, in vojaki morajo hitevati iz enega kraja v druzega in tako braniti Hedervaryjevo bano-vanje.
Izjava domoljubnih Hrvatov v Slavoniji:
Pošto vsljed poznatih zaprieka mora-dosmo od vstati od namuliene skupštine za financielnu samostalnoet Hrvatske, a toga ovim pu tem u ime svoje i u ime mnogih drugih (pa i takovih, koji isto misle, ali mo-raju da šute) izjavljamo:
1.	pripunu solidarnost sa resolucijama Zagrebačkim, se molimo i zaklinjemo sve prave zastupnike naroda, tako Srbe kao i Hrvate, e da se odlučno bore za fnanci-jalnu i gospodarstvenu samostalnost Hrvat ake; da uznostoje izvojevati poštivanje zakona u Hrvatskoj, počtivanje i proširenje ustavnih prava, na pose prava izbornog, slo-bode štampe, slobode sestajanja i udruži-vanja.
2.	Izjavljamo dalie svoje udivljenje i najdublju harnost brsci u Dalmaciji, Istri i Sloveniji za bratsku ljuba v i saočeica, ko-jim kod njih odjekuje naša nevolja i borba za istinu i pravo.
Nek se brača skupa s nama tješe time, da njihov bratski vapaj, ako — i ne če da čuju ljudi, prodire ipak k prestolju Boga velikoga, koji je »Gospodin vojska i naroda«.
A On, izvor i platac vsake dobre lju bavi, uslišat cu vapaj njihov i vrsci molitvu našu, i dati, da draga nam bračt, koja tako — iskreno — diele s nama žalost naša buda jednom — dionici i konačne pobjede, radosti i bolje budrčnosti naše u sjedinje-noji slobodnoj, u samostalnoj i sretnoj Hrvatskoj
U to ime Bog s Hrvati!
Pakrac v Slavoniji 3. jun. 1903.
Sledi 58 podpisov.
Dogodki v Srbiji.
Proklamacija Petra I. — liberalizem novega kralja.
Peter I. je izdal sledečo proklamacijo na srbski narod:
»Božja milost in narodna volja sti me pozvali na prestol mojih prednikov. Izjavljam, da vsprejemam sklep narodov in da zasedem srbski prestol. Smatram v svojo prvo dolžnost, zahvaliti se narodu na izkazanem mi zaupanju in izražam istočasno nado, da velesile priznajo nastop mojega vladanja ; tem več, ker sem sklenil zapričeti v Srbiji dobo miru, reda in napredka. Izjavljam, da ebljubljam s svojo kraljevsko besedo, da hočem spoštovati pravice vseh in storiti vse mo goče, da bom ustaven kralj, zaščitnik zakonov ter da bom sodeloval za blagostanje svojega naroda. Žito poživljam s tem svojim prvim manifestom vse cerkvene glavarje, vse državne funcijonarje in vse vojaške poveljnike, naj ostanejo v svojih službah in jim priporočam, naj vestno izvršujejo svoje naloge. Izjavljam, da sem pozabil na VBe dogodke, ki so se mene tikali in ki so se izvršili v zadnjih štiridesetih letih. Vsak pravi Srb bo imel pod mojim vladarstvom zagotovljeno moralnoinma-terijalno življenie. Geslo moje dinastije je bilo vedno: »Za sveti križ inzanašosvobodo« in s tem geslom, ki me je z jedno strani veže na pravoslavno cerkev in z druge na vojsko, stopam na prestol z imenom Peter I., kralj Srbije. Prosim Boga, naj podeli milost
mojemu narodu in pošiljam vsem svoj kraljevski pozdrav. Peter I.«
»slovenski Narod« je proklamiral Petra I. za svojega liberalca. Iz te proklamaoije pa veje liberalizem, kakoršnega imamo tudi »klerikalci«, a ne tak liberalizem, katerega je novemu srbskemu kralju hotel obesiti »Narod«, ki križa ne more videti in se iz krščanstva norčuje.
Dohod kraljev v Belgrad
Deputacija skupščine in senata odpotuje po novega kralja iz Belegagrada prihodnji petek. Kralj pride baje v Beligrad prihodnji četrtek. Po svojem dohodu v srbsko stol nioo bo Peter I. v slovesni seji Bkupščine prisegel na spremenjeno novo ustavo, ki ima posebno ostro določbo o ministerski odgovornosti. Po novi ustavi senat skoro popolnoma izgine. Vsi uslužbenci na dvoru so odpuščeni z mirovnino.
Za novega kralja
Ruski poslanik Carikov v Belemgradu je brzojavil novemu kralju pripoznanje Rusije in dostavil brzojavki željo: »Naj Vam Bog v vsem pomaga, kar bodete pričeli v blagor narodov.« Tudi sorodnik novega kralja, laški kralj, je Petru I. poslal brzojavko družinskega značaja. Danes je bil v ruski cerkvi v Ženevi »Te deum!« V cerkvenih molitvah so včeraj na Srbskem prvikrat omenili novega kralja.
Dve uri čakala na smrt.
Po izjavi zarotnikov nista bila Aleksander in Draga ustreljena v spalni sobi, kakor ima naslikano (!) »Interessantes Blatt«, ampak v garderobi, mali, ozki sobici poleg spalnice. V to sobo je pobegnila kraljeva dvojica, skoro gotovo takoj, ko je čulavko-naku prve strele, in je ondi bila skrita dve uri. Na kraljevi mizi v spalnici so našli na-žgano cigareto, kar je znamenje, da si je kralj prižgal cigareto, ko je začul prvi strel.
Zarotnika o smrti kralja Aleksandra
Častnik Popovic, ki potuje kot ordo-nanČni častnik v družbi častnikov Kostič» in Gruica k novemu kralju, se je udeležil umora kralja Aleksandra ter je izrekel poročevalcu »Pester Lloyda« željo, naj priobči naslednje resnično poročilo o umoru: »Ko smo videli, da nas generalni adjutant kraljev Lazar Petrovič nalašč napačno vedi po konaku, zaklicali smo mu: „Ako ne Blušaš našega povelja, umreš!« Petrove je nato pričel streljati in je nekatere izmej nos ranil. Petrov:ci smo vsled tega ustrelili, začetkoma mu pa nismo hoteli ničesar storiti. Ko smo z dinamitom razstrelili neka vrata, pri čemur je naš sozarotnik Naumovič ostal mrtev na mestu, prišli smo v kraljevo spalnico. Tu ni bilo kralja. Domnevali smo, da je kralj v kraljičini spalnici, in šli smo tja. Tudi tu ni bilo nikogar, šum ob steni pa je izdajal, da mora kralj biti skrit za steno. Trkali smo na zid in skoro našli tapetna skrita vrata, za katerimi je bil, v kakor smo pozneje videli, mal kabinet, kamor je kraljica metala rabljeno perilo. Za ta vratica sta se skrila kralj in kraljica. Potrkali smo na vrata in rekli kralju, naj se odpove in podpiše v to listino, mi pa mu damo častno besedo, da se mu sicer nič žalega ne zgodi. Ale ksander je odgovoril iz skrivališča: »Na častno častniško besedo obljubljam, da se odpovem, ne podpišem na ne«. Mi smo mu zaklicali: »Aleksander Obrenovič, Ti si nas že več stokrat csleparil in prelomil svojo častniško besedo, pozivamo Te še enkrat podpiši, potem pa pojdi, kamor hočeš«. Aleksander je ponovil še enkrat prvo svojo izjavo. Tretjič smo ga pozvali za podpis, a ko je zgorajšnjo izjavo še ponovil, oddali smo v tapetna vratca salvo, ki je preluk njala vsa vrata. Uiomili smo vrata. Kralj je bil že mrtev. Dobil je v telo 8 krcgclj. Kraljica Draga je čepela težko ranjena za njim, a živela je še. Vojaki so ustrelili v njo, nakar je umrla. Ker smatram, da sem storil svojo dolžnost napram svoji domovini, končal je častnik, ne bojim se stopiti pred novega kralja kot njegov častni ordo-nančni častnik.
Poročevalec »Zeit« v Belem Gradu je imel priliko govoriti z nekim stotnikom, ki se je udeležil zarote. Ta stotnik je pripovedoval, da se je zarotnikom na dvorišču postavil prvi nasproti poveljnik dvorne straže ritmojster Pero Panajotevič s 50 orožniki. Ritmojstra so zarotniki takoj ustrelili, nakar so orožniki opustili odpor. Ko je pal strel, ja priteklo še 40 orožnikov, a ko so ti videli premoč zarotnikov, so se udali. Pred stanovanjem generalnega adjutanta Petroviča ni hotel ondi na straži stoječi orožnik odpreti vrat. Vrata so razstrelili nato zarotniki z dinamitom, orožnika pa ustrelili. Za uSesa so zarotniki na to Petroviča vlekli po konaku. Kakor zgoraj omenjeni zarotnik popisuje tudi tu nadalnje dogodke, samo pravi, da so kralja in kraljico v garderobi dobili v objemu skrita ca nekim zagrinja-lom, nakar so oddali v nju 40 strelov. Tudi s sabljami so sekali na kralja in kraljico, katerima so skoro vse prste odsekali.
Ali je na Srbskem res tako vsoren
mir?
V nasprotju z vestmi iz Belegagrada prihajajo preko Dunaja vesti iz Niia in drugih srbskih pokrajinskih meBt, ki zatrjujejo, da po Srbiji ne vlada nikako navdušenje za novega kralja, razun v Belemgradu, o katerem navdušenju pa da se tudi ne more trditi, da prihaja iz srca, marveč ga izsiljuje navzočnost 6000 mož broječa beligrajske posadke. Srbski narod da zahteva republiko.
V	Kragujevcu da je vojaštvo udrlo v arse-nal in odneslo orožje in streljivo, katero je razdelilo meg narod. Vojaki in civilisti so prirejali demonstracije ter vzklikali: Živela svobodna Srbija! Živela republika! V nekaterih krajih pa je došlo do krvavih spopadov. •— Berolinska »Vossische Zeitung« trdi, da je bilo v oni usodepolni noči v Belemgradu več oseb ubitih, nego trdijo cficielna poročila. Pred konakom da je namreč došlo do spopada med vojaštvom in orožništvom in da je na obeh straneh padlo kakih trideset mož.
»Srbski korespodenci« se poroča iz Bel-grada, da se je soglasna iavolitev Petra I. novim kraljem dosegla vsled groženj častnikov zarotnikov, da se bo z vsakim tako godilo, kakor z Aleksandrom, kdor ne bo za Petra Karagjorgjevica, katerega je proglasila kraljem armada. V usodni noči je prišlo v Sabacu do pravcate bitke mej vojaštvom. Del vojakov ni hotel priseči zvestobe novemu kralju in klical: „Doli z morilci !M ter je hotel z majorjem Nikoličam udreti proti Belemgradu na pomoč kralju.
V	boju. ki se je nato razvil mej vojaki, je bil Nikolč ustreljen. Uporniki bo ostali zmagovalci.
Književnost in umetnost.
* Ie »Dramatičnega društva«. Pri-hodn|i teden odpotujeta gdč. Vida Ko-č e v a r j e v a in g. P. N u č i č , člana slov. gledališča, na višjo dramatično šolo v Pragi. G Nučič se je odlikoval zadnjič v »Desetem bratu« ob priliki gostovanja družbe slov. igralcev v Trstu v ulogi Lovro Kvasa. Veseli nas, da so se merodajnim faktorjem slednjič le oči odprle, da imamo tudi mej sabo moči, ki bodo moglo — in z vspehom — odpomoči pomanjkanju domačih igralcev. Gdč. Kočevarjevi in g. Nu-čiču pa želimo v tujini dobre šole in pozneje na našem odru obilo vspehov.
Društva.
(Vabilo k vrtni veselici, ka tero priredi izobraževalno in pevsko društvo v Štefanovi vasi pri gospodu Ivanu Povšetu (pri Štrausu) št. 19 dne 21. t. m., točno ob 4. uri popoludne. Vspored: 1. M. Farkaš : Naprej zastava slave, udarjajo tamburaši. 2. M. Farkaš: Domovini, udarjajo tamburaši. 3. P. Angelik Hribar: Hišica očetova, poje društven mešan pevski zbor. 4. M. Farkaš : Hej ®eseli mili druži, udarjajo tamburaši. 5 J. Žarovnik : Kukavica, poje društven mešan pevski zbor. 6. A. Jirka : Opet u domovinu, udarjajo tamburaši. 7. P. llugolin Sittner: Čuj lombardsko petje srlasno, poje društven mešan pevski zbor. 8. A. Jirka : Narodna četvorka, udarjajo tam buraši, 9. P. Hugolin Sattner : Pogled v nedolžno oko. poje društven moški čttverospev. 10 J. Stepušin : Ljepa naša domovina, udarjajo tamburaši. 11. P. Hugolin Sattner: Perice. poje društven mešan pevski zbor. 12. M. Farkaš: Oj, Hrvati, oj junaci, udarjajo tamburaši. 13. J. Aljaž: Zaostali ptič. poje društven mešan pevski zbor. 14. M. Farkaš: Frankopanka, udarjajo tamburaši. (Pevski zbor vodi društveni pevovodja, g. J. Hajbl.) 15. Deklamacija, deklamira g. K. Šantelj. 10 Veseloigra v treh dejanjih, spisal dr. V. Pailler: Jeza nad petelinom in kes. Med odmori se vrši srečkanje in Šaljiva pošta. Pri koncertu sodeluje slavni tamburaški klub »Triglav«. K obilni udeležbi vabi najuljud-neje odbor. — V slučaju neugodnega vre mena se veselica preloži na nedeljo, 28. junija.
(Družba sv. Cirila in Meto d a) je imela svojo 144. vodstveno sejo dne 4. junija t. I. v družbinib prostorih »Narodnega doma«. Navzočni: Tomo Z u-pan (prvomestnik), dr. Dragotin vit. Blei-weiB - Trsteniški, Martin Petelin (blagajnik). Luka S v e t e c (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Anton Ž 1 o g a r (tajnik). Opravičila sta se vodstvena uda: ravnatelj Ivan Š u b i c in deželni blagajnik v p. Dragotin Žagar. Od nadzorništva je bil prisoten Ivan V r h o v n i k. Prvomestnik otvarja ob 3. uri sejo in naznanja, da se je odbor »Ustreine Matice skolske« v Pragi zahvalil za izraženo sožalin ob smrti bivšega njenega predsednika dr. Fr. Ladislava svobodnega pana Riegra. — V počeščenje dr. Riegrovega spomina in v znak sožalja so navzočni na prvomestnikov poziv vstali raz sedeže. — Prvomestnik naznanja svoje ukrepe, ki jih je od zadnje seje storil v prid družbi. Ko se rešijo došle vloge, vzame na
znanje, da bode letoSnja velika skupščina v četrtek, 6. a v g u s t a v L i 11 j i. Vsprejme se predlog, da se takoj po veliki skupščini izda mesto običajnega »Vestnika« družbin koledar. Prvomestnik zaključi sejo ob pol 7. uri zvečer.
(Slovensko katol. a k t d e m. društvo „ D a n i o a " na Dunaju) priredi dne 23. junija 1903 svoj III. redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1 Čitanje zapisnika bratskega društva »Zarja« v Gradcu.
3.	Poročilo odborovo. 4 Slučajnosti. Lokal: »Brussattis Restauration« (I. Schauflergasse). Začetek ob 8. uri zvečer.
(Podgrajska posojilnica in hranilnica) nam je doposlala svoj računski zaključek za osmo upravno leto 1902. Imela je 536 zadružnikov s 541 deleži v skupnem znesku 10.820 K. Hranilnih knjižic je 166 za 242.781 K 99 h. 492 zadružnikov dolguje posojilnici 323.466 K 24 h. Skupnega denarnega prometa je bilo 377.770 kron 36 h Upravnega dobička je imela pa-sojilnica 2270 K 24 h. Zadružni zaklad je narasel na 8840 K 1 h. Občni zbor je določil nastopna darila: družbi sv. Cirila in Metoda za Istro v Opatiji 40 K, bratovščini hrvatskih ljudi v litri v Kastvu 40 K, dijaškemu dijaškemu podpornemu društvu na hrvatski gimnaziji v Pazinu 40 K, gospodarski zadruei za sodni okraj Podgrad 40 K, mlekarni v Hrušici 40 K in zavodu sv. Nikolaja v Trstu 20 K.
(Društvo slovenskih odvetniški h i n n o t a r s k i h uradnikov v Celju). Iz letnega poročila tega društva posnemljemo naslednje: Koncem četrtega društvenega leta je imelo društvo 55 rednih udov, sedem ustanovni-kov in 16 podpornih članov. V petem društvenem letu. t. j. od 24. aprila 1901 do 9. novembra 1902 je na novo pristopilo 45 udov, izbrisati se jih je moralo 8 vsled neizpolnjevanja dolžnosti nasproti društvu, tako da je društvo koncem petega društvenega leta štelo 92 rednih udov; število ustanov-nikov in podoornih članov je ostalo neiz-premenjeno. Cianarine je bilo 553 K 60 v., skupni dohodki so pa znašali 1111 K 06 v. Podpore se je podelilo dvanajsterim članom 333 K, Bkupni izdatki so bili 1111 K 06 v. Društveno premoženje znaša skupaj 1765 K 88 vin. Odbor je poskusil pridobiti istrske in dalmatinske odvetniške in notarske uradnike, da se pridružijo organizaciji in razposlal istim do 200 vabil, na katera pa se niti eden ni odzval. Pač pa sta naznanila svoj pristop eden odvetnik in eden notar; ostalo je pa samo pri naznanilu, — pozneje pa nista dala več o sebi slišati. Koj v po-četku tega društvenega leta se je odbor z vso vnemo zavzel, da se uvedenje nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih uradih uzakoni. V to svrho se je priredilo posebno zborovanje dne 22 septembra 1901, pri katerem se je sklenilo izdelati načrt temu zakonu in ga po naših poslancih vladi predložiti. Pri tem zborovanju se je tudi sestavila resolucija za predrugačenje vladnega načrta zakona za zavarovanje zasebnih uradnikov in obitelji istih za starost in onemoglost v 11 točkah. Te zadeve je potem državni poslanec gosp. Josip Žičkar na prošnjo odborovo izročil socijalno političnemu odseku. Sklenilo se je pa tudi v dogovoru z bratskim društvom moravskih tovarišev v Brnu, izdajati skupno društveno glasilo, kateri sklep se pa valed indolence drugih bratskih društev ni izvedel. Dne 3. avgusta 1902 se je vršilo v Ljubljani v hotelu Štrukelj zborovanje, katerega se je udeležilo 21 tovarišev. Čeravno je to število za Ljubljano malenkostno, smo se vendar razveselili, da se je enkrat pri naših tovariš h na Kranjskem misel za organizacijo oživela. Kar je bilo sploh mogoče storiti za koristi odvetniških in notarskih uradnikov, se je storilo, več uspeha pa bi bili lahko imeli, če bi bilo pri naših tovariših več zavednosti in delavnosti. Ti bi nas v našem prizadevanju bili morali podpirati s polnoštevilnim pristopom k društvu, in z naznanili in poročili, zadevajočimi našo organizacijo. Pa tudi od gg. delodajalcev bi smeli pričakovati podpore vsaj v tem da bi blagovolili upoštevati naša težnje in da bi sprejemali v svoje urade le tiste uradnike, ki so člani tega društva. Tako bi se jim posrečilo, da dobijo izveZbane uradnike, od katerih bodo imeli gotovo večje koristi; do tega prepričanja so že itak prišli, to' vemo i mi.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega sodišča.
Zaradi silovitega prete-n j a se je imel zagovarjati delavec Tone Petrič iz Drage. Dala! ie pri zgradbi predora v Hrušici ter bil v oskrbi pri hrčmarju in prodajalcu Lovretu Krivicu. Z,večer dne
4.	maja t. I. je sedel v tej prodajalni Petrič, za njim je pa pršil zidar Janez Zupančič; na pripombo Jere Kavalar, da naj se nekoliko pijanega obdolženca ogiblje, je to Petriča tako razkačilo, d* je tekel s kolom za njim in ga dvakrat po glavi udaril, a ga le lahko poškodoval. Okoli 11. ure. ko je sel Zupančič spat, je Petrič z velikim
nožem priletel za njim in vpil, da bode njega in Jerico Kavalar zaklal. Drugi dan popoludne je zopet pokazal Zupančiču nož, rekoč: »Ali ga vidi«, to je tvoja smrt.« Na to je prišel v prodajalno, kjer je zahteval iganja; ker ga pa ri dobil, zgrabil je utež za 2 kroni, i njim nameril na prodajalko Ur ji zažugal, da bode znak ležala, predno bodeta dve uri pretekli. Se tisti večer je Kri vič Petriču hrano in stanovanje odpovedal To ga je pa zopet tako razjezilo, da je sko čil nad Krhcs, in le s pripomočjo nekega drvarja se ga je otresel in iz hiše pognal Pred hišo le razbil dva stola, nato se z jed-nim delom oborožil ter skušal z vso močjo v hišo ulomiti, med tem pa Krivicu grozil, če ga dobi, da ne bo en dan več gospodar. Obdolženec je bil obsojen na eno leto težke leče. — Z batino ga je udaril. Dne 8. marca t. I. je v Pristročevi gostilni na Hrušici pilo več delavcev, med njimi tudi zidar Matija Tomšič. Prišlo je do pre pira med njim in Janežem Orličem, ki je pa kmalu odšel, a tudi Tomšič je šal za njim ter mu na cesti vzel batino. Orlič je zbe žal, a Tomšič mu je pot prestrigel ter ga z batino tako po glavi udaril, da je takoj padel. Tomšič se zagovarja s pijanostjo. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. — Sleparski agent. Franc Hauptman, bivši zavarovalni agent, je bil zaradi goljufije že dvakrat kaznovan. Obdolženec je pod napačnim imenom osleparil razne stranke v Ljubljani, nekatere še prav občutno. Nastopal je kot zavarovalni uradnik, učitelj itd. Goljufije so mu v desetih slučajih dokazane. Sodni dvor ga je obsodil na 18 mesecev ječe. — Z zastavo na nabor. Dne 23. aprila so se fantje iz Janeževegabrda z zastavo pripeljali k vojaškemu naboru v II. Bistrico. Ko pa so se vračali z zastavo skozi vas Bitenje, jih naskočijo domači fantje, jim vzamejo zastavo ter jo vržejo v bližnjo vodo. Zastava je bila vredna 12 kron. Zdajci pa udero fantje za Bitenjčani. Tone Tomažič, posestnika sin z Janeževegabrda, vrže kamen Francetu Dekleva v senca, da se je nezave sten zgrudil. Sodišče ga je obsodilo na štiri tedne ječe. — Skrajna surovost. Dne 21. majnika dopoludne pili so v krčmi Marije Zupin v Podkraju premogarji Florijan Brvar, Jcžef Serak in France Vozelj; kmalu nato se je vnel z navzočim posestnikom Ja nezem RogliCem prepir, na kar so mu fantje rekli: »Danes si v naših rokah!« in kmalu jo je dobil s pestjo po nosu, da je krvavel. Pozneje so ga tako suvaii in bili v trebuh, da je nezavesten obležal. Njegov spremlje valeč Tine Obreza je prosil fante, naj ga puste, a za odgovor jo |e dobil po roki, na kar je Obreza v Kerznarjevo hišo zbežal, fantje so jo ubrali za njim, in slaba bi se mu bila godila, da be ni pravočasno rešil in skril za neki grm, kajti udrli so v Ketznar jevo hišo za njim, tam razbijali in nekaj škode napravili, od tukaj so se zaleteli v Maselnovo hišo, tam so vse premetali, da bi bili Obreza našli, Maselnovo ženo so bili s pestmi, Vozelj je pa njenega moža držal za vrat, kričeč, kje ima Obrezo skritega. Odtod so se vrnili nazaj v prejšnjo krčmo, kjer so našli Rogliča še v nezavesti ležati. Takoj ga Brvar zagrabi in ga vleče kakih osem metrov daleč na cesto, med tem ko sta ga tovariša z nogami v trebuh in v ledja suvala. Brvar mu je hotel še debel kamen v glavo zagnati, da mu ni zabranil tega grajski hlapec Peter Ceglar. sodni dvor je obsodil Br-varja in Vczeljna vsacega na deset mesecev, Seraka pa na osem mesecev težke ječe. — Z desko je udaril mizarski pomočnik Janez Hribar dne 1. februvarija zvečer v Vižmarjih Franceta Jenkota ter mu zlomil desno podlehtnico. Hribar pravi, da ga je jezilo, ker je kričal »auf«, in ga je le sprva pahnil, da je padel, in ga je še • le potem udaril, ko ga je ta z nožem naskočil. Ker se je pa dokazalo, da je bil Jenko tako pijan, da se je opotekal in bi se bil Hribar lahko tega napada izognil, ga je sodni dvor obsodil na pet tednov težke ječe.— Mlada tatica. Ana Kolar je služila za pestunjo pri Mihevčevih v Dol. Logatcu in čeravno še-le 14 let stara, je jako sprideno dekle; ne le da sama izmika, tudi druge otroke krasti uči. Letos meseca aprila je pregovorila 12-letno hčerko Marijo Gorjanc, da je doma vzela 5 kron, katere sti skupno na raznih sladkarijah zapravili. Začetkom maja je videla Kolar, da je njen gospodar France Mi-hevc izplačal Gorjančevim neki dolg v znesku 600 kron. Marija Gorjanc je spravila denar v omaro, in sicer v žep svojega krila, ter jo zaklenila, ključ pa spravila na omaro. V nedeljo dne 3. maja pa je prišla Kolar k Gorjančevim in tam izmaknila bankovec za 50 kron, od katerega pravi, da ga je pred nišo na tleh našla. Obsojena je bila na en aiesec ječe.
Razne stvari.
Najnovejie od rasnih strani.
Sedem vojaških kaznjencev u A 1 o je iz garnizijakega zapora t Srnu. Več vojakov stražnikov je radi tega zaprtih. — Umrl je v Zagrebu hrvatski časnikar Martin Polič. — A v t o m o -
bilni i z v o š č e k ie pričel včersj v Za-urebu svoje vožnje Vožoia v Mirogoj velia 50 vin. — V francoskih vojašni o a h je vojni minister Andree vpeljal za vo jabu zabavne in bralne sobe To bi bilo tudi v Avstriji silno potrebno! — K g i p t o v s k i k e d i v Abbas II. je prišel včeraj na Dunaj. — Prijetar oparaka družba. V Južni Dakoti v Ameriki so prijeli roparsko družbo, ki ie zadnja leta umorila 40 ljudij, ukradla 10.000 konj in 500 000 srovedine.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 19. junija. (C. B.) Cesar je sprejel danes dopoludne domobranskega ministra Fejervarvja in nato grofa Štefana Tis z o v avdienci. Poslednji je naznanil, da za svoj kabinet v parlamentu ne bi dobil potrebne večine, vsled česar ne more izvršiti misije za sestavo novega kabineta. Vladar je vzel to izjavo na znanje.
Dunaj, 19. junija. ,,Slov. zveza" je v današnji seji konstatirala, da vesti, katere so iz kluba o stališču klubovem glede proračunskega provizorija in nagodbe prodrle v javnost, ne odgovarjajo povse resnici. Klub uloži nujni predlog glede dvojezičnih napisov na lokalni železnici Grobelno do hrvatske meje. Predlog bo zastopal poslanec Robič.
Dunaj, 19. junija. (C. B.) Zbornica nadaljuje razpravo o lokalnih železnicah.
Dunaj, 19. junija. Justični odsek se je včeraj pečal s sklepom gosposke zbornice glede adjutov za avskullante in pravne praktikante ter sprejel predlog poročevalca, po katerem naj bi se dovolil aspirantom in praktikantom z višjo izobrazbo letni adjutum 1000 do 1200 kron, ostalim pa od 400 do 800 K, av-skultanti bi pa dobivali od imenovanja dalje po 1400, po dveletni službi pa 1800 K adjuta. Finančni minister se je izrazil proti tem predlogom.
Dunaj, 19. junija. Včeraj je prišla v di •žavni zbor deputacija onih pismo-nošev. ki nimajo certifikatov in so tako oškodovani na plačilu pri svojem delu. Poslanci so jim zagotovili pomoč.
Dunaj, 19. junija. Čuje se, da dobi sedaj nalogo za sostavo novega kabineta Wekerle in da se bo poskusilo napraviti kompromis z opozicijo.
Dunaj, 19. junija. Ker se je čulo, da nameravajo Čehi preprečiti z nujnimi predlogi proračunski provizorij, so Vsenemci uložil nujni predlog, naj se proračunski provizorij takoj razpravlja. Ta predlog je nedopusten, sicer pa imajo "leli še pred tem predlogom uloženih 40 nujnih predlogov.
Dunaj, 19. junija. Rektorju dr. Gussenbauerju se je zdravje zopet poslabšalo. Težko, da bi ostal pri življenju.
Dunaj, 19. junija. V Berndorfu živeča sestra kralja Petra I. kneginja Poliksena, ki je morala s svojim očetom in prvim možem pobegniti iz Srbije, je v drugem zakonu imela za moža posestnika Prešerna s Kranjskega, radi katerega se je odrekla vsem častem. Skoro se je od Prešerna ločila in sedaj živi v Berndorfu. V zakonu s Prešernom je imela eno hčerko, ki se jeseni omoži z inženirjem Panekom.
Trst, 19. junija. Meseca oktobra bodete spuščeni v morje dve novi avstrijski vojni ladiji, ki bodeta nosili imeni nadvojvode Karola in prestolonaslednika.
Lvov, 19. junija. Okrajni glavar Strasser, ki se je ustrelil, je poneveril iz zaklada za stavbe ljudskih šol 14.000 kron.
Lvov, 19. junija. Sumljiv dvojnega umora v Lvovu je bil v Przemyslu prijeti brezposelni hišnik Bijerzolak. Ko so ga prijeli, je vrgel zlato uro v vodo.
Petrograd, 19. junija. V Kievu je ruska vlada prijela enega glavnih vodij revolucionarnega gibanja v Rusiji, Ger-
šunja, katerega je že dolgo časa zaman iskala.
Belgrad, 19. junija. Tudi stavek v proklaniaciji novega kralja, da bode vse osebne dogodke, ki so se zgodili tekom zadnjih 40 let, izročil pozabljivosti, se tolmači kot amnestija zarotnikov. Eden zarotnikov je tudi mej or-donančnimi častniki, ki se peljejo po kralja, kar bi gotovo ne bilo, ako bi se bal kazni.
Belgrad, 19. junija. Sestre kraljice Drage so odpotovale na Dunaj.
Belgrad, 19. junija. Deputacija, obstoječa 24 odličnih Srbov, se je odpeljala danes z brzovlakom novemu kralju nasproti. Za stroške potovanja je nakazanih 15.000 frankov.
Belgrad, 19. junija Kralj Aleksander je tri dni pred umorom dobil pismo nekega svojega prijatelja, ki mu je naznapjal, da se proti njemu gode silno resne stvari. Prijatelj ga je prosil, naj reši svoje življenje s tem, da proglasi prestolonaslednikom sina Petra Kara-gjo'-gjeviča.
Ženeva, 19. junija. Sem je došel posebni odposlanec laškega kralja čestitat novemu srbskemu kralju. Peter I. bo potom posebnega ukaza imenoval predsednika, podpredsednika in člane državnega sveta.
Berolin, 19. junija. 0 volitvah je še poročati, da pride Herbert Bis-marck v ožjo volitev v svojem voliv-nem okraju s socialnodemokraškim kandidatom ; ravno tako princ Aleksander Hohenlohe s kandidatom centra. 0 socialnodemokraški stranki se sodi, da dobi 70 do 80 mandatov, o liberalni ljudski stranki pa, da dobi pri ožjih volitvah kakih 20 mandatov. Konservativna stranka in nekatere druge izjavljajo, da pri ožjih volitvah ne bodo podpirale socialne demokracije in se bodo v slučaju potrebe raje vzdržale volitve.
Pariz, 19. junija. Princezinja Lujiza stanuje sedaj v gradu baronice Viktor v Ronni.
Solun, 19. junija. Dinamitni napadalec Postanovo je umrl v ječi vsled prestanih muk.
London, 19. junija. V Liebigovi tovarni v Woohvichu je včeraj eksplodiralo 206 funtov lydita. Porušenih je 9 poslopij, ubitih 15 oseb, do 20 pa ranjenih.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
q : Cas opa-O ; zovanja	Stanje barometra. t mm.	Temperatura » po Celsiju	Vetrotl.	Neb«	«-2 .E a d 5Ds ■SS ►
18 9. zveč.	VHL-7	| 15-/	sr. jzah	jasno	
19! 7- zJutr> |2. popol.	7320 731-8.	14-3 19-4	si. jvzh. sr. ijzab.	jasno oblačno	00
Srednja včerajšnja temperatura 17-3*, normale 18 1*.
Dunajska borza
dne 19. junija.
Skupni državni dolg v notah.....100-2U
Skupni državni dolg v srebru.....100-10
Avstrijska zlata renta 4% .....120-95
Avstrijska kronska renta 4%.....100 60
Avstrijska inv. renta 3'/» % .....S2 85
Ogrska zlata renta 4%..............120 55
Ogrska kronska renta 4%......99-40
Ogrska inv. renta 3»/i *..............90 90
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 26
Kreditne delnice....................662—
London vista......................239 45
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117'30
20 mark ............23-46
20 frankov..........19-05
Italijanski bankovci........9515
C. kr cekini...........11 28
Umrli so:
V hiralnici: 16. junija. Valentin Ogrinc, lajnar, 73 let, ostar.
V bolnišnici: 14. junija. Marija Šifrer, rudarjeva hči, 3 leta, jetika.
IG. junija. Ivan Gotz, goslač, 74 let, Cystitis Pyelo-nephritis.
18. junija Marjeta Z dar, dninarica, 42 let, Appen-dicitis Meningitis.
ZaliČenje kositernih pred-
vvt ointi kronzovo lmitaoijo, bronzlranje rrlKliUV, kipov iz mavoa, bronzlranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 245 26 11—10
		
	835 1-1 f	
	T Podpisani javlja vsem znancem in prijateljem, da se je Vsemogočnemu dopadlo, po dolgem trpljenju k sebi poklicati gospoda	
	Blaža Petrič,	
	zlatomašnika, duh. svetnika in župnika v Velesovem.	
	Pogreb blagega ranjkega bo v soboto ob '/,10. uri.	
	V e 1 e s 0 v 0 , 18. junija 1903.	
	Ed. Kosobud,	
	kaplan.	
		
Radi opustitve cvetličnjaka prodajajo se pri grajičini na Igu razne
rastline
po zelo nizki ceni.	81-2 i—i
PoHtbno so rastline dobra z» okrasbo v cerkvah.
Prodaja s* vsak dan na mestu, dokler je kaj zaloure.
Orglauce,
45 let star, sanuc, izuVn mizar (tudi za cerkvena dela), umen čebelorH|e>, poltenega vedenja — si želi pri kaki majhni ali srednji fari službe orglavca in cerkvenika. — Nietia n»slov: Jožef Rangus, Sela, pošta St. Jernej, Dolenjsko. 829 2-1
Kupujem 823 s">
črne jagode, borovnice
liter 2 do 2kr.
Sebenik,
žganjekuharija v Šiški pri Ljubljani.
9t a umi 111 ^
85 slovenskih in hrvatskih pesmi za oltre, cena 5 kron; 100 nemških pesmi za oltre, cena 4 krona. Te izdaje skrbno odbranih lepih in priljubljenih napevov s podstavljenimi besedami, so obče priznane kot izvrstne in hvale vredne, ker so dra-žeslni napevi skoro vsi osobiii efektno prirejeni.
Naročila naj se blagovoli poslati na naslov ■ losip Sorg, Dunaj lil., Hauptstrasse 144. 817 1—l
Duhovne vaje
se bedo pri oo. jezu th čč. gospodom duhovnikom predavale Bkozi mesece julij, avgust, september in oktober vsaki teden, za katereira se blagovoli kdo izmed nnh oglasiti. Začetek ho vse ej v ponedeljek zvečer ob šestih. soo 7-3
T. Lempl,
superijor
140 Ub—15
Harmonij,
822 3-1 dobro ohranjen,
je na prodaj
v župnišču na Črnučah.
ladajtttelj in odgovorni mrednik:, Dr. IfaiolJ Žltalk.
Tiak »KatolilU Tiskarne« v Ljubljani.