Edini slovenski dnevnik »: v Zedinjenih državah.
Velja za vse foto.. • $3.00 Ima 10.000 karocnikovQ]
ir=n57

List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian du^... in the United States -
Issued every day except Sundays and Holidays
TELEFON PIBA&NE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».
NO. 198. — ŠTEV. 198.	——
TELEFON PISARNE: 4687 PORTLANDS
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 23, 1915. — PONEDELJEK, 23. AVGUSTA, 1915.
VOLUME xxm
LETNIK XXTTli
NEMŠKA ARMADA JE ZAVZELA BJELSK,
BALKANSKE DRŽAVE IN ČVETEROZVEZA.
GENERAL MACKENSEN PROD IRA PROTI BREST LITOVSKU. RUSI SE UMIKAJO VEDNO BOLJ PROTI VZHODU. — BALKANSKA ZVEZA SE BO NAJBRŽE OBNOVILA, — VENIZE-LOS JE POSTAL GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. — NEMČIJA JE BAJE POSLALA RUMUNSKI ULTIMATUM. — SRBI-JA JE DALA BOLGARSKI VELIKE KONCESIJE. — ITALIJA JE NAPOVEDALA TURČIJI VOJNO. — VELIKANSKO NAVDUŠENJE.
Nemci zavzeli Bjelsk.
Berlin, Nemčija, 21. avpfus^„. — Poročil«, ki jra je izdalo danes ar-mad no vodstvo, se plaši:
Naše čete prodirajo zniagonosno naprej. Po zavzetju Novo Georpi-jevska so prodirale in zavzele mesto Bjelsk. Pri tem so se najbolj odlikovale čete generala Gahvitza. Neme i so pregnali Ruse preko Bja-le. Armada bavarskega princa Leopolda je prodrla preko Buga in naletela na zelo hud odpor. Rusi so se morali po kratkem ustavljanju umakniti.
Brest Litovsk.
Berlin, Nemčija, 21. avgusta. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno vodstvo nemške armade, se glasi:
Krog okoli Brest Litovska se vedno bolj manjša. Nemci so prodrli rusko bojno črto pri Bokit-nu. —
Armada generala Maekensena-je prodrla z jnga do Pulve.
Nemški generalni štab poroča:
Armada generala llindenburga ki prodira vzhodno od Kovna, je zopet vjela šeststo ruskih vojakov, in zaplenila preeej vojnega mate-rijala. .Južno od Kovna so bili Rusi prisiljeni zapustiti svoje postojanke.
Aruiada generala Galwitza je /.avzela mesto Bjelsk in pognala Ruse preko Bjale.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 21. avgusta. — Vse tukajšnje prebivalstvo so presenetile vesti o nemških zmagah. Že pred enim tednom je bilo vse prepričano, da bodo Rusi zmagali, M-laj so pa izgubili skoraj vse u-panje. General Mackensen je že prekoračil reko Bug in prodira proti severu, kjer leži trdnjava Bre
st Litovsk. Trdnjava se bo morala kmalo mlati.
Petrograjsko poročilo.
Petrograd, Rusija, 21. avgusta. Tukajšnji vojaški strokovnjaki pri vi jo, na nima zavzetje Novo < .M'orgijevska ni kakega pomena xn splošni položaj. Rusi so imeli pre-eejšnje izgube, katere se je pa nadomestilo z novimi svežimi četami.
Nemške čete so zasedle železniško progo, ki vodi od Brest Litovska do Kovela.
Rusi razdejali nemški zrakoplov.
PetrogTad, Rusija, 21. avgusta. Danes je dospelo sem poročilo, da je ruska artilerija razdejala neki nemški zrakoplov Zeppelinovega sistema.	„. ^
Nemško brodovje pred Rigo .
Berlin, Nemčija, 21. avgusta. — Nemško uradno poročilo se glasi:
Naše brodovje je dospelo v zaliv pristanišča Rige in razstrelilo več ruskih min.
V bližini pristanišča se je vnela pomorska bitka. Pri tej priliki smo potopili neki ruski podmorski čoln razreda "Emir Buharski\
Neka druga velika ruska bojna bidija je bila preeej poškodovana. Trije naši podmorski čolni so bili poškodovani, vendar so kljub poškodbam nadaljevali z bojem.
Velike izgube ruskega brodovja.
Kodanj, Dansko, 21. avgusta. — V zalivu pristanišča Rige se je vršila največja pomorska bitka, kar jih je bilo v sedanji vojni. Podrobnosti še niso znane. Neka privatna brzojavka naznanja, da je nemško brodovje vdrlo v pristanišče in uničilo velik del ruskih bojnih ladij.
Londonsko poročilo London, Anglija, 21. avgusta. — Iz brzojavk, ki so dospele iz Pe-
Italija in Avstrija.
Avstrijska artilerija je obstreljevala italijanske postojanke na Monte Mag-gio.
trograda, je razvidno, da se je vršila v pristanišču mesta Rige velika pomorska bitka. Precejšen del ruskega brodovja je baje uničen.
Položaj na Balkanu.
Curih, Švica, 21. avgusta. — Včeraj je dospelo v London poročilo, da se je Bolgarska pridružila zaveznikom in da bo takoj udarila na Turčijo. Danes se to poročilo odločno dementira.
Iz Budimpešte poročajo, da je dospel v Sofijo turški finančni minister Djavid bej in da se je začel pogajati z bolgarsko vlado.
Zavezniki.
London, Anglija, 21. avgusta. — Situacija na Balkanu še sedaj ni pojasnjena. Zavezniki še vedno lipa jo, da se jim bodo pridružile Bolgarska, Rumuuska in Grška. Prihodnji teden se bo baje že odločilo. Nekateri pravijo, da se je Bolgarska že odločila za vojno, ker je Srbija izjavila, da ji je pripravljena odstopiti del Maeedoni-je. Napoljski časopis "Napolo" poroča, da stoji na turški meji že 150,000 bolgarskih vojakov.
Te vesti še niso potrjene, pa so najbrže resnične.
Stališče Rumunske.
London, Anglija, 22. avgusta. --Zavezniki se še sedaj najbolj zanašajo na Rumunsko. — Rumunski vladni krogi so baje prepričani, da balkanskim državam ni rešitve, če se ne pridružijo zaveznikom. Neki rumunski minister je rekel:
Balkansko zvezo se mora obnoviti. Mi moramo napeti vse sile, da se naše želje uresničijo. Naši poslaniki v Nišu, Sofiji in Atenah si na vse načine prizadevajo pregovoriti vlade, da bi delale druga z drugo in stopile na stran Rusije. Francoske in Angleške. Balkansko zvezo se mora obnoviti, pa tudi če je treba, z velikimi žrtvami.
Stališče Grške.
London, Anglija, 21. avgusta. --Sedaj ne more še nikdo definitivno izjaviti, kakšno stališče bo zavzela grška vlada.
Bivši grški ministrski predsednik se sicer še pogaja s poslaniki zaveznikov, vendar se dosedaj še ui odločil, če bo sestavil nov kabinet ali ne. Iz zanesljivega vira se je doznalo, da Grška zahteva več kakor ji zamorejo zavezniki dovoliti. Venizelos bo najbrže najel v kratkem času veliko vojno posojilo.
Atenski dopisnik nekega tukajšnjega lista je sporočit: Nikdo ne ve, če se bo Grška pridružila zaveznikom ali ne. Venizelos in večina odposlancev je pripravljenih takoj glasovati za vojno, toda kralj Konstantin je odločno proti temu.
Venizelos je postal ministrski predsednik.
Atene, Grško, 22. avgusta. — Včeraj sta se bivši ministrski predsednik Venizelos in kralj Konštan tin dolgo posvetovala. Posvetovanje je ugodno izpadlo, ker je Venizelos danes prevzel mesto ministrskega predsednika. Dosedaj še ni znano, katerim možem bo poveril druga ministrstva. Kakorhitro bo sestavil nov kabinet, ga bodo zaprisegli.
Nemška in Rumunska.
London, Anglija, 22. avgusta. --Iz Sofije poročajo, da je Nemčija že najbrže poslala rumunski vladi ultimatum. V ultimatu zahteva, da ji mora takoj dovoliti prevoz vojnega materijala v Turčijo, če pa tega ne stori, ji bo napovedala voj-
Rim, Italija, 22. avgusta. — U-radno se poroča:
Avstrijska artilerija je obstreljevala včeraj naše postojanke na Monte Maggio, ki leži jugozapad-no od Arsiera. V dolini Trave-nance smo ujeli precejšnje število avstrijskih vojakov. Razen tega smo .zaplenili tudi nekaj strojnih pušk in drugega vojnega materijala.
Boji pri Crest i Bianki se za nas še precej ugodno razvijajo. Sovražnik je napadel naše pozicije v dolini Rienza, pa se je moral z velikimi izgubami umakniti.
Več naših zrakoplovcev se je pojavilo nad avstrijskim taborom in ga začelo obstreljevati. Škoda je velika.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 22. avgusta. — Na primorski fronti se ni ničesar posebnega prigodilo. Pri Gorici se še vedno vrše vroči boji, ki so pa neodločilni. Italijani ne pridejo nikamor naprej. Odbili smo vse napade, ki jih je vprizoril sovražnik na naše pozicije v Karnskih alpah. V Tržaškem zalivu se je pojavila neka italijanska križar-ka, toda naši podmorski čolni so jo še pravočasno zapazili in jo pognali v beg.
Prebivalstvo si je svesto zmage. Vsa italijanska poročila o zmagah so neresnična ali pa že vsaj precej pretirana. Fakt je, da cela italijanska armada, ki je z vsem potrebnim izborno preskrbljena; ni dosedaj še ničesar opravila. Na naši južni fronti je primeroma le malo vojakov. Kakor hitro dokončamo svoje veliko delo na severu, bomo poslali na jug zadostno armado, ki bo z lahkoto zapodila Italijane iz dežele.
Ker je zadnje dni velika megla, so poslali Italijani par oddelkov proti prelazu Plocken. Italijane je presenetila naša artilerija. Veliko jih je obležalo na bojišču, ostali so pa pobegnili.
Milan, Italija, 22. avgusta. — Oblasti so odvzele 1800 gostilničarjem koncesijo. S tem je storjen prvi korak za prohibicijo. Sumljive nočne lokale so zaprli takoj, ko je izbruhnila vojna.
Draga živila.
Lizbona, Portugalsko, 22. avg. Ker postajajo živila vedno dražja, so začeli ljudje v Alamdi demonstrirati. Nekaterim trgovcem so razbili trgovine in odnesli vse, kar so dobili v roke. Demonstrante je razgnalo vojaštvo.
Bančni predsednik ustreljen.
Panama, 22. avgusta. — Antonio Vallarino je včeraj obstrelil predsednika največje tukajšnje banke, Pedra Perauda. Rana je bila tako nevarna, da je Peraud danes umrl.
Vallarna, ki je igral svoj čas v finančnih krogih zelo veliko ulo-go, so zaprli.
no. Rumunski kabinet tega najbrže ne bo dovolil.
Napoved vojne.
London, Anglija, 22. avgusta. — Vest, da je napovedala Italija Turčiji vojno, je povzročila v Bukare štu veliko razburjenje. Kralj je sklical sejo kabineta, kateri je prisostvoval tudi italijanski poslanik. Jutri se bo posvetoval kralj z zastopniki balkanskih držav.
Proklamacija srbskega prestolonaslednika.
Pariz, Francija, 22. avgusta. — Srbski prestolonaslednik Aleksander je izdal sledečo proklamacijo:
Junaki! V teh dneh mora biti vsak Srbin hvaležen svojemu kralju. Čeravno je zelo bolan, je pred kratkim vzel mrtvemu vojaku puško iz roke in šel v strelni jarek branit domovino. Junaki! Želel bi, da se najbolj hrabre srbske vojake odlikuje z zvezdo Karagjorgje-vičevega reda. Vojaške poveljnike pozivam, da naj izberejo kandidate.
Velika napetost med Ameriko in Nemčijo.
Državni department napeto pričakuje od Nemčije poročila glede potopa parnika "Arabic."
VEČJA ARMADA.
Zvezni častniki bodo nadzorniki v tovarnah za municijo. — Po-polen bojkot nemške industrije.
Washington, D. C., 22. a. glista. — Neki uradnik državnega departmenta je izjavil, da je pre kinjenje diplomatičnih zvez med Združenimi državami in Nemčijo skoraj neizogibno.
Združene države pričakujejo od Nemčije odgovora glede pot o pa angleške potniške ladije "A-rabie". (1e odgovor ne bo zadovoljiv, bo dovolil kongres v voj ne svrhe $500.000.000. Regularna armada 200.000 mož se bo zvišala na 600.000 mož. Če bo potrebno se bo uvedlo tudi splošno vojaško službo. Nadalje je potrebno zgraditi v najkrajšem času šest velikih bojnih ladij in veliko število podmorskih čolnov. V privatnih tovarnah za municijo bodo zvezni častniki izvševali nadzoruiško službo. Uvedlo se bo splošen bojkot nemškega in avstrijskega blaga.
Diplomati so prepričani, da se bo prekinilo med obema deželama diplomatične zveze. — Že potop "Lusitanije" je bil zadosten vzrok za to, zadnji čas se je pa zgodilo toliko nerednosti, da je prekinjenje diplomatičnih zvez potrebno.
Jutri se bodo sestali člani kabineta in se bodo posvetovali o potopu parnika "Arabic." Državni tajnik Lansing je prepričan, da bo dobil od ameriškega poslanika v Berlinu v najkrajšem času potrebne informacije.
Z
!inf?Bft
Nemška artilerija v Artois. — Pri Sonderbachu je padlo 100 Nemcev. — Situacija v Argonih.
Berlin, Nemčija, 22. avgusta. — Armadno vodstvo je izdalo danes sledečo izjavo:
Na zapadnem bojišču se vrše neprestano artilerijski spopadi. — V splošnem je situacija neizpreme-njena.
Pariz, Francija, 22. avgusta. — Francosko vojno ministrstvo naznanja :
Pri Artoisu smo z lahkoto odbili nemški napad. Sovražnik se je s precejšnimi izgubami umaknil.
V	okolici Rove se vrše vroči artilerijski dvoboji.
V	Vogezih je napadel sovražnik naše postojanke pri Sonderbachu. Po hudem boju so se morali Nemci umakniti. Na bojišču je obležalo preko sto nemških vojakov..
Na ostali fronti se ni ničesar posebnega prigodilo.
Proti večeru je izdalo vojno ministrstvo dodatno poročilo, ki se glasi:
Ko je stopila pri Neuville naša artilerija v akcijo, so bili Nemci prisiljeni zapustiti nekaj svojih strelnih jarkov. V Argonih je situacija neizpremenjena. V Vogezih so poskušali Nemci zadnje dni trikrat zavzeti naše postojanke, pa smo jih vedno pognali z velikimi izgubami v beg.
Kolera v provinci Brandenburg.
Amsterdam, Nizozemsko, 22. avgusta. — Iz Berlina poročajo, da se je v provinci Brandenburg pojavil zadnji čas več slučajev kolere. Baje je voda po vseh jezerih okužena. Zdravniki upajo, da bodo bolezen v najkrajšem času omejili. V Berlinu je zavladalo vsled tega veliko razburjenje.
Iz velikega mesta.
V New Yorku so aretirali neko 40-letno žensko in njenega 20-let-nega sina, ki star obdolžena, da sta okradla Ado Mussell.
Okradena je revica, ki že več let ne vidi na nobeno oko.
Italija napovedala
Turčiji vojno.
Kedaj se bosta nova nasprotnika spopadla, še ni znano. — Tri glavne točke. — Vatikan.
PAPEŽ BENEDIKT.
Italijanski poslanik je zapustil Carigrad. — Včeraj zjutraj je odpotoval iz Drinopolja.
Rim, Italija. 22. avgusta. — Italija je iz sledečih treh razlogov napovedala Turčiji vojno: — Ker je Turčija prekršila pogodbo. podpisano v Lausanne; ker je pošiljala svoje častnike v Cire-najko: ker ni hotela dovoliti italijanskim podanikom, da bi zapustili Turčijo.
Kdaj se bo vojna faktično začela. se sedaj še ne ve. Vest o napovedi vojne je povzročila med prebivalstvom velikansko navdn šenje. — Časopisje poziva vlado, da naj energično postopa in da naj enkrat za vselej napravi konec velikanskim krivicam, ki jih je delala Turčija že leta in leta. Turški poslanik se odpravlja na pot in se bo podal v Švico.
Klerikalno časopisje je priobčilo govor nemškega državnega kancelarja. Državni kancelar je govoril zelo zavito, vendar se da iz govora sklepati, da si Nemčija želi miru.
Neki diplomat, ki je z Vatikanom v zelo ozkem stiku, je rekel. da si papež na vse načine pri zadeva, da bi zavladal prejkomo-goče mir. On je bil odločno proti temu, da se napove Turčiji vojno, toda italijanska vlada se ni zmenila za njegov protest.
Italijanska vlada bo poslala pred Dardanele nekaj svojih vojnih ladij, ki bodo pomagale zaveznikom.
Rim, Italija, 22. avgusta. — Marki Garroni. italijanski poslanik v Carigradu, je zahteval svoje listine in zapustil glavno mesto Turčije. Včeraj je prenočeval v Drinopolju, danes je pa odpotoval naprej. Veliko njegovih u-službencev je že prej odpotovalo v Italijo.
"Idea Nationale" piše- — Ljudstvo popolnoma zaupa via di in je zadovoljno, ker je napo vedala Turčiji vojno. — Italije niso preplašile Hiudenburgove zmage na severu in je z napovedjo pokazala, da se Ner:ccv popolnoma nič ne boji. — Za pravično stvar smo šli v boj in pra vična stvar mora zmagati.
SituaGija v Mehiki. Proti intervenciji.
V glavnem mestu Mehike vlada silna beda. — Protestni shod v Buenos Aires. — Manuel Ugarte.
KUHINJE ZA JUHO.
Zastopnik Rdečega križa pravi, da si ne more nikdo predstavljati razmer v glavnem mestu.
Washington, D. C., 22. avg. — Ako se hitro ne uredi razmer v Mehiki, bodo morali prebivalci lakote pom ret i. Ameriška družba Rdečega križa je odprla v glavnem mestu tri kuhinje, v katerih se kuha juho za reveže. Naval na kuhinjo je tako velik, da je moralo že večkrat vojaštvo napraviti red. Neki član Rdečega križa je izjavil, da si nikdo ne more predstavljati teh razmer, če jih ni videl na lastne oei.
Odločilna bitka med Carranzo-vo in Villovo armado se bo bila nekje v srednjem delu Mehike. Carranzova agentura je sporočila državnemu departmentu, da je Carranza še enkrat zaprisegel vse svoje častnike. Častniki so svečano izjavili, da mu bodo do smrti zvesti.
Buenos Aires, Argentina, 22. avgusta. — Tukaj se je vršil velik shod,, na katerem je nastopil kot glavni govornik pesnik Manuel Ugarte. Govorniki so bili vsi odločno proti temu, da bi se Združene države umešavale v mehiške zadeve. Shod je bil le slabo obiskan.	%
Rio de Janeiro, Brazilija, 22. avgusta. — V poslanski zbornici je' bila stavljena interpelacija, kaj je s položajem v Mehiki in zakaj vlada že toliko časa molči o tej zadevi. Celso Bavma, predsednik diplomatične komisije, je branil ministrstvo in izjavil, da se Brazilija ni še nikdar umešavala v notranje zadeve Mehike.
Galveston, Tex.. 22. avgusta.— O'Connor. zastopnik ameriške družbe Rdečega križa, je rekel: "Situacija je veliko slabša kot sem si jo predstavljal. Še nikdar v življenju nisem videl take revščine kakor je v Mexico City. Vem, da niti v Kini za časa lakote ni bilo strašnejše."
Včeraj se je razdelilo med reveže petnajst ton juhe.
Za Franka.
Takoj, ko je bil Žid Frank lin-čan, se je osnoval v Brooklynu poseben odbor, ki ima nalogo izročiti osebe, ki so ga linčale v roko pravice. Odbor ima sedaj že $5000 na razpolago. Odbor je poveril celo zadevo dvema izborni-ma odvokatoma. Dosedaj nimajo še nikogar, ki se je udeležil lin-čanja. Oblasti države Georgije se sploh nič ne ganejo in bi najbrž slučaja niti ne preiskovale, Če bi ne zahtevali tega ljudje po drugih državah.
V odboru so skoraj sami Fran-kovi prijatelji.
Joffre.
Pariz, Francija, 22. avgusta. — Vrhovni poveljnik francoske ar made, general Joffre, je odstavil 6 generalov.
Joffre hoče imeti za voditelje same mlade, energične moči. V začetku vojne je bil najstarejši aktivni general star 61 let, sedaj jih pa nobeden nima preko petdeset.
Profesor Ehrlich umrl.
Berlin, Nemčija,-22. avgusta. — Včeraj je umrl v kopaliču Hamburg znani nemški zdravnik, profesor dr. Pavel Ehrlich. Pokojnik si je stekel največ zaslug s tem, ker je iznašel serum zoper sifilis.
Njegovo zdravilo "606" se je zadnji čas uporabljalo z velikim uspehom. Rojen je bil 14. marca leta 1854. v Strehlen, Šlezija. Bil je ravnatelj zavoda za zdravilstvo v Steglitz. Ko je iznašel zdravilo "salvarsan", mu je podelil cesar naslov tajnega svetnika.
Položaj v Kavkazu.
Petrograd, Rusija, 22. avgusta. Rusko vojno ministrstvo naznanja :
V	neposredni bližini obrežja smo uničili pred nekaj dnevi močno turško patruljo. Naše patrulje so prekoračile reko Arhave in prodrle turško bojno črto. Pri Olti smo odbili turški napad na goro Čirga-sar.
V	Črnem morju so potopili naši torpedni rušile i kakih 20 turških jadrnic.
Ledolomec.
St. Johns, N. F.. 22. avgusta. — Parnik "Bruce" katerega je kupila prejšnji mesec ruska vlada, je dospel v Arhangelsk. Rusija bo rabila parnik za lomljenje ledu.
Francosko vojno posojilo.
Pariz, Francija. 22. avgusta. — Francoski državljani so dali dosedaj državni blagajni na razpolago 500 milijonov frankov v zlatu. Svota narašča z vsakim dnem.
3500 vitezov železnega križa prvega razreda.
" Vossischc Zeitung" poroča : — Število z železnim križem drugega razreda odlikovanih vojakov je silno veliko. Število z železnim kri-žom prvega razreda odlikovanih oseb v nemški, avstro-ogrski in turški armadi znaša več kakor 3500.
Ruske bojne ladije so potopile 11 nemških bojnih ladij. — Nemci so hoteli izkrcati vojaštvo.
London, Anglija, 22. avgusta. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Petrograda sledeče poročilo:
Pred pristaniščm mesta Riga so potopile ruske bojne ladije veliko nemško križarko "Moltke" in 10 manjših ladij.
Predsednik dume je rekel v svojem govoru:
Nemci so nameravali izkrcati kakih 30 milj severno od Rige nekaj svojih vojakov. Ko so hotele štiri velike ladije pristati k obrežju, so se pojavile v daljavi ruske križa rke. Vnela se je vroča pomorska bitka, kakoršne še ni bilo v sedanji vojni. Potopila se je velika nemška križarka "Moltke" in kakih deset drugih bojnih oziroma transportnih ladij.
Navzoči so sprejeli to poročilo z velikanskim navdušenjem. Navdušuje je bilo še toliko večje, ker je bilo včeraj uradno objavljeno, da se je bitka vršila in da še ni znano, kdo je zmagal.
Ruskim bojnim ladijam so pomagali tudi angleški podmorski čolni. Rusko brodovje je ostalo popolnoma nepoškodovano. Koliko Nemcev se je potopilo, se dosedaj še ni dalo dognati.
Nemško časopisje to vest odločno dementira. Včeraj je še eelo poročalo, da je v boju zmagalo nemško brodovje.
Konec "prijetne" zabave.
Philadelphia' Pa., 21.' avgusta. Policija je zasledila, d ji se koplje skoraj vsako noč v "National Parku" ob reki Delavare velika družba fantov in deklet v Adamovih in Evinih kostumih. Ko so se naveličali vode, so polegli po travi in se krepeali z žganjem. Polieija je vse skupaj aretirala, jih prisilila, da so se oblekli in jih odpeljali na policijsko stražnico. Uvedena bo preiskava.
Nesreča.
Na tretji cesti in Ave. B. sta se v New Yorku trčila dva avtomobila. Tri osebe so bile težko poškodovane.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Pozor, pošiljatelji denarja
Denarne pošiljat ve v Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljat ve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJTJ. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom aH znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo u njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome, stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vas naslov in on4 oseb«, kateri t« ima izplačati.
08 «
K	$	K	S
6____	.80 I	120...i	19.21
10....	!.*>		20.80
15____	2.40	140....	22.40
20...,	3.20	150....	21.0C
25...,	4.00	160....	25.60
30....	4J80	170....	27.20,
35____	JwRO	180....	28.80
40....	<?40		30.40
	7.20	2« 10____	32.00
50____	S. 00	250...	4O.00
56....	8.80	300....	48.00
60____	9.60	350....	6«.G0
65....	10.40		64.0(1
70....	11.20		72.00
75....	12.00	500....	80. W
80...	12.80	600...*	96. Of
85 ...	13,60	700....	112.0(
yo ...	14.40	800____	128. W
	16.00	ooo....	144.0<
110____	17.60	1000____	160.CH.
Ker se cene sedaj Jako			snremi-«
naš oglas.
TVRDKA FRANE SAKSER, S3 Cortlandt gt, Has Jodfc Mm &
US NARODA"
i* 1.1
(Biuveiuc Daily.)
ood published by th« aiofenic Publishing Co.
(& corporation.) ^ -v -.K SAK^ER, President. w f^OUiS BENEDIK. Treasorer. a
of Huatneas of the corporation and a*l<ir«»«sea of above officers i
It Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y._
4a ceio leto velja Ust za Ameriko in
Caiia>i' .... ..................$3.00
poi leta...................... 1-60
teto *«» mesto New York........ 4.00
f ' »leta la mesto New York ... 2.00
' Evropo za vse leto...........4.50
* - " ool leta............. 2.55
" četrtleta.....
1.70
.LAS N \RODA" izhaja vsak dan isfczem&i nedelj in praznikov.
*OLAS NARODA"
v' Voice of the People") §> ■ *>. every day except Sunday® and
I'olidays.	1
Sabflcr.ptloo yearly $3.00.
Ad»»rti»er.»aiJi o«, tgreemenl.
i>c,vsl >t e* poop in 3sobr<o«ti te n«
»jrob kujejo. — !>•'». »r : t age voli pošiljati po ^
fif.jcey Order. Prt iptrnembi kraj« naročnikov pro-rixro, da *e nam tudi prejčnj« naznani, da hitre,.• najdemo naslovnika.
opisom in pošiljatvam naredite ta caslov: NARODA",
lortlandt St.,	New York City.
Telefoa id87-Cortland
Mir na vsak način,
vezi Nen iigol 'Ami
proz
•il
n i
10 tl< tater Ta
Torpediranje angleškega parni ka *'Arabic" bo imelo za posledico — in to je več kot gotovo —, da se bo pretrgalo diplomatične med Združenimi državami in ičijo. Sicer ni še definitivno tovljetoo, da sta izgubila dva »rikanca življenje, a je glasom zadnjih poročil več kot vr-.fotno. Ker pa se je izvršilo napad >jšncga svarila in ker je predsednik Wilson tako »je kot "neprijazno deja-malo dvomiti, da bo pripora ter poostritve krize, e opaziti že več mesecev, loža j more izpremeniti le (fficijelno dezavniranje poveljnika podmorskega čolna oil strani ftemske vlade.
Kljub nasprotnemu zatrdilu ka-pitanu pa je drugič vendarle mo-goči>, da so je parnik posvarilo. Ce so dokaže to, bo položaj takoj izpremenjen. Iz dejstva, da pusti angleška vlada le drobna poročila
0	potopu tega parnika v svet, se da vkoro sklepati, da se je parnik posvarilo. Nadalje pa je še mogoča druga stvar, vsled katere bi se ]>!•.'(•' j omilila sodba glede pesto-panja poveljnika nemškega podmorskega Čolna. Tukajšnje časopisje poroča soglasno, da se je v bližini "Arabic-a" potopilo neko drugo ladijo, in sicer le par minut, prodno jc zadel torpedo veliki potniški parnik. Vsled tega je precej vrjotno, da se je nahajal "Arabic" na begu, ko se ga je torpediralo.
Predsednik Wilson, ki je ohranil dosed a j občudovanja vredno hladnokrvnost, najbrž tudi sedaj
1	bo zapustil svojega stališča. Gotovo je, da bo najprvo zahteval ofirijrtlnega pojasnila in da bo stopil v ta namen v nova pogajanja z Berlinom. Naj so ta pogajanja še tako kratka in odločna, pri nekoliko dobre volje na obeh srraneh, privedejo lahko do raz-jasnjrnja situacije, potom kate-reda bi bilo mogoče premostiti brezdno, ki se je pričelo odpirati med obema deželama.
Vojna med Nemčijo in Združenim? državami ni v interesu niti te, niti one dežele. Obe deželi imata preveliko izgubiti, a ničesar pridobiti.
Glede tega so si merodajni krogi pač edini in kljub ropotanju k sabljo od strani rmenega časopisja še vedno ni treba izgubiti upanja, da se bo dalo mirnim potom poravnati diference.
--o-
Poljska ni še izgubljena, a tudi prosta še ni, kljub govoru nemškega državnega kancelarja. # ^ t
Domače vesti.
New York, N. Y.
Kot se nam poroča, prirede ro- J jaki iz domžalske okolice v nedeljo dne 29. avgusta izlet k "Revnemu Lazarju7' v Long Island. Ta izlet se baje ne bo vršil vsled kake posebne dobičkaželjnosti, pač pa se bodo po mogočnosti izžrebali trije krasni dobitki, kateri i so ostali od zadnje enake prire-j ditve. Zabava na veseličnem pro-( štoru se prične ob 10. uri dopol-j dne in bo trajala celi dan. Vstop- ^ n in a je določena za možke 7 za ženske pa oOt1 s pivom vred; rav-j no tako dobi vsak gost po eno pravo kranjsko klobaso brezplačno, vsled česar je odbor mnenja, da je zgoraj navedena vstopnina primerna. Ker tudi izvrstne godbe ne bo manjkalo, je pričakovati od strani slovenskega občinstva obile udeležbe, to tem bolj, ker je morebitni čisti dobiček namenjen vsled vojne prizadetim najbed-nejšim družinam domžalske okolice.
* , *
V soboto dne 28. avgusta se vrši redna mesečna seja Slovenskega samostojnega bolniškega podpornega društva, na kateri se bo razpravljalo več važnih točk; zato se opozarja vse člane in članice, da se te seje polnoštevilno udeleže.
ter sploh vsem, ki so se udeležili pogreba. Bog vam povrni! Žalujočim starišem naše iskreno so-f žal je! — Math. Jereb.
Amu el Bath.
mogoče umakniti se. Sunek je bil t strahovit in usodepoln.
Prednji del angleškega parnika j je popolnoma razbil stran naše la-j dije; vendar se je rešil del naših potnikov.	j
Razume se, da sem mislil jaz le j na Saro in Reneja.
Jure.
Spisal Ivan Cankar.
Dopisi.
Farrell, Pa. — K vabilu društva sv. Barbare postaja štev. 82 moramo pripomniti še sledeče: Vsi člani prosijo tukajšnje rojake, da bi ne uganjali kakih za-lirbtnosti. oziroma, da bi celo onemogočili slavnost. Vsak, komur je le količkaj mogoče, naj se slavnost i udeleži. Saj gre vendar za napredek društva in za korist cele tukajšnje naselbine. Torej na svidenje v Hrvatskem domu! Tam bo za vsakega dovolj prostora in zabave. Pozdravljeni! — Jack Peršin, predsednik; A. Va-lentinčfc, tajnik; John Maeik, blagajnik; A. Rupar, zastopnik.
Waukegan, IU. — Poročati imam o nesreči, katera je zadela občespoštovano rodbino Jakoba R odet a na Market St. v Wauke-ganu. Dne 13. avgusta popoldne (13ga in pa še v petek; ni čuda!) je gel namreč enajstinpolletni sinček Franky, kakor že večkrat poprej, v poleg ležeče Michigansko jezero ribe lovit. To je bila nje^ gova največja zabava, zlasti sedaj ob šolskih počitnicah, kajti on je bil zelo tihega in miroljubnega značaja ter se ni dosti družil z drugimi, bolj porednimi dečki. Ker ga pa zvečer ni bilo domov ob času večerje, je začelo njegove stariše vendarle skrbeti. Začeli so povpraševati druge o-troke, če ga niso videli. Potem so Šele izvedeli od malega, sedemletnega Tony Dominika, da ga je videl okoli 3. ure popoldne pasti v vodo, od koder se ni več prikazal. Namesto, da bi ta deček tekel hitro domov in naznanil neserčo starišem, ni menda nikomur nič povedal. Stariši so torej izvedeli o nesreči šele čez kake tri ure. Potem so seveda z vso naglico začeli iskati malega utopljenca, a dobili so ga šele drugi dan ob pol-enajsti uri dopoldne. Pri coroner-jevi preiskavi se je dognalo, da je bilo tam več otrok in da je prišel od nekje neki "tramp". Ker so ga baje otroci dražili in mu nagajali, je baje ta ustrelil v zrak z revolverjem. Sinček g. Rodeta, ki je lovil ribe, sedeč na "sewer pipes", se je tega nenadnega strela tako prestrašil, da je padel v vodo in utonil. Laliko si je misliti žalost nesrečnih stariše v, ko so izvedeli, da so izgubili na tako žalosten način edinega sina. Pokojni Frank Rode je bil ravno dan prej z drugimi otroci vred pri sv. birmi v slovenski cerkvi Matere Božje. Domači g. župnik Rev. Stukelj je odredil, da so se vsi birmanci udeležili pogreba. Zares krasen je bil pogled na dolgo vrsto dečkov in deklic, ki so spremljali malega mrliča od cerkve na pokopališče. Pri odprtem grobu je cerkveni pevski zbor zapel pokojnemu v slovo par kitic žalostinke. Petje je vodil organist Leopold Kun§t. Rodbina Jakoba
\dovi lineanega Franka se je ^ g0 tem tom uajprisr5_ izročilo zaročni prstan njenegaLje zahvaljujo našemu ž iku moza. S tem Se je baje izpolnilo ^. Stukelj	organistu Leo-
dnjo zeljo obešenega. So paCj Wu Ku cerkvemm peVeem,
1 aval i rji, ti gospodje iz južnih
KOJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR
gospem Polanšekovi, Kužmanovi, Ratejevi, Peklajevi, Koprivčevi, Seršetovi in Cottonburgliovi za darovane vence in cvetje ter za ves njih trud; dalje se zahvaljuje tudi birmancem in birmankam
(Konec.)
Svojega nadaljnega potovanja vam ne bodem opisoval, zato pre-idem takoj na svoje drugo potovanje v Ameriko, kjer sem nameraval proučevati botaniko ob Mississippi ju. Stanoval sem v New Orleansu pri neki normanski rodbini, ki je štela le tri osebe, soproga, soprogo in njihovo gojen-ko. Bili so nad vse prijazni z menoj ter name obračali vso pozornost ; dozdevalo se mi je le, da se mi Julija — tako se je zvala njihova gojenka — namenoma iz-ogiblje.
Ko sva bila nekoč sama, vprašal sem jo odkrito za vzrok njenega obnašanja. Opazil sem, kako je prebledela, a se je takoj zopet zavedla in se opravičila. Od tega dne pa se mi je zdelo, da se ji je razjasnilo lice, postajala je vedno ljubezniveja in rada občevala z menoj. Odslej sva bila vedno skupaj. Toda kolikorkrat sem jo hotel izpraševati o njeni preteklosti, je postala otožna, in tega hipnega pojava si nisem mogel raz-tolmačiti.
Kljub temu, morda baš zaradi-tega, vplivala je lepa devojka name tako, da sem bil prisiljen sam sebi pripoznati, da so vsi moji lepi sklepi in obeti, ostati samec, že davno omajani. Naposled sem jo vprašal, hoče-li združiti z mojim svoje življenje.
Le trenutek sem opazil v njenih lepih očeh žarek radosti, ki pa je takoj ugasnil, nato pa je počela na tihem plakati.
Skrajno presenečen sem jo prosil. naj mi vse zaupa. Izpovedala mi je, kar mi sicer ni nameravala nikdar odkriti. Bila je Sara d'Aurontel. hči mojega prijatelja, s katerim sem bival ravno prod devetimi leti v mestu Kairo v Egiptu. Po nesreči svojega očeta so jo vzeli k sebi daljni sorodniki v New Orleansu, kjer je živela kaki dve leti.
Sedaj sem razumel vse. Pred dvema letoma sem namreč čital v časnikih, da se je d'Aurontel. ki je bil postal glavni blagajnik, radi nekih nerodnosti usmrtil. Pretreslo me je. ko sem se domislil Amu el Balita, in ves takratni dogodek mi je stopil živo pred oči. Ali naj se njegovo grozno prerokovanje vendar-le uresniči? Sara je smatrala moje obotavljanje za nevoljo ter počela iznova plakati, rekoč:
"Pustite me. saj uvidevate, da ne morem nikdar postati vaša soproga !"
Nisem se mogel dalje zadrža-vati; objel sem ji obe roki ter dejal;
"Sara, usoda sama naju je združila! Ko som vas ugledal, seveda nisem spoznal, da ste ona lepa in vesela deklica iz Kaire, toda ko sem pogledal v vaše oči, sem vedel takoj, da som vas že moral nekje videti. Morda v sanjah ! Uverjen sem, da naju je usoda namenila drugega drugemu. Prosim vas še enkrat vaše roke ter hrepeneče želim, da
vsprejmete mojo ponudbo." * ♦
*
Mesec pozneje sva bila mož in in žena. Prekrasni dnevi najinega zakona so nama potekali v bla-ženstvu in sreči. Strašnega prerokovanja se že davno nisem več spominjal. Po preteku enega leta je povila Sara lepega, krepkega dečka, ki je bil najino veselje in najin ponos. Nadaljnih pet let je poteklo v nemoteni sreči.
Nekega večera dobim brzojavno obvestilo, da je umrl v Parizu moj nekdanji varuh ter izdaten del svojega premoženja prepustil meni. Sara je hotela na vsak na-čin potovati z menoj v Pariz, da-si so jo reditelji prosili, naj raje v New Orleansu počaka, dokler se ne vrnem. Zapustila sva torej Lonisiano ter odpotovala v New York, odkoder sva se odpeljala s francosko ladijo "Rapide" v Evropo.
Sara se je veselila zopet videti Pariz, katerega ni videla že izza otročjih let. Tudi malemu Rene ju je potovanje jako ugajalo. Kako bi mi bilo mogoče takrat slutiti strahovito nesrečo, ki mi jo je usoda določila?
Dospeli smo do Azorskega otočja. Bila je temna, meglena noč, ko se je naša ladija z vso močjo zadela ob angleški parnik, katerega smo zagledali šele v tako mali razdalji, da ni bilo vec
, Pozno v mrak je že bilo, ko se
_ ,	,	J je voz prizibal do vasi. Voznik je
Po skoro obupnem trudu se mi
je posrečilo spraviti oba na an-
nekoliko pijan in dremalo se
dan in morje je liki svinčeno krsto z nepojmljivo težo zakrilo njeno truplo.
* ^ * *
Od tega trenutka mi je stala podoba onega egiptovskega vede-ževalca neprestano pred očmi.
Niti dvomil nisem, da se izpolni tudi ostalo prerokovanje. Bil je to strah pred gotovostjo, pred znano mi bodočnostjo.
Vnela so je francosko-pruska vojna. Na tisoče mladeničev se je borilo ob Renu. Rene — moj sin — je nameraval vstopiti kot prostovoljec v armado.
Do skrajnosti prestrašen sem ga komaj pregovoril, da je opustil ta korak. Koncem oktobra pa, ko je Gambetta zbiral nove čete, je odšel, recimo, pobegnil je Rene in padel v boju s prednjimi četami generala Tanna. Tudi tukaj je torej usoda odločila, kakor mi je napovedal arabski vedeževaleč.
Pod vtiskom teh zame strašnih dogodkov som bil popolnoma uničen in pobit. Uvidevši, da podležem v boju z grozno usodo, sem zapustil Francijo ter začel zopet staro, skoro pustolovsko življenje.
Iskal sem smrti v marsikaterih drznih podjetjih; liotel sem zdrobiti spone, ki so me vezale na mogočno voljo do življenja, pa zaman '
Mislil sem celo na samomor, toda v hipu, ko sem nameraval izvršiti svoj sklop, se je temu pro-tivila moja lastna volja, ki je nisem mogel obvladati.
Bil sem razorožen. Edino sredstvo, ki mi je po tolikih poizkusih še preostalo, je bila resigna-cija. To je krinka, ki zakriva naj-
sp ret ne je vsak obraz."
* * *
Profesor CViarenton j«1 umolknil. Natočil je iznova kozarce ter se enkrat izpregovoril:
"Oprostite, nko sem vas morda dolgočasil s svojo pripovedjo. Mislili bo dete, da je neverjetna, toda jutri ne bodele o resničnosti me več' dvomili. Jutri je dvanajsta obletnica smrti mOjega sina in zato... zato ne bom imel več časa misliti na oporoko. Pismo, o katerem soin vam omenil, sem prejel od rediteljev svoje soproge, ki se nahajajo v bedi, torej je moja sveta dolžnost skrbeti zanje."
Profesor je poklical nato dvoje slug kot priči k oporoki, mene pa pooblastil, da isto izvršim.
Ko je bilo vse končano, me je spremil do vrat ter mi zahvaljujoč se večkrat stisnil roko in me prosil, naj vse zakonite obveznosti in formalnosti kar najhitreje
rešim ter pospešim.
* * *
Vrnivši se v pisarno, sem dobil ondi svojega tovariša ter mu pripovedoval profesorjevo povest.
Prijatelj se je smejel.
Naslednji dan pa sem čital med dnevnimi novicami rimskih večernih listov sledečo vest:
Smrtna nesreča. Danes zjutraj se je peljal profesor Charenton kakor ponavadi po ulici Via No-mentana na izprehod; kar so se njeg°vi konji, ki so ugledali neko čredo, nenadoma splašili. V divjem diru so drvili s kočijo po cestah. Pri tem se je kočija preobrnila in profesor jo padel s čelom na s kamenjem posuta tla ter obležal na mestu mrtev. Rojen je bil
Toulu v Loreni in je živel nekaj let sem v glavnem mostu, kjer jo bil zlasti poznan vsled svojega nenavadnega življenja.
Poročilo sem položil svojemu prijatelju na mizo.
Ta je prebral nenavadno vest in molčal.
Slovens ko katoliško
b= m
podp. društvo
je posrečilo spraviti oba na au-' je 0b sobota}lT ko so bili gleski parnik. Sara je bila na gla-|potniki bolj veseli m gosposki. je'
vi težko ranjena; po zdravniko-|postajal in počival na vsakih sto vem izreku je bila rana smrtno- klafter. Pred prvo krč.mo v vasil nevarna. Izdihnila je naslednji je stopiiQ z voza dvoje prazniško<
oblečenih kmetic obloženih s cula-j mi, koši in dežniki; poslednja popotnika sta bila.
"Z Bogom !" je rekel voznik, ko je občutil, da se voz ne ziblje več j in da konja stojita. Vzdramil se je| iz demotice, ozrl se je in se je za-! čudil, kajti ugledal je med vrečami in zaboji veliko otroško glavo. Ogromna črna kučma je bila na ti-j sti glavi, pod kučmo je bil droban. bledikast obraz in iz obraza je strmelo dvoje svetlih oči.
"Kaj pa ti?" je vprašal voznik, in ker-ni bilo glasu, se je spomnil in se je zasmejal.
"O ti izgubljenec, ncbogljenec! Kje bi te odložil? Pred županom te ' bom odložil, on naj gleda!"
Pognal je do županove krčma.! Tam so sedeli pred hišo, zakaj lepi večer je bil.
"Nate, pripeljal sem ga!" — je zaklical voznik in je ustavil. ' "Koga si pripeljal?" je vprašal župan in je nejevoljno pogledal, ker je zaslutil ukaz in pismo od gosposke.
"Tistega!---- Tak gani se no,
tak izpusti no to vrečo, saj ni tvoja mati! Pokaži se svojim očetom,| bodi vesel, da jih imaš toliko!"
Črna kučma se vzdignila, izza vreč in zabojev se jc izkobacalo drobno telesce.
"Kako pa je oblečen?" — je vzkliknila ženska na pragu. "Pol hlač ima, kakor gosposki smrkavci.... pa tisto kučmo!" In soseda se je zasmejala. "Tako se vidi precej : oče je imel škrice. mati pa spodrecano krilo!"
"Tak zlezi no, pa nikar ne glej!' :je rekel voznik. '•Vzdignite ga, ki ste tam, saj si ne upa!"
Nihče se ni ganil; pa je stopil voznik godrnjajo z voza.
"Če sem vrečo naložil, jo bom pa še odložil!"
Prijel ga je pod pazduho, otrok pa se ga je oklenil okoli vratu in voznik je čutil, kako se je treslo na njegovih prsih vse drobno telo.
"Izpusti no, nikar se ne boj, ne bodo te pojedli! Pa vsaj besedo zini. vsaj pozdravi jih. zato da Im-do slišali, da imaš človeški glas!'' In ga je postavil na cesto. Otrok pa se je tresel in je stal tam in ni znil besede. Voznik je pognal, voz se jo zazibal in je krenil v vas.
"Kaj bi z njim?" je rekel župan. Pomislil je dolgo in nato je rekel vdrugič. "Kam bi z njim?"
Otrok je strmel vanje z velikimi očmi in se ni prestopil.
Občinski pisar, ki je imel dolge brke in je bil žandarman nekoč, se je pa razsrdil.
"Tako nam ga pošljejo! Kje se je rodil? Kdo mu je mati, kdo mu je oče? Mati. pravijo ,da je naša — kdo jo pozna? In zato da je naš tudi njen otrok! Kakšna pravica je to na svetu?"
"Prav si povedal!" je rekel župan. "Ampak zdaj je tukaj, gosposka je ukazala, postava je taka. in kam bi z njim? To je vprašanje, za drugo se ne prerekajmo! Ali bi kdo rail otroka?"
Spogledali so se in so se smejali, Zupan pa je strnil obrvi in je bil zlovoljen.
"Nobeden ga ne mara. to se je izkazalo: še svojih bi se človek iz-nebil dandanašnji! Tako je res.
kar si rekel----vse na občino! On.
slepar, je živel drugod, drugod je delal in davke plačeval; in ona se je vlačila Bog vedi kod ! Ampak otrok.... otroka pa občini jia pleča : na. zdaj nos: na in plačuj! Saj mu ni občina oče in mati!.... Kaj pa stojiš tam in zijaš, da se ne ganeš?"
In ko so govorili in ko so se prerekali. so tekle otroku solze po licih ; ust pa ni odprl in ni jokal naglas.
"Šibe je vajen, zato ne joka!" je rekla ženska; tista ženska jc imela levo oko spačeno in ni gledala naravnost.
"Nekam mora, na cesti ne bo ležal. kamna ne bo glodal!" je rekel kmet.
"Pa ga ti vzemi!" "Kaj bi jaz!" Kmet se je okrenil in je šel. Takrat pa se je zgodilo, da je prišepal mimo gluhi Martin; vseh nadlog je bil poln, pa ni maral u-mreti; sedel je v ubožni hiši na nizkem stolen in je -žvečil tobak in je pljuval; kadar se je mraČilo, še šel skozi vas in ni pozdravil nikogar.
svete Barbare
SLEPARJI NA DELU.
Zloglasna italijanska kompani-ja, ki je pred par leti osleparila Hrvate in Slovence za $750,000, je zopet na delu. Po slovenskih naselbinah je začela razpošiljati cir-kularje, v katerih vabi ljudi, da naj pošljejo 25 ali 50 centov, za kar bodo dobili razne darove, slike, molitvenike itd., povrhu tega pa še neki slovenski list.
Rojaki, ne sedite jim na lima-nice. Še vsakdo, kdor se je pedal z njimi, je bil osleparjen.
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 05, WUlock, Pa.
I.	podpredsednik: KAIIOL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, LKJ'J, N. Cur. 3rd .St., Ruck ifprintjs, Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II.	tajnik: JOHN OiSOLIN, Box 402, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN I VEC, 000 Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box G22, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČ1C, Box 705, Conrrnauirh. Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Uhiu.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 7J, East Mineral, Kan*.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 5-S Davson Ave., It. F. 1>. 1. Green-
field, Detroit, Mifh
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. J>. No 2, Box 11 Bridgeport. O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughtoii, l'a.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Ttlba.n, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo : "GLAS NAROD A."
Župan je ugledal Martina in spreletela ga je pametna misel.
"Kam bi pač z njim, s tem brezdomcem. izgubljencem? Beraštvo k beraštvu — v ubožno hišo ga dajmo, pa je konec besedi in prerekanja!"
Vsi so spoznali modrost in so jo hvalili. Nato pa je krčmariea, županja, stopila k fantu in se jc sklonila k njemu s strogim in rosnim obrazom.
"Kaj ne znaš govoriti, kaj se ne moreš ganiti, fant! — Kako ti je ime?"
"Jure!' je rekel fant in jc pogledal v tla; zakaj strah ga je bilo. Odgovoril pa je tako tiho, da ga jc slišala komaj krčmariea.
"Jure.... pozna se, da si nezakonski! Tudi na očeh se ti pozna, na teh potuhnjenih! Ne pogleda človeku v obraz, drži se. kakor da je kradel!"
In se je okreiiila vsa zlovoljna. Jure je stal na cesti, ni se ganil in nikamor ni pogledal. Mnogo jih je bilo pred hišo, vsi so govorili in vsi so gledali nanj, ki je prišel ne-zaželjen in nepoklican, kakor toča. —
"Kdo pa ga bo hranil in oblačil?!" jc vprašal občinski pisar. "Danes je majhen, jutri bo velik!"
"Saj ni nag!" je rekel župan. "In če je zadosti v ubožni hiši za troje beračev, bo tudi za četrtega zadosti! Ampak kadar bo velik.. " In nenadoma je bil županov o-braz ves teman in jezen.
"Kadar bo velik, takrat pa poj-dc, razbojnik, požigalec, namesto da bi odslužil kruh, ki ga jc jedel!"
(Pride še.)
Kje je moj sin JOSIP LIKAR? Doma je iz Cabrač. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za rrj^-gov naslov, naj ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — Jacob Li-j kar, R. F. D. 1, Box 118, Mur-i rysville, Pa.	(21-21—8) !
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem Tiaznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da nam je umrla dne 16. avgusta preljubljena žena oziroma mati in sestra
FRANCA OMAN.
Zemeljske ostanke ranjke smo izročili materi zemlji dne 18. avgusta na katoliškem pokopališču sv. Jožefa v Braddock. Pa.
Tom potom se najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskali za časa bolezni in ob krsti ter o-nim. ki so jo spremili k večnemu počitku. Hvala članom in članicam društva sv. Pavla št. 116 J. S. K. J.
Ostane naj vsem v dobrem spominu in lahka naj ji bode tuja zemlja!
Žalujoči ostali: Aleš Oman, mož. Frančiška, Kristina, Marija in Josipina, hčere. Janez Strmole, brat. Helena Hrvat, sestra.
White Valley, Pa.
Rada bi izvedela za svojega očeta MIIIAKLA BIMDARIC. Doma je iz Boginje vasi št. 1">. t'ara Podzemelj na Dolenjskem. V Ameriki jc že 27 let. Svoječas-ne je bil v South Chicago, lil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, za kar se že vnaprej zahvaljujem. ali naj se pa sam o-glasi svoji hčeri, ki <:a še nikdar ni videla. — Catharine Bro-darič, omožeua lvočevar, Lcmi-nole, Armstrong (Jo., Pa. (2*3-24—8)
NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois In Wisconsin naznanjamo, da jih bodo obiskal naš zastopnik
t*
O)
Mr. FRANK HE K
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo 'Glas Naroda".
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom t Pe**-«ylvaniji sporočamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš potovalni
itopnik _	* lei.l-ti

Ur. SV02TKO JAKIH,
ki je pooblaščen pobirati maroS-nino in izdajati tozadena potrdila.
Sedaj se mudi t Pittsburgh, Pa., in okolici.
Uoravnistvo "Glas Narcrfs"
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
_
_

Avstrija in Italija.
MADŽARS2I VOJAKI NA KRNU — BOJI V OKOLICI ST. FLORJANA. — GOSPODARSKO IZOLIRANJE NEMČIJE. — ITALIJANI HVALIJO VSE, KAR NI HVALEVREDNO. — OBLJUBLJENE NAGRADE ZA ITALIJANE. PRVA TRIKOLORA. — FRANCOSKI POVELJNIK JOFFRE O ITALIJI. — POLOŽAJ NA PRL
MORSKEM.
f
O bojih pri Tolminu
piše "Corriere della Sera": — Iz u null tih obvestil italijanskega generalnega štaba sledi, da je uvedel sovražnik svojo obrambo proti napadom. ki sicer zadržuje prodiranje italijanske armade, a ne more omajati strnjenosti italijanskih črt. Došle so tudi sveže Čete, da podpirajo italijansko prodiranje. Nastop se zato približava zadnjemu dejanju. Kljub temu ne smemo postajati nepotrpežljivi, ker se s transportnimi sredstvi, z različnimi napadalnimi in obrambnimi sredstvi lahko vsak trenutek zopet a vzravnajo moči, če se tudi že približava odločitev.
Seeolo piše: Avstrija se je vsekakor odločila, da brani vojno točko Tolmin.
Kako ravnajo Italijani z avstrijskim prebivalstvom.
I/, vojnega poročevalskega stana poročajo:
kako ravnajo Italijani s prebivalstvom italijanske narodnosti na avstrijskem ozemlju. Italijanski list "Tribuna" poroča:
Armadni poveljnik general Fru-goni je izdal dnevno povelje, vsled katerega se vsakega, ki stopi v zvezo s sovražnikom ali s prebivalstvom sovražne države, ustreli. Hiše, iz katerih se daje znamenja se morajo porušiti do tal. Vsakdo, ki s.' ustavlja italijanskim četam, naj se ustreli. Vsakega, ki se brez vzroka nahaja v bližini taborišč čet ali hiš. kjer se nahajajo povelj stva, naj se postavi pred vojno so d išče.
Iz tega ukaza se razvidi predvsem, da je Italijanom samo za to. da dosežejo cenene zmage nad milnim prebivalstvom, mesto da bi izvršili ona velika dejstva, ki so jih obljubljali vojni hujskači v svo jih ognjevitih govorih.
Na drugi strani pa je tendenca tega ukaza v nasprotstvu z visokimi frazami o ponosu, s katerim hočejo "odrešiti" prebivalstvo o<l našega tiranstva samo zato. da ga potem uničijo po italijanskem pre kem sodu.
Na Krnu.
Zadnji uspehi v Julijskih alpah obsegajo zavzetje nekega važnega vrlia na Krnu. Tu so si stali na sproti na gorovje navajeni alpinei in ogrska honved iz okolice Debre czina. Alpinei so poskušali najprej naskok na pozicije Ogrov, bili pa no odbiti. Nato so jih Madžari v protisunku pognali daleč čez nji hove prvotne pozicije, ki so jih bili zavzeli na planoti, ki je bila še visoko pokrita s snegom. Tain gori no sc sedaj honvedi zakopali. Najbolj občudovanja vredno je. kako so se prebivalci iz ogrske nižine tekom 10 mesecev privadili boju v gorah.
Sicer se vrše na koroški fronti samo artilerijski boji, samo na prelazu Ploeeken se je razbil neki italijanski napad, Italijani pa niso mogli ničesar doseči kljub te mu, da so tratili z municijo.
Italijanski kralj pri Plaveh.
Listi poročajo, da se je mudil italijanski kralj na fronti pri Plaveh, kjer je ukazal, vzeti ondotno višino "za vsako ceno". Zato so Italijani ravno tam tako srdito napadali. Dosegli niso nikakega u Npeha. pač pa so imeli strahovite izgube. Na črti 12 km leži kakih :5iX)0 i te pokopanih italijanskih vojakov.	^ j
Vztrajnost in odporna sila avstrijskih čet sta — po poročilih švicarskih listov — italijanske vojaške kroge prepričali, da je pobila Avstrija na južno fronto svoje najboljše vojaštvo.
Strašen dan pri Plaveh.
Posebni strašni so postali boji v od- kn pri Plaveh. Tam so poslali Italijani svoje Pijemonteze v boj: štiri brigade mladih čet ter koncentrirali mnogo havbičnih baterij kalibra 21 in 24. Na avstrijski strani so stali Dalmatinei, Cehi. Romuni. Poljaki. Madžari in en bataljon dunajskega polka. Italijani so izgubili v teh bojih nad 10.000 mož, od teh 3900 mrtvih. Polk tv. 3*. se je skrčil od 3000 na 800, pri 31?:}-"). polku so padli vsi višji častniki; med padlimi se nahaja tudi generalmajor Airenti. Prostor na
vi spopadi meri komaj 1 km kv. Sovražnik in prijatel obsipata lahko plavski grič s svojimi granatami: še cele tedne se zanj borita. Za Italijane pomenja osvojitev tega liribčkeka prehod čez Sočo in prvo stopinjo na potu v kranjsko deželo. Za Avstrijce, ki imajo v o-zad.ju pripravljene še mnogo sil-nejše pozicije je držanje tega griča zadeva vojaškega ponosa.
' * Na goriški strani grme topovi ''
Znani italijanski vojni kore-^pondent Luigi Barzini piše v ita-
ijanskih listih:
"Oil Gorice sem grme topovi. Nad mestom, ki plava v bledih barvah na obzorju, se razprostira dim smodnika. Na bele goriške hiše padajo bombe, kolodvor, mostovi se nahajajo v ognju. Iz predmestja Ločnik se dviga plamen. Nad podgorskim grebenom, katerega kronajo avstrijske pozicije, plavajo <?ele vrste šrapnelskili oblačkov. Iz dolin krog Gorice se dviga široki dim proti nebu in ob ATijolča-stem pobočju Sabotina pleza siva megla, ki se le polagoma razpršu-je. Tam se vrše že cele dneve lju-ti boji, to je okolica Št. Florijana in Plavi.
Joffre o Italiji.
Danski vojaški pisatelj polkovnik Holten-Nielven piše v "Poli-tiken", da mu je meseca maja r-kel v Parizu general Joffre, da računajo zavezniki s tem. da bodo morali spričo znane nemške ofenzive moči izdatno podpirati Italijo. če bi pričela Nemčija resno prodirati proti zgornji Italiji. Zavezniki pa so se morali sprijazniti s to potrebo, ker je še le s tem, da je Italija posegla vmes, zajamčeno popolno gospodarsko izoliranje Nemčije. Ce bi pa centralni državi pričeli prodirati zahodno od Soške doline, tedaj bi prišla Italija v izvauredno težek vojaški položaj.
Italijanski generalštab v zadregi.
Vznemirjenost italijanske javnosti nad neuspehi italijanske armade skuša sedaj pomiriti italijanski generalni štab s "preglednim poročilom" o slavnih činih italijanskih čet. ki da se na tej celi fronti kinčajo z nevenljivo slavo. Ofenzivni duh armade da je nepopisen, ranjenci goje le eno željo. — se vrniti čim preje na fronto, •lise i plina je izborna, inteligenca nad vse hvalevredna. Vojaki da so v težavnem gorskem terenu žilavi, v najhujšem ognju vztrajni, in sodelovanje posameznih strok, zlasti infante rije, pijonirjev in ar-tilerije, je izborno. Tudi sanitetna služba je dobra. Povsod se kaže izvrstna organizacija in pripravljenost armade, kar je sicer dokazala že mobilizacija, ki se je v malo dneh izvršila (deset mesecev so ,e pripravljali!) Operacijski na črt da je moder in logičen.
Po tem slavospevu pa pride konjsko kopito: Italijanski gene ralui štab naznanja namreč, da se ni treba vdajati pretiranemu optimizmu glede resnega in težavnega značaja vojne. Sovražnik je vajen boja, bojišč je težavno, nasprotnik ima dobro pripravljene pozb ei.ie. Zato apelira generalni štab na "radostno potrpežljivost in za upanje italijanskega naroda."
Drobne vesti iz Italije.
Italijanski ujetniki, ki so jih \ :adnjih bojih vjeli v ozemlju to-nalske soteske, so izjavili, da so jim častniki pravili, da bodo v štirih do petih dneh v Tridentu. To prorokovanje se je sicer uresničilo, toda drugače nego so menili.
Iz Lugana poročajo: O bojih na se verno vzhodni meji prihajajo neprenehoma interesantna poročila. Da bi Italijane zadržavali. so se Avstrijci baje zmislili. obleči drevesa v gozdu v avstrijske uniforme. Ker pa se Italijani niso dali s tem premotiti, so Avstrijci sfabri-i irali umetne vojake iz lepenk, ki so jih v vseh mogočih pozicijah postavili v in pred strelske jarke. Italijanski vojaki so v svoje največje začudenje naleteli na cele vrste takih umetnih vojakov.
Neki meščan v Pesaro je daroval za vojake, ki bodo v Trstu ali Tridentu razobesili prvo trokolo-ro, tisoč, oziroma petsto lir. Iz Lugana poročajo: Časopisje
ki z ranjenci v številna mesta. Od znanih častnikov je stotnik grof Fulgosi, ki si je v Somalski deželi in v Libiji pridobil več kolajn, padel na čelu svoje stotnije ob Soči.
Nočni čuvaj.
.	.	------O —---- |	" • x unujll.ijl.
katerem so se vršili najbolj krva- poroča, kako skrito prihajajo vla-
Juri Hazuh je izkopal grob ter zlezel iz njega po mali, ozki lestvici na mrzli zrak. Znotraj v grobu mu je bilo toplo; zemlja in delo grejeta človeka. Grobovi na pokopališču so bili pokriti s snegom, samo prst iz ravnokar dodelane večne hišice, izmetana z gobarje-vo lopato, se je črnila kakor ostrov na valovitem belem morju.
Zapihal je vetrič ter osušil kapljice znoja na starčkovem čelu. — Solnce je s poslednjimi svojimi žarki ožarilo raskavo njegovo lice, na pol dobrosrčno, na pol zlobno, enako zimskemu mraku; svet loba se je borila na njem s temo. Pri nas pogostoma vidimo takšne obraze: boj za obstanek, glodava starost ter težko delo pokrijejo obličje z nadihom zlobne melanholije, toda niso zmožne zbrisati ž nega izvirno slovansko dobroto in mehkost. Časih vidimo ljudi, ki se nam dozdevajo hudo zlobni, ako imajo povesene oči; kakor hitro pa oni pogledajo človeka, pa se spre menita svit dobrih očij in zlobni izraz lica v tiho, otožno krotkost.
Starec se s težkimi koraki napoti domu, da si počije po težavnem delu. med tem pa ga je že čakalo drugo. Bil je namreč grobar in <»b enem tudi nočni čuvaj v mali vasici, ležeči v neznatni dolinici. Okrog vasi se je razprostiralo valovito, z griči in grapami raz-orano polje. Daleč, skoro na ob zor ju, se je razprostiralo pogorje, čegar vrhovi so se zagrinjali v večerno meglo. Sneg se je vdiral pod težkimi Hazuhovimi skorji; dva' zvonova v zvoniku sta zvonila kakor bi tekmovala med seboj, eden počasi, zamolklo, drugi urno, pre suni j ivo, s tankim, evilečim glasom.
Hazuh je dobil doma. kakor navadno. prazno sobo. duhtečo po za-dulil in i. Prah je pokrival mizo in klopi, na ognjiču je stal sajast lonec. Hazuh nabere v kuhinji prot-ja, vrže ga v peč ter prižge s slamnato metlico. Ogenj veselo začvr-či. Starec stopi v sobo ter z rokami objame peč. Že ga je grela; skozi slabo zamazano špranjo pa je semtertje pokukal odsev plamena. Toplota je nparavila bivanje v so pri prijetno.
Hazuh je zastokal, izvlekel iz miznice kos kruha, ga jel rezati z nožem ter polagal v usta tanke grižljaje. Na to je zopet zastokal, se zravnal ter jel popevati pobožno večerno pesem. Neharmonični zamolkli glasovi so mu prihajali iz prs.
Bližala se je deveta ura. Hazuh je oblekel dolgi kožuh z rudečimi tulipani, navlekel si na ušesa ovčjo kučmo, izpod katere so moleli dolgi sivi lasje. Na to sname raz steno lielebardo nočnega čuvaja, podobno križu, ter dolgo trobento, izdelano iz črešnjeve skorje, zašepeta kratko molitvico ter stopi ven v zimsko noč. V pratiki je stal mesec, toda nikakor ne na nebu; vsaj videti ga ni bilo, ker so ga zakrivali gosti, temni oblaki. Z važnimi koraki je stopal nočni čuvaj po ulici, gugajoč semtertje glavo, iu sneg je škripal pod njegovimi težkimi škornji.
Na obeh straneh so stale hišice, pokrite s slamo in snegom. Vsa-izmed njih je imela pročelje mračno našemljeno, toda dvoje jasnih očes. Tako je bilo moči imenovati par drobnih oknic, katere je osvetljeval ogenj na ognjišču. Časih je koč i ca zatisnila jedno oko: gotovo je njen bivalec s svojim hrbtom za kril plamen, stopivši med ognjišče in okno. Nekatere oknice so se lesketale slabo in otožno, ka kor oči umirajočega; ondi je gorela svetilnica. nalita s konopljenim oljem. Ponekje je bila luč še medlejša, ponekje so bili videti samo črni predori v belem zidu; tam ni bilo nobene luči razun človeških očij. zazibanih v spanec.
Hazuh se je odkašljal ter zapel svojo zateglo, otožno, jedlnolično, toda ganljivo pesem. Kdo izmed nas je ne pozna ? Kdo izmed vašča-nov je še ni slišal v tihi. prešerni noči? 'Hvali vsaki duh Gospoda!' Kakšne davne občutke sprebude v nas te besede; bojazen otroškega srca pretrese našo dušo. Spomini se vzbujajo v nas. polni tajnosti, tihe vaške nežnosti in fantastične sreče. Tema in tišina nas obdaja. Glasi se samo tik-tak stare stenske ure. Čuje se dihanje spavajo-čih. Tam zunaj pa se oglasi zate
gla pesem: "Hvali vsaki duh Go ________________________
spoda". Vse spi, samo ponočni ču- da bedita pri mrliču. Na po/krič,
vaj drami s svojim glasom nočni mir!
Ko je bila pesem končana, je čuvaj devetkrat zatrobil, osemkrat na kratko, devetokrat pa na dolgo. Zamolklo, melanholično in ob enem tudi strašno je donel glas trombe. Ko sem bil še dečko, mi je zaupal stari naš služabnik svojo tajnost, katero smem sedaj izpovedati, ker on leži že na pokopališču v pozabi j "•em grobu. V mladih letih mu je baje našepetal zlod, da bi bilo dobro pobrati Ici-ku za žganjico zrnja, ki je ležalo izveto nepremerjeno v sosedovem skednju.
Icik mu je dejal, da je lahko in njegova žganjica da je sladka kakor med. Po noči, ko je bilo temno kakor v vreči, je odšel v omenjeni skedenj. Z rokami je otipal precejšnji kupček težko zrnatega žita. Že je nagrabil ter sipal plen v vrečo, kar naenkrat začuje zamolkli grozni glas trombe nočnega čuvaja. Roke mu strepetajo. Po poslednjem daljšem glasu mu pade vreča iz rok. Iz kota v skednju je zrla nanj tema s svojimi velikimi očmi; streha nad njim je zaškripala. Izsul je žito nazaj ter ni kral nikdar več.
In resnica, ta glas ima v sebi nekaj strogega, kaznujočega, kakor nekak slab odmev nadangelske trombe, katere gromoviti glasovi skličejo ljudi k splošni poslednji sodbi.
Starec je pošteno obhodil predpisano mu cesto. Deseto uro je pričakoval pri vaškem čevljarju, pri katerem je visela na steni lesena ura z rudečo rožo na pročelju. Medena kazalnika sta že zarujavela ter kazala na sebi sledove muli. Muhe sploh kaj rade sedajo na kazalnike; nemara jim je všeč njih počasno gibanje. Čevljar je še delal ter iskreno pozdravil nočnega čuvaja, kakor skoro vsak večer ob tem času. Njegova bolna žena je ležala v postelji pod celo goro modrih odej, na redko posutih z belimi kolesi. Raz peč se je začul otročji jok.
"Molči, Ivanček", je tolažil Hazuh fanta; "saj sem jaz! A ti. Martin, ne muči se po noči. Dnevno delo blagoslovi Bag, — noč je samo za ponočnega čuvaja." *
Martin vzdihne ter zavihti z rokami tjekaj za hrbet, potegovaje nasmoljeno dreto.
"Revščina me preganja, Jurij", odvrne, "žena boleha, semenj pa se bliža."
"Vode!" oglasi se glas iz postelje.
Čevljar odloži škorenj, zajme z loncem vode iz brente, stoječe v veži, ter jo poda ženi. Izpod modre odeje se stegne gola, medla roka: nato se prikaže žensko lice z raz-paljenimi očmi. Peča lia glavi se ji pomakne na stran, tanka kita las. slična vrvi. ji pade na čelo.
Bolnica vzdihne. Zopet se začuje enakomerni tik-tak ure ter tiho žvižganje drete, katerq je vlekel "evljar skozi sluknjo, narejeno s šilom. Ura je zahreščala ter jela biti s hripavim glasom. Juri odide in zopet se začuje na ulici petje in glas trombe. Hiše so stale otožne; v njih temnih licih ni bilo videti več onih jasno plapolajočih isker; temne globodnice so zavzele njih mesto kakor na razoranem slepče-vem licu. Tu pa tam se je glasilo nadležno lajanje psa. odgovarjajoče glasovom trombe. Tako sramoti surovi pasji glas svete besede ve likih učiteljev in prerokov naro da. —
Pasje lajanje je umolknilo Iz ponočne teme je štrlel na kvišku četveroglat cerkveni zvonik s kor-často streho, raz katero se je gla sil neprijetni glas čuka. Križa na zvoniku ni moči videti. Oko sluti samo drog.
Nočni čuvaj dospe do liišiee. v čije oknu je še žarela medla svetloba. edina v vsej vasi. kajti tudi čevljar Martin je bil že vgasnil luč. Hazuh se vstavi, sname pri vratih kučmo, pogladi si z roko lase, kakor to stori naš kmet. kadar hoče iti v cerkev. Molče stopi stari nočni čuvaj v sobo, sredi katere se je nahajala bela, z rudeče izšivano odejo pokrita postelj. Na njej je ležal mrlič, oni, pri čegar poslednji hišici se je potil danes Hazuh. V kotu pri peči je na pol sedela, na pol ležala mlada žena — vsled žalosti in solz je zaspala. — Nočni čuvaj opre helebardo in trobento ob steno — toda ni sprebu-dil revne vdove. Stopi k mrličevi glavi. Jedno oko pokojnikovo je bilo nekoliko odprto. Nočni čuvaj mu je zatisne s kazalcem — čutil je na prstih hlad smrti. Toda oko se je odpiralo znovic polagoma — uprav kakor živo. Toda leska ni videti v njem. Duša je lesk očesa. Ze je zapustila bedno telo. Nočni čuvaj poklekne ter moli. Pri vratih sreča dve ženski, ki sta prišli.
na pol jok se oglasi iz hiše žalosti, ko jo je bil starec zapustil. In k temu se pridružijo zategli glasovi mrliške pesmi. Toda jok premaga petje — oh, stari grobar se ni čutil dobro. Mehanično je pritisnil trombo na ovenele ustnice in bolestni glasovi privro iz njene okrogle votline. Celo v zvito skorjo vdihne človek izraz občutka. V tem zateglem. enakomernem buča-nju trombe se čuje odmev glasu, s katerim kliče duša. Ustnice so ji vrata. O, ko bi se le nikdar ne o-nečastila vrata človeške duše!
Starec krene na grič k nekoliko oddaljenim kočam dninarjev. Oni žive od svoje dnine; po letu se jim ne ziblje v valovju žito. niti jim ne duhti po zimi sobana po prijetni vonjavi zrnja, toda naj tudi njim zadoni glas in blagoslov nočnega čuvaja, zadoni v teškem snu odmev njegove trombe!
Vse počiva v svojem zavetju, samo ti. starec, še bediš ter hodiš po vasi kakor duh; da, kakor duh. toda dober duh. Treba bo kmalu oglasiti polnoč; treba pogledati k skednjem.
Koraka navkreber po dvorišču. Iz početka po nekoliko vzvišenem hodniku poleg stavb, na to poleg hleva. Iz hleva se začuje zamolkli vdaree. Konj je butil z nogo ob leseni tlak ter zahreal. Čuti celo v spanju, da se bliža človek. Na griču za hišami stoje skednji, kakor vojaki v vrsti. S snegom pokrite strehe se zlivajo s sivim nebom. — Pred skednji stoji vrsta okroglih kopcev; pod njimi so jame za žito. Skednji in jame za žito, vse je v redu, starec se sme vrniti v vas.
Nočni čuvaj.si misli, da bi imela biti že polnoč. Na stolpu je sicer naslikana ura s števili, toda nima kazalcev, niti stroja. Nočni čuvaj mora torej imeti uro v glavi. In zares, ne zmoti se mnogo. Glej. to je polnočni vetrič — čuti ga v duši in otrplih udih. Njegov dih se valovito trese, kakor je oddaljen glas zvona, ako udarimo ob njega s kovanim srcem — ej. to je učinek zime! Veter zapiha močneje ter mu žamete v oči osivele lase. tako da starec nehote zapira pred njimi oči.
Med tem se raztrga gosta odeja oblakov, in skozi špranjo pokuka ozki srp meseca. Temni, poprej nerazločni obrisi hiš se razlesketajo v žarkih lune. Že je moči razločiti obliko streli in pletivo plotov. Križ na zvoniku se zalesketa v zamodre-lem lesku in bela cerkvena stena se ti zdi kakor obložena s srebrom. Veter utihne kakor na povelje blede kraljice noči.
Kdo neki koraka za starim nočnim čuvajem? Tesno za njim? Ima tudi halebardo, toda daljši je ter njemu podobno guga glavo z eue strani na drugo. To je njegova senca.
Ko nočni čuvaj napove tretjo uro ter zakliče: 'Vstani, duša zvesta!' se napoti domu. Tam ga pozdravlja samota in vonjava po za-d uh lin i. Njegov tovariš, mesec, kuka mu skozi ozko okence ter črta mreže po glinastem, s peskom posutem sobinem tlaku. Tudi odlomki nesnažnega stekla se vidijo na tleh. Jeden žarek lune je zablodil na široko, od kopanja se leskečo lopato. Kako se odbija čudna luna v rodju, ki odpira ljudem temne podzemeljske veže, kako je oza-rila ključ k večni temi! Nikakor k temi!
Iz nebes, raz nebeško modrino, pretkano z zvezdnatimi brilijanti, kliče luna s tresočimi se svojimi žarki človeštvu: Evo to orodje je ključ k čisti, večni svetlobi!
Načrtano okno na tleh se je premaknilo; luna ne obseva več tal. marveč postelj. Osvetila je starčevo lice. Razločno je moči videti na njem vraske. samo raz čelo mu či-taš tih, senčnat mir.
Mesec se je že skril za zasnežene strehe vaških hiš. V grobarjevi koči vlada tema ter se čuje odmev globokega, težkego dihanja.
Krivično izžemanje.
Na Dunaju je policija dognala, da je kupil stavbni podjetnik Šu-lem Lamm iz Nadworne v Galiciji S000 kilogramov bosanskih sliv. 50 zabojev čokolade in 10 zabojev čaja ter jih dal v skladišče. Ker tega blaga ni potreboval, niti ni imel zanj odjemalcev, je bilo jasno, da je kupil blago le v to svrho. da ga pozneje proda z oderiškim dobič kom. Državni pravdnik je pri razpravi. ki se je pred dobra dva meseca vršila na Dunaju, konštatiral. da je obtoženec to blago nameraval prodati v Galiciji, torej v deželi, ki jo je sovražnik opustošil. Sulem Lamm je bil obsojen na en mesec ostrega ca nora in tisoč kron denarne globe.
Cirenaika za Italijane izgubljena.
Iz Ženeve poročajo: "Journal de Geneve" ,je izvedel iz Chiasso, da je Cirenaika za Italijo izgubljena. Vsled vstaje rodov Senusi so bile baje vse garnizije v notranjščini dežele masakrirane, mrtvih je okoli 3000. Italjani so se mo-
gli ubraniti samo na obrežju in tri-politanskih oazah.
Brzojavka zatrjuje, da Nemci Turke oborožujejo.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠT V O NE UREDNIŠTVO.
r)cenik knjig,
y/	katere ima v zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO.
S) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. /(
S---
MOLITVENIKI:
Duhovni boj	—.60
Evangelijska zakladnica	;—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami	$1.00
Ključ nebeških vrat	—.50
Jezus in Marija	:—.40
Marija Varhinja	i—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski, vezan	—.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Berilo tretje, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Hitri računar, vezano	—.40 Katekizem vez. veliki	—.40 Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Scliimpffov nemško-slovei*-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. (	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Spretna kuharica, brošir.	—.80 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE	
KNJIGE:		
Baron Trenk		—.20
Belgrajski biser		—.20
Beneška vedeževalka		—.20
Bitka pri Visu		—.30
Bodi svoje sreče kovač		—.30
Boj s prirodo		—.15
Božični darovi		—.15
Burska vojska		—.25
Cerkvica na skali		—.15
Cesar Jožef II.		—.20
Ciganova osveta		—.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00		
Cvetke		—.20
Don Kižot		:-.20
Dobrota in hvaležnost		—.60
Evstahija dobra hči		—.20
Fabiola		—.35
George Stephenson, oče že-		
leznic		—.20
Grizelda		^.10
Grof Radecky		—.20
Hedvika, banditova nevesta		—.20
Hlapec Jernej		—.60
Hubad, pripovedke, 1. in	2.	
zvezek po		—.20
Ilustrovani vodnik po Go-		
renjskem		—.20
Izlet v Carigrad		—.20
Ivan Resnicoljub		—.20
Izanami, mala Japonka		—.20
Izidor, pobožni kmet		—.20
Jama nad Dobrušo		—.20
Jaromil		—.20
Jeruzalemski romar		—.45
Kristusovo življenje in smrt		
vezano		$3.00
Krištof Kolumb		—.20
Križana umilejnost		—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?		—.50
Lažnjivi Kljukee		—.20
Leban, 100 beril		—.20
Maksimilijan I.		—.20
Marija, hei polkova		—.20
Mati, socijalen roman		$1.00
Malomestne tradicije		—.25
Miklova Zala		—.35
Mirko Poštenjakovič		—.20
Na divjem zapadu, vez.		—.60
Na indijskih otokih	:—.30
Najdenček __	—,20
Na jutro vem w	—.35
Na krivih potih ^	—.30
Na različnih potih	—.20 Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	—.20
Naseljenci	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Nezgoda na Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski 4	;—.20
O j etiki .	j—.15
Odkritje Amerike, vez. ,	•—.80
Prihajač ..	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	—.20
Randevouz	■—.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	—.15
J Simon Gregorčiča poezije	—.45
Stanley v Afriki	!—.20 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	,—.20
Srečolovec	i—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	—.20 Sanjska knjiga, velika	—.30 Štiri povesti 1	s—.20 Tegetthof '	—.25 Turki pred Dunajem	—.30 Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	-—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča ;-.50
Življenja trnjeva pot	—.50
Znamenje štirih	—.30
Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	—.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. Maron, krščanski deček
4. zv. Praški judek
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanske povesti
9.	zv. Kraljičin nečak
10.	zv. Zvesti sin
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	zv. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja
15.	zv. Angel j sužnjev
16.	zv. Zlatokopi
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev
19.	zv. Mlada mornarja
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol Cigani Dobro došli Pri puščavniku Putifarka Raztresenca Starinarica Županova Micka Idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po
Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali veliki
—.20
—.25 —.20
—.25 —.25
—.30 —.30 —.30
—.30 —.30
—.30 —.30 —.30
—.30 —.30
.25 .40 .20 .20 .20 .30 .20 .30 .20
-.03 -.25
—.25
—.35 —.75
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	;—.15
Združenih držav, mali	—.15
veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—.23
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana.	___ _ ^„r,rr

Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUTS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
MIKE ZITNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle. 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv.
Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Minn.
Cirila in Metoda, štev. 1, Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Slovenec, štev. 114, Ely,
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brex njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobceno,
Uredništvo G. N.
Zofka Kveder.
ure. Ivo je ob sedmih prinesla dekla v jerbasu zajntrek, nista ^ela z drugimi k jelu. Kose so žvižgale, ječale, zvenele in trava je trudno padala v stran. Z resnimi pogledi so jima sTedili drugi kose i. A vsem je nekaj vezalo govor. S temnimi, molčečimi obrazi so jedli in se hitro zopet vračali k delu.
Počasi se je spenjalo solnce kvišku. Onima dvema se je zdelo jim valile iz ust
Vroče in soparno. Usta so bila suha. v prsih ju je žgalo, ali nista si upala tjekaj k hrastu, kjer je stala čutara z vodo. Pot jima j«' lil po pekočem obrazu, za seboj sta čutila poglede onih zadaj. težko jima je bilo in neznosno. Zbežala" hi bila v gozd, kakor Kajn, ko je ubil svojega brata. Ali noge so jima bile slabe, kolena so se tresla in šibila; kakor da bi se vsak trenutek zgru-
(Konec.)
Nekaj čudnega je pretreslo o-ha fanta. Odstopila sta in vrgla okleščke proč. Nekaj drugih fantov je priteklo.
—	Ali ste ga? No, ta jih je zaslužil par!
—	Potuhnil s«' je, — je rekel Tine s hripavim glasom.
Nekdo se je nagnil nad ležečega.
—	Ubit je!
—	Ubiti — so zakričali vsi.
Kakor prokleti so bežali proč.
V vsi vasi je nastal v trenutku
mir. Oni, ki so bili najbolj pijani so s«- streznili hipoma. Ko je čez par minut šel vaskl podžupan z , mo/mi gledat kaj se je zgodilo. |(llla na zemljo, tako jima je bi-ni bilo nikjer nobenega fanta j*0,
več. Kakor, da so se udrli v zem-| Tako ob desetih je iskal Miha Ijo. Samo zvezde so trepetale na po stotič z nemirnimi pogledi po črnem, visokem nebu.	stezah. In zdaj se je nekaj zabli-
* + *	skalo tam doli v grmičevji. Za
Ob prvi zori so že zažvenketale	je oslepilo vid, v nasled
^iose po lazih. V dolgih vrstah j njem trenotku je že skočil k bliž so stali kose i in mokra trava je njemu drevesu in vrgel koso v tra-v taktih padala v stran. V dolinah Ivo. Čudno je zastokal in planil so se ležale lehne. prozorne meg-.v tek. — Bajonet! Orožniki! — le. Zdaj pa zdaj se je oglasil 'Ali nekaj ga je pretreslo, opote brus ob žvenčenem jeklu, da je jkel se je in, kakor okamenel je odmevalo od laza do laza. Rdeče obstal v travi. Ves je trepetal in se jt- razlivala zora od bregov, iz oči so se mu vdrle solze. Tn zasvetile so se kose v prvih žarkih. obrazi so zardeli, bele srajce so se zabliščale. Še nikdar ni videlo penedeljsko solnee toliko koscev po lazih. Nihče jih ni klical doma. Rano so se prebudili iz težkih sanj, vsak je bil vesel, da je mogel ven iz vasi. kjer je lepi Janez krvav in ubit ležal v cestnem prahu. Kakor da so vsi deležni na tem delu. In ni bilo smeha in šal in objestnih vriskov
In potem so se obrnili po stezah proti vasi.
—	Samo skozi vas ne! — je prosil Miha.
—	Kod pa ?! Saj morata k ob dukciji, da vidita, kaj sta naredila s človekom. Štiri smrtne rane samo na glavi!.... Živina!
— Orožnik ga je pogledal z gnusom in zaničevanjem, i — Saj ne prosim zaradi sebe. Ali zaradi matere! Usmilite se vendar! Saj jaz sem zaslužil! Ali mati! — In dvignil je uklenjene roke kvišku in se udaril z želez-jem po čelu. Par kapelj krvi mu je kanilo po obrazu. — Samo skozi vas ne!
—	Ne pomaga nič! — je dejal orožnik. — Prej bi bila premislila! —
In šli so dalje. Miha je prosil 1n rotil vso pot. Tine pa je molče stopal naprej. Niti enkrat ni pogledal v stran na orožnika.
Pred vasjo jih je čakala dečad. malo dalje so se usule babe na pot. —
—	Ali ju vidita, ubijalca!
—	Vidiš, Kajne! — Fej, grdo-be! Pobijte ju!
—	Razbojnika! Tolovaja!
Iz Dolge vasi je prišlo nekaj žensk in sorodniki ubitega. Pobi rali so kamenje.
—	Mir! Mir! — so svarili orož niki in pehali množico v stran.
—	Le dajte ju! — so podžigale babe. — Kakšna sramota je za vas! Judeža! Morilca!
Dečad je grabila prah in pesek in ga metala na fanta, babe so jima pljuvale v obraz.
—	Ubijte jih! Kar ubijte jih! Kdor druzega ubije, naj bo še sam ubit!
—	Jaz bi jih dala obesiti na prvo drevo! To kugo! Te gade strupene! Ubijalci!
Kakor besne so bile ženske.
Pred Lovretovo hišo so stali sodnijski gospodje iz trga. Lepi Janez je še vedno ležal na zemlji, muhe so lazile po strjeni krvi. —
Izprašali so oba fanta. Orožniki so morali delati mir. Brat ubitega je hotel vsak hip planiti,.na fanta. Morali so ga držati. Sodnik jc pobral nekaj ; okrvavljenih okle ščkov okrog.
Na cesti je stal voz pripravljen. Naložili so ubitega nanj. Gospodje od sodnije so šli ob strani, zadaj sta korakala orožnika, Miha in Tine med njima. Za njimi se je valila množica. Z nogami so suva li fanta, — orožniki so se morali obračati in pretiti z bajonetom.;
Umazana, zaprašena in apljuva-na sta stopala -fanta i« vasi. Vse ju je preklinjalo, vse ju je psova-lo z najhujšimi imeni. Ženske so podivjale. Z besnimi pogledi, z odurno zategnjenimi obrazi, s slinastimi ustami so se pehale za njima. Kletve in grožnje so
bi prav ničesar ne mogel! Saj ne-J Odpravili so ga lepo. mati mu kaj bi storil pri hiši Moj Bog. je splekla pogačo na pot, sestra
sni $mn čn«ili tiwli ve! nrnp m mu 4»	,1___ i. i _ »______i___
saj smo časih tudi vsi proč, vendar delamo!
Vsi so ga zbadali. - - Ko bi vsaj že kmalu ozdravel, — si je mislil Tone. Zaobljubil se je k Mariji Pomagaj, k konjederki je šel v sosednjo župo, prav vse je poskusil. Rože je pil in korenine je kuhal, ves želodec si je že pokvaril z njimi, a pomagalo ni vse sku paj nič.
Tovariši so ga prezirno pogledovali, ta ali oni se je pač še lista vil pri njem in mu pri povedo val o dekletih, o delu in" o pismih, ki so jih dobivali nekateri od trgovcev iz Bosne in iz Ogrske. — Jesen se je bližala, pa so se ljud-( je že menili o šumah in o zimi. Kmalu pridejo tudi agentje in škribani, da se napišejo kontrak-ti. —
—	Ti ne pojdeš dol? — so ga spraševali. — Kaj pa, bolan si. — Predolgo si čakal, veš. Vsak od nas je bil že s štirinajstimi leti z doma in še prej. Ti si pa čakal in čakal in se razmelikužil. Tak ni za šumo!
—	Gonili so me, preveč so me gonili, — je dejal Tone. — In ko sem bil že bolan, mi niso dali miru. To ni po človeško, tako de lo! —
—	Eli, kaj! Mora se! Vsi moramo! Če bi enega pustili, pa bi hoteli vsi lenariti. Pa nikomur ni
se
Vsi kosci so obstali. Nekaj korakov pred njimi je stal Tine. — Nekaj mrzlega, strašnega mu je zastavilo srce ali takoj se je vzravnal, pomaknil klobuk iz čela nazaj na lase, da mu je solnce sijalo naravnost v obraz in se naslonil na koso.
Gori po stezi sta prikorakala dva orožnika, neki deček ju je vodil.
—	Ta dva sta, — je dejal z zunaj v svežem jutru. Vsak je juplašenimi očmi.
moleal in delal, kakor še nikoli, j Eden orožnikov je pristopil k Miha in Tine sta bila prva v vr- (Tinetu, drugi k Mihu. Tine je trsti. komaj so jih dahajali ostali .masto pomolil roke ali, ko je o-zadaj. Klobuke sta pomaknila na rožnik položil železje okoli, ga je ™ neumorno sta zamahovala z [zazeblo do srca. Miha je bil ves
bled in s povzdignjenim rokami je prosil, da naj ga nikar ne u-klenejo.
—	Saj pojdem sam! Nikar me ne uklenite! Zaradi matere ne! Tega ne bojo preživeli! Oh!
—	Moram! — je dejal orožnik in uklenil Miha tako tesno, da so
oci
bleščečimi kosami. Niti brusiia nista, sama je padala trava pred njima. Ničesar nista čutila, same so delale roke, le kolena so se jima čudno šibila. In neka mrzla groza ju je tiščala za vrat. težko so dihale široke prsi, pogledi so »e umikali in vedno zopet bežali
—	Kar ubijte jih, tolovaje!
—	Judeži! Kajni!
VI.
Lovričovega Toneta so poslali v Ljubljano v bolnišnico. Jetičen je bil. Vse poletje je posedal o-krog. pil lipovo, cvetje in bezeg, ali ni mu hotelo odleči Mati je bila spočetka zmirom v solzah.
O, saj šem vedela! Ti nisi bil za na Hrovaško! Da sem se morala polakomniti na tiste krajcarje! Nekaj bi bil že zaslužil tudi doma. Po zimi bi sneg kidal, pa na kakšno dnino bi šel. Bi bili že prestali. Revež! Ali te hudo boli, Tone?
Toneta ni nič bolelo, samo ka-šljal je in slab je bil.
—	Dobro naj je in pije. — je sporočil zdravnik materi, ko je poslala k njemu. Res mu je skuhala par nedelj opoldne meso in včasih je poslala po en četrt vina in po groš belega kruha zanj. — Smilil se ji je. Menda bo vendar kaj pomagalo!
Ali niti meso ob nedeljah, niti vino, niti bel kruh, nič ni pomagalo, Tone je le posedal in posedal okrog.
—	Pa se malo skupaj vzemi. — je svetovala mati nepotrpežljivo. — Kaj te bomo zastonj redili! <tn toliko je dela. Drug teden mo ram zopet najeti kosce, ko s teboj tako nič ni.
Tone je vzel koso in koš in šel dol na travnik. Vsaj za kravo bo malo pokosil! Ali ves izmučen in poten je prišel domov, koš je komaj prinesel in popoldne je moral leči na vrtu v solnce.
Mati mu ni nič več kuhala mesa in tudi po vino ni več pošiljala. — Skoda denarja, če nič ne pomaga! Za lakoto je tudi krompir dober in koruzni žganjci. — Reveži smo, — saj se za zabelo ni. —
dol po stezah. Počasi so se vlekle mu takoj roke natekle.
• \
nič. — samo tebi. Razmehkužili so te, to je to!
Tone je molčal. Kaj naj govori? Saj imajo prav. Vsi so zdravi, trdni, glej, kakor grče. Ali njemu je že usojeno tako.
Mati se je časih razjokala. — Oh, da moram biti tako nesrečna! S Čim sem se pregrešila?! Ka] bo le po zimi? Saj je še tako težava. Zdaj bo treba še njega re diti. In jetični ljudje radi jedo Samega boba in krompirja tudi ne bo jedel! Bolnik je in takim treba vendar kaj boljšega. Vsaj časih!
Nekoč je rekla sosedi: Ko lli ke vsaj kaj prekrenilo db zime. Na eno ali na drugO stran. Saj je človeku težko, ali če mora biti! Reveži smo!
—	Taka bolezen se vleče, — je pripovedovala soseda. —- Nikdar konca! Še naveličali se bote. verjemite mi. On še hodi. ko leže ho še le križ. Za živeti niso. umreti pa ne morejo! Jaz vem kaj je to! Kako je moj brat umiral! Jaz vem kaj je to! Mi smo mislili, zdaj, zdaj bo izdihnil aH šo mesece se je vleklo.
^ j—-- Oh^ saj ga imantrifstdfi. To^ nbta ! Sii4-je; Ali če mora bi til Za eno mašo bom dala. pa naj se pre-krene.
Ali ni se prekrenilo Kakor senca se je vlačil Tone okrog. Bolelo ga ni nič, samo slal. je bil. polegaval je po vrtu in v solncu eele dneve. Kadar so prišli domači domov vsi izmučeni, potni in iztrpinčen: od težkega dela, so temno in nevoščljivo pogledovali na Toneta. Lepo mu jt' Xnkor grofu mu je! Lepo brez dela se greje v solncu, a n.i s1* 10 vsi prežgani od vročine od .Vbi in napora ! Ostre besede so padale nanj. Saj ni napačno biti bolan! Jesti dobi zastonj, pa laliko polegnva po travi. Oh, ali njih eden! Truden do smrti pride domov, Pa-kor klada leže spat in zjutraj mora še ves izmučen in necm'počit pred zoro kvišku!
Vedno enako je bilo Tonetu, niti boljše niti slabše. NiVdar ni bil kdove kako občutljiv ali ponosen, ^li ti pogledi doma, te pšice. ki so se vedno, vedno zadiral*3 vanj «•0 ga začele peči in boieti. — Lenariš! Zastonj žreš! — rv.i je Šumelo po ušesih. Niti jesti si ni u-pal več do site, odkar tr-u je mati enkrat dejala: — No, nikar tako požrešno! So še drugi tukaj, ki delajo, ki zaslužijo! - - Ajdovi žganjci so bili, ki jih je on tako rad imel, pa je malo hičrcje sa-grabil v skledo. Ali bo'elo ga je to od matere, bolelo. In od tedaj se mu je zdelo, da slede njene oči vsak grižljej, ki ga hcm v usta. Ni ji zameril, saj ipja prav. Vdova je, sirota; zemlja malo nosi a drugi ne služi nihče Stari oče pač še na polju pomaga, a *. gozd ne more ali drugam v dnino. In denarja treba, za davke za obutev, obleko. In zdaj jih še 011 odjeda. Grenek je ta kr- o grenek Lačen je bil in izstrai'fu«. ali počasi je vselej zajemal iz sklede, da bi mu ne očitali.
Mati se je spomnila bo^iišnicc Tam je preskrbljen, jesti ima, meso vsak dan, zdravila, doktorje. Saj ga še ozdrave morda.
—	Pojdeš? — je vprašala sina. —
Pojdem, — je odgovoril To
Tone je dobil vedno manj pri-j ne skoro veselo. Morda še ozdra jazuih besed, povsod je bil na po-1 vi. In tam mu ne bo nihče očital, ti. — Saj tako bolan tudi nisi, da da zastonj je.	____,___
pa mu je dala dva bela žepna robca seboj, stari oče mu je dal za pošto in železnico in še dve kroni
—	Da ne boš čisto brez vsega. Tako je prišel v Ljubljano v
bolnišnico.
Lepo je bilo tu, to se mora reči. Postelja snažna, jed, kakor za otročnieo, vrt z rožami in stezicami, kakor pri veliki gospodi. Nič 11111 ni bilo dolgčas, hitro se je privadil na vse. Celo z nekaterimi bolniki se je seznanil, raz-zgovarjali so se o domu in o vsem, kar so videli in doživeli. — Samo z boleznjjo nekako ni hote lo biti bolje. Če je .šel po stopnicah dol 11a vrt pa je bil že ves truden in slab. Kar kolena so se mu šibila, časih se mu je zdelo, da bi pal. Če bi se ga kdo samo malo dotaknil. No, to ga ni težilo Saj ima časa, ni mu sile, mir ima, jesti ima. pa lahko čaka na zdravje. Bo že prišlo, mlad je še. In tukaj gotovo ozdravi. Toliko dok torjev je, zdravil mu dajejo in vina, to ga bo že počasi spravilo na noge. Nobene skrbi ni imel, lepo enakomerno so tekli dnevi, niti štel jih 111. Še nikdar ni imel tako prijetnega, udobnega življenja. —
Ali nekega dne so mu rekli, da mora iti. Kar srce mu je zastalo. Iti moram od tukaj, kjer je tako mirno. lepo. a niti zdrav še ni. Kaj bodo rekli rtoma, ko pride. Prestrašili se ga bodo. Kaj hočejo z njim, tako slabim zdaj na jesen in zimo.
Mora iti. so mu dejali. Še mnogo drugih bolnikov je, ki potre-bujejo oskrbo, ki že čakajo na njegovo mesto. Dovolj dolgo se ji že tu leeil. zdaj mora iti. Nič večni prostora zanj.
Nekaj groznega ga je pretreslo
—	Bolan sem, — je zašepetal.
—	11a smrt bolan. — In zazdelo se mu je, da je še le ta trenutek prvikrat občutil, da je tako na smrt bolan, na smrt!
—	Vaša bolezen se lahko še me sepe vleče. — je dejal zdravnik.
—	A mi nimatiio pVostora. Žal mi je. .
Tone je molčal. Pa kaj naj reče? Saj bi mu lie verjeli. In on je res sla"b. 11a smrt je slab in bolan. Ne bo se še mesece vleklo, ne bo. Oh, če bi ga pustili tukaj! Da bi v miru umrl! Kaj ga pošiljajo domov umirat. Tja v siromaštvo. V nadlogo materi in domačim. Kaj se mora mučit te zadnje dni? Tukaj bi lepo ležal, pa čakal na smrt. I11 lahka bi bila taka smrt. Kaj bo doma v oni temni, mali izbi. na stari trdi postelji? Samo stroške bodo imeli z njim. Saj nima mati več veselja od njega. Vedno je bil za nič. — Kakšni so bili drugi. — pa on! Oh. težko mu je usojeno na svetu, težko.
Dali so mu nekaj denarja za pot. pa je odšel. Nič več ni upal. da ozdravi. Kar mahoma je usahnilo upanje. V smrt gre! Brez o-brambe se je udal. Samo miru si je želel. Domov pride, pa leže in izdahne. Tako neizrečeno je slab. oh! In ta železnira! Knko trese, ropoče! Zdaj, zdaj bodo zastala pljuča.
Topo je sedel v kotu. Skušal je moliti. Vedno je bil pobožen.
—	Oče nebeški, reSI me vseh nadlog! Vzemi me k sebi v nebeško izveličanje! — Težko, z muko je sestavljal besede. In molil je o čenaš in vero. Ali pusto in prazno je ostalo v njem. Nobeno veselje ga ni prešinilo, noben up, nobena tolažba. — Oče nebeški____ mati božja---- ti sveti Anton____
Ni mogel moliti. In vse eno mu je bilo, vse eno, vse eno. Če bi mu zdaj kdo dejal, da pride v pekel, pa bi se nič ne prestrašil. — Sam se je nekako čudil nad svojo topostjo. Samo toga jo skrbelo, da bo moral kmalu ven. Njegova postaja pride, ^a bo moral izsto piti. Strašno ga je mučilo to dr-dranje in potresanje železnice, ali vendar bi rajši tako sedel, samo da bi se mu ne bilo treba ganiti Ze dve uri je sedel nepremično, kakor otrpel.
In zdaj je prišla njegova postaja. Vzdignil se je z neopisnim naporom. Pot ga je oblil od glave do nog od muke in težave. Pobral je svoje reči in še! skozi noč k restavraciji. Neskončna se mu je zdela ta pot. a vendar je bilo samo nekaj korakov. Pod stopnicami je počival. Natakarica je dre mala v kotu za ograjo. Vsa zaspana je stopila predenj.
—	Na pošto bom čakal. Malo dobrega vina mi dajte, — je dejal s težavo in sedel v kot za mizo.
Natakarica je nekaj zagodr-njala. Mislila je, da je pijan. Postavila je pijačo pred njega in zopet odšla za ograjo dremat. Pusta je bila ta velika, prazna
soba zdaj. pozno v noči. I11 velika, svetla luč pod stropom jo je delala še bolj dolgočasno in neprijazno.
Ah, in koliko plesa in krikov in vriska je bilo že tu. Kadar Hr-vatarji prihajajo ali odhajajo, vselej se ustavijo tu. Vsa soba jih je polna.
Tone se je spomnil na lansko leto in 11a pomlad, ko je tu z drugimi sedel. Lansko leto, da, takrat je odhajal. Vesel je bil, ukal je in tako voljo je imel do življenja in do dela. Ali zima ga je u-morila. šuma ga je ubila. Bolan se je vračal spomladi domov. Kako so bili drugi veseli, kako so pili, plesali. Tudi on je bil takrat še zadovoljen. Zdravit se je šel domov in verjel je, da ga bo dom ozdravil. Ali 111 ga. Niti bolnišnica ga ni. In, zdaj gre zopet do mov — umirat!
Naslonil se je na mizo in skušal spati. Ali ni mogel. Tesno mu je bilo. mučno. Bolelo ga ni nič. ali pljuča so bila prazna, težko je dihal. I11 mislil je. kako žalost 110 je bilo njegovo življenje. Pusto in žalostno. Nikoli ni imel nič dobrega. Vedno je bil odveč. Že doma. Močan je bil na videz, mnogo je obetal 11a pogled, ali v resnici je bil za nič. Ni bil za delo. I11 to je ono. Zato ga mati ni imela rada. zato so se 11111 posmehoval i tovariši. Kaj bo na svetu?! Samo na poti je bil. Saj so imeli prav! Vsi so imeli prav! I11 začni je vso zbadljive besede od otroka pa do zadnjega časa in vse porogljive, neprijazne poglede je občutil. Vsi so imeli prav! Vsi! Za nič ni bil!
Nobene očitke ni imel za nikogar. Zaslužil je vse, vse mu je bilo usojeno. Oh, in zasmilil se jo samemu sebi. zasmilil! Bridke, pekoče solze so mu stopile v oči. Oh. 011 je nesrečnež!
In takrat je težko zahropel. — Pot 11a njegovem životu je oble-denel, udje so otrpnili, kri Je zastala.
Oh! Oh!
I11 začutil je smrt. težko in mrz lo. Glej. sam umira, zapuščen! Kakor garjev pes umira. Pa zakaj ga niso pustili tam na toplem, čistem? Oh! In nikdar ni imel nič dobrega! Nikdar! Nikdar! I11 zagledal je to svoje pusto, prazno življenje pred seboj, nič solnea, nič veselja, nič mladosti! Zgrozil
se je in s^ce 11111 je zastalo. ~ * *
Spravili so ga v mrtvašnico in ga pokopali. Nihče od znanih ni prišel. Bali so se stroškov.
In Čez štirnajst dni je vino teklo po mizi, pri kateri je umiral 111 pajdaši Hrvatarji so vriskali in harmonika se je glasila.
Juh! V šume, v svet, v zimo! Na delo! Po denar!
Juh! Juh
Zdravi so vsi! Kakor hrast jo v šumi, kakor jelke v gori. Nihče ni slab in star med njimi. Glej. možakarje s sivimi lasmi, ali z mišicami od železa. Juh! Trideset zim! I11 štirideset zim so preživeli v šumali, ali kaj jim je?! Kdo je tako svež. tako silen, tako mlad. od mladih dvajsetletnih?!
Juh!
Kaj! Mi smo mi, Ilrvatarji!
Juh!
Za smeh in kratek čas.
PRI SLIKARJU.
—	No, kako vam kaj ugaja ta slika?
—	Dobro ste me zadeli. — Ko liko stane ?
—	Petsto dolarjev.
—	Če bi naslikali mojo ženo. bi bila slika še enkrat dražja, kaj ne ?
—	Zakaj ?
—Ker tehtam jaz sto funtov, moja žena pa dvesto.
^ Olga: se, da hati?"
Nada vojna v trajala, hati od
: Strah'.
:Torej tvoj ženin ti pi-
Opravičenje.
Letoviščnik: "Vaše surovo mase je naučil v vojni ku- slo pa vsak dan diši po milu; zakaj nimate bolj snažno?"
Ostirka: "Ni mogoče! Saj ne
da bi se naučil boljše ku-! Pride nih5e tlru= zraven, kakor mene."	dekla Liza; ona pa sploh nikoli
.-JjiglSS 1 ne vzame mila v roke!" Rezervist.	j.
: "Da! Sicer pa upam, da endar ne bode tako dolgo
Žena sreča na ulici moža-rezer-vista, ki odmetuje sneg: — Ali ga še sedaj nisi odmetal?
— Če bi impl tako lopato, ka kor je tvoj jezik, bi ga lahko že zdavnaj.
—	Koliko časa sta pa že poročena ?
—	Se nič. — Sedaj so še medeni tednL	/

GLAS NABODX 83. AVOUSTii. 1915.
IG
\LOV€NSKfl]iqfl
mJ m m
JF
3j
t igmjiVV^
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalisfa, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Join) Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
PODRUŽNICAM SL 0VENSKE LIGE.
Člane Slftvenske Lige obveščam tem potom, da bratje Trošti nikakor niso pooblaščeni prirejati shode in nabirati denar v imenu SLOVENSKE LIGE.
FRANK SAKSER, predsednik Slovenske Lige.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
ŠTAJERSKO.
Štiridesetletnica mašništva mariborskega knezoškofa. Ku.-šk. la-
vantinski stolni kapitelj v Mariboru j«1 poslal z ozirom na petin-<1 vaj efrletuieo škofovanja knezoškofa dekanijskim uradom okrožnico, \ kateri je v jedrnatih be-si'dah opisano delovanje nadpastirja let- razloženo, kakšne slo->nosi i so bile namenjene povo
odlikovan s srebrno kolajno 2.
vrste.
Pogrešata se: Josip Svenšek, vojak 87. pešpolka, 2. poljske stotnije. Po njem poizveduje organist Ivan Slaček v Rušah pri Mariboru. — Josip Kovačič, doma iz Rinčetove grabe pri Ljutomeru, je odšel 18. marca iz Juden-burga na severno bojišče in od onega časa ni o njem ne duha ne
dom ju*!indvajsetletnice. Ker so sluha.
pa radi vojne na željo knezoškofa bile vso slovesnosti odpovedane, zato je pozval kapitelj, da slavijo škofija ni v tihi in pobožni molitvi letos vsaj štiridesctletnico mašni-M\a svojega nadpastirja. Okrožnica pravi doslovno: Ker so bile .slovesnosti za škofijsko petin-dvajsetletnieo lansko leto prelo
Razpis ustanov za invalide. O-
krajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Vsled ukaza c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu z dne 3. julija 1915 razpisuje se natečaj Tegetthoffove ustanove za invalide. Pravico do te ustanove imajo samo invalidi, kateri so služili v enem ali drugem v ozemlju /•■in na ugodnejši čas, je prosil dopolnitvenili okrajev Gradec in k n.-škofiji-ki stolni kapitelj dne; Maribor izpopolnjujočem se peli). aprila premil. knezoškofa,1 hotnem polku ali lovskem bata-
g-
naj bi milostno dovolili, da se za leto 1914 nameravana svečanost sine praznovati letos, in sicer dne 2">. julija, ko poteče 40 let, kar so Prevzvišeni prejeli iz rok Svojega prednika na škofijski stolici zakrament sv. mašniškega posveče-nja. Pmrtilostni vladika so naročili, da izostanejo z ozirom na čas gr.»/ne vojne vse slovesnosti. Ko pa je Njih prosil kn.-šk. stolni kapitelj, da bi vsaj dovolili za Jan 2o. julija 1915 v stolnici in v župnijskih cerkvah lavantinske ško-lije slovesno sv. mašo, so v cerkveno slovesnost privolili. Vsled tega naznani kn.-šk. stolni kapi-telj nrti o got*, duhovščini, da se bo služila dne 25. julija 1915, to je na deveto pob in kostno nedeljo, ob 10. uri dopoldne v tukajšnji -luluiei pontitikalna sv. maša z zaliv.dnico "Te Deti m", obenem pa pi''t>i in vabi, da se služi ti-
ljonu, ki so bili vsled ranjenja pred sovražnikom pohabljeni in pri zdravstvenem pregledu (su-perarbitraeiji) razredovani kot "državljani nezmožni pridobiti si kaj". Prednost imajo oni, ki so se pod poveljstvom umrlega pod-maršala Karola pl. Tegetthoffa 1. 1878 udeležili zasedbe (okupaciji1) Bosne. To je v občinah razglasiti na v kraju navadni način. Pripomni se, da se morajo priporočati zgolj istiuito ubožni, uvodoma navedenim pogojem ustrezajoči prosilci. — Mariborsko o-krajno glavarstvo naznanja občinskim predstojništvom: Razpisano je devet ustanovnih mest I. Jakob pl. Schellenburgove ustanove. Pravico do te ustanove imajo posebnega ozira vredni invalidi iz kake vojne, osobito taki, kateri so pred sovražnikom postali pohabljenci, in sicer v prvi vrsti inva-ie-d' !jo ali prvo prosto nede- Udi s Kranjskega, v drugi vrsti
1 jo po 2.">. juliju t. 1. v vseh žup nijskili cerkvah naše škofije po
primerni- pridigi slovesna sv. mana z zahvalno pesmijo "Te Deurn laudanum", h kateri se naj prijazno vabijo verniki s prošnjo, da molijo pobožno za premilostljive-
ga gospoda Nadpastirja ter za Njih darujejo sv. obhajila.
oni s Štajerskega in Koroškega, specijelno ozirajoč se na ranjene in pohabljene invalide iz sedanje vojne. Ustanova daje trajni letni donesek po 259 K 67 v, obenem pa se ustavi pateutalna plača. TJ-živalcu ustanove je prosto dano,
prejemati ustanovo v g-otovini ali i namesto teg-a vstopiti v krajevno Na koleri umrli Slovenec. Pri oskrbo kake vojaške invalidnice, e. kr. civilnotlelavskem oddelku J katero je navesti v prošnji. Kolka Maribor, kateri je sestavljen sko-i proste prošnje opremiti je z na-raj iz samih spodnještajerskih slednjimi prilogami: pateutalna Slovencev, je dne 6. julija umrl oskrbna listina, krstni list, domo-lia koleri Josip Prelog. zidarski vinski l;st, zdravniško spričevalo
palir in posestnik na Kamenšča-ku pri Ljutomeru. Bolezen še ni 12 ur trajala, popoldne tistega dne je bil v bolnišnico oddan že drugi, Fran Špilar, posestnikov
in ubožni list.
Za vojni muzej je "Zgodovinsko društvo za slovenski Štajer v Mariboru" doslej dobilo razne predmete: avstrijske, nemške, ru-
ši n iz Pleterja pri Brežicah, kot ske, srbske krogle, ruskemu voja-sumljiv kolere. Sicer pa pri Špi-jku odvzet nož, zanimivo palico, s larju ni nevarnosti, ker je bila j katero se je ranjen vojak vlekel zdravniška pomoč že kmalu pri na obvezovališče, vzorec blaga za n>kali. špilar se nahaja v vojni noge proti mokroti in mrazu, voj-b"!nisnici. Za druge sedaj ni ne-|ne razglednice, med njimi je do-varuosti. ker je bil celi oddelek pisnica z bojišča na brezovi skor-tiikoj tisti dan proti koleri cep- jj. oblastvene razglase, razna zna-Ijen. V .Mariboru proti tifusu cep- menja Rdečega križa. Nemci in 1 jen i SO med potjo, nekateri tudi Madžari z veliko vnemo zbirajo na tifusu zboleli, pa se jih bole- vojne predmete in spomine za zeu ni držala več nego dva dni in svoje muzeje, zato morajo i Slo->> lili že zopet zdravi.	j venci gledati, da bodo mogli bo-
Odlikovani vojaki. Iz Št. Ilja dočim rodovom pokazati iz seda-"v Siov. gor. poročajo: Konrad njih časov nekaj več, kakor pra-Skof. bivši gostilničar na Kieeku zen nič.
pri Lipniei in posestnik v Št. 11 ju. Koliko žita se sme dati na mlin.
je bil na severnem bojišču odli- Štajerska namestuija naznanja, k"van z zlato hrabrostno kolajno, da so lastniki kmečkih posestev Škof je rešil svojega polkovnika opravičeni dati toliko žita vseh iz smrtne nevarnosti. Odlikova- vrst na mlin. koliko ga po izmeri, m-e, ki je zet vrlega narodnjaka ki jo je določila vlada za uporabo in palirja Kermavca, se nahaja že ene osebe, pride na število oseb, od za. . tka vojne na bojišču, a ga ki jih mora prehraniti posestnik, še n i. na krogla ni zadela. — Sa- ali jim kot plačilo za njih delo nitetni narednik Vinko Kores, do-dati mlinskih izdelkov ali žita
rna iz Zeta! pri Rogatcu, je bil v Dokler traja žetev, se sme upora-
Ptuju odlikovan s srebrno kolaj- I ti za osebo na dan 500 gramov
no 2. vrste. — Bronasto hrabrost- žita ali 400 gramov moke. Če se
no kolajno so dobili lovci: Rudolf torej ima pri hiši 10 ljudi, kate
Stern, Stefan Kmetic, Fran Ru-|rim se daje hrana, se sme potem,
tar in Karel Sačer. — Uradnik ko je žetev končana, dati na mlin
Zadružne Zveze v Mariboru Ro-!1®1^® žita> <*a se bo moke od iste
man P.ende je radi izvanrednih P imel<\3« *otovi čas dovolj. Ra , „.	..	„ .cuna se lahko tako: Za en mesec
junaskih činov povzdignjen v ^- rabim za deset oSeb m kg žita;
tovodjo ter dobil srebrno kolajno 4£e hočem biti preskrbljen za tri JL vrste.	je bil že pozimi mesecel moram dati na mUn pri-
bližno 400 kg žita. Mlinar ne sme več jemati za plačilo merice, ampak samo denarno odškodnino. Žito se sme mleti na domačih mlinih ali žrmljah.
Dobava otrobov. Štajerska na-mestnija naznanja, da se morajo živinorejci glede dobave otrobov obračati odslej na Zvezo gospodarskih zadrug za Štajersko v Eg-genbergu pri Gradcu. Zveza izda potem živinorejcem nakaznico za otrobe, in sicer z navedbo naslova mlina, pri katerem se dobijo otrobi. Cena otrobov je določena na 17 K 35 vin. za 100 kg brez vreče. Otrobi niso samo pšenični. ampak od vseh vrst žita.
Les, posebno stavbeni, postaja vedno dražji. Pomanjkanje desk pa je itak že zelo občutno. Na Nemškem je v tem oziru še hujše. Zato štajerska namestnija opozarja lastnike gozdov, da čuvajo svoje zaklade in ne prodajajo les za slepo ceno ljudem, ki bi se radi sedaj okoristili na njihov račun.
Regulacija Mislinje. Okrajni glavar baron Neugebauer in načelnik okrajnega zastopa Giin-ther sta se z vso vnemo poprijela za Mislinjsko dolino toliko važne uravnave Mislinje. Poslanec dež. odbornik dr. K. Verstovšek se je večkrat peljal na Dunaj, da bi za to podjetje dobil primernih sredstev. Njegovi trdni volji se je posrečilo, da je vlada že obljubila kljub vojne izplačati 50%, to je približno 80,000 K. Tudi v Gradcu ni miroval poslanec in je dosegel. da je dežela tudi sklenila dati 48.000 K. Če ne bo izvanrednih ovir, se bode pričelo z uravnavo reke v kratkem času. To podjetje bode za eelo dolino velike koristi, ker dela Mislinja vsako leto neizmerno veliko škode.
Vožnja po železnici. Dosedaj se je za vožnjo po železnici od Maribora proti jugu zahtevalo, da si je vsak na mariborskem glavarstvu oskrbel prehodni list. Od-zdaj naprej pa tega za Štajersko ni treba več. Le če bi kdo se hotel peljati na Kranjsko, bi moral dobiti tak list. Kajpada je vsakemu, ki pride od drugod v Maribor. svetovati, prinesti s seboj kako dokazilo, da se more izkazati, kdo da je.
Krčevina pri Mariboru. Dne 11. julija je umrla Ivana Repina, žena našega pristaša Andreja Repina, stara 62 let. Sin pokojne, H. Repina, ki je služil pri domačem pešpolku in je že v začetku mobilizacije šel pod orožje, se že od 17. avgusta lanskega leta ni več oglasil. Nekateri vojni tovariši pa pravijo, da je prišel v rusko ujetništvo.
Hotinja vas. Enega najboljših gospodarjev je izgubila naša vas.
Na severnem bojišču je padel Fr. Skodič, podomače Mlinar, in bil v Maroš-Vašarlielju na Sedmo-graškem pokopan. Bil je šele 34 let star ter zapušča ženo z dvema majhnima otročičeina. Ž njim je izgubila občina svojega večletnega odbornika, požarna bramba svojega blagajnika, Posojilnica svojega vzornega člana načelstva, tamburaški zbor svojega izborne-ga tamburaša ter cerkveni pevski zbor svojega basista. Bil je izredno talentiran, delaven in ponižen mož, zato ga je pa tudi vse spoštovalo in ljubilo.
Sv. Barbara pri Vurbergu. Na južnem bojišču ob Soči je padel dne 1. julija Tonček Korošec iz Zimice. Služil je pri domačem pešpolku od 15. marca t. 1. Bil je nadepoln, priljubljen mladenič, a sedaj je italijanski šrapnel uničil njegovo mlado življenje. Pokopan je ob bistri Soči. Dne 13. julija je pa umrl v ljubljanski bolnišnici njegov sosed in tovariš iz mladosti Ljudevit Kamler.
Jarenina. Janez Drozg s Polič kega Vrha je odšel na vojno dne 27. julija lanskega leta. Skoraj je preteklo že leto dni, a ni bilo nobenega glasu od njega. Dne 17. julija letos je pa prišla naenkrat od njega dopisnica iz Rusije, v kateri piše: "Preljubi stariši! V začetku Vas lepo pozdravim iz daljnega kraja. Naznanjam Vam tudi, da sem še hvala Bogu zdrav. Če bo božja volja, pa se bomo en krat še videli. Pozdravim sestre, sosede in vse druge znance. Srčen pozdrav od Vašega sina Janeza v Rusiji." Veselja njegovih stari-šev in sester, ko so dobili to poročilo, ni mogoče popisati.
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 14. julija so od jugozapada na Sv. Trojico pridrveli nič dobrega obetajoči oblaki. Kmalu se je iz njih vsula med gromom in hudim nalivom toča. Napravila je nekaj škode, a ne znatne.
Cinurek. Dne 19. julija je umrl
Domova. Tukajšnji graščak je dobil za opravljanje poljskega dela večje število Rusov-ujetnikov. Ujetniki-delavci stanujejo v tukajšnjem šolskem poslopju. Šolski pouk je radi tega ustavljen.
Podlehnik. Tukajšnjega posestnika in voznika Mihaela Rozmana je v teh težkih časih, zadela nesreča ; padel mu je namreč konj, vreden 1500 K.
Celje. Na bojišču ob Soči je padel kot narednik bivši tukajšnji trgovee J. Sutter, doma iz Konjic. — Sin tukajšnjega nižjega poštnega uradnika Vorbacha, Jožef Vorbach, praporščak pri nekem lovskem bataljonu, je v bojih pri doberdobski planoti prišel v italijansko ujetništvo.
Petrovče. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Matevž Kanci j an, o katerem od dne 21. decembra ni bilo več nobenega glasu. Govorilo se je, da ni več med živimi. A dne 15. julija pa pride pismo, ki se glasi: Ljuba žena in hčerka! Srčno Vaju pozdravim. Pisati nisem mogel poprej. Gre nam srednje; delamo od šestih zjutraj do šestih zvečer na železnici.. Zaslužimo 20 kopejk na dan. Daj Bog, da bi srečno prestali in se še enkrat zdravi videli. A kdaj bo vojne konec, sam Bog ve!
Ljubno v Savinski dolini. Dne 15. julija so žalostno zapeli zvonovi na Ljubnem, ko so naznanili smrt blagega mladeniča Jožefa Tesovnika, kmečkega sina, doma Podteru. Star je bil komaj 20 let.
Rajhenburg. Tužno so nam zapeli zvonovi na dan sv. Petra ter nam naznanjali vest, da je naš vrli domačin J. Pleterski, posestnikov sin iz Anž, dne 18. julija izdihnil svojo dušo. Služil je pri 87. pešpolku ter se je kot trobentač in poddesetnik boril na severu. A sreča mil ni bila mila. V jeseni je bil prvokrat zadet od ruskega šrapnela v desno koleno. Komaj je nekoliko ozdravil, že se je zopet podal v bojno vrsto. A usoda mu je bila sedaj tem žalostp.ejša. Po večkratni borbi je bil dne 6. junija od petih strelov smrtno zadet. V bolnišnici na Ogrskem so mu odrezali desno nogo. Ves zdrobljen se je še 12 dni vil v groznih bolečinah.
St. Ilj pri Velenju- Padel je v Galiciji blagi mladenič Jakob Koren. Bil je zelo priljubljen povsod, najbolj pa med fanti. — Naša fara, čeravno je majhna, je poslala v bojne vrste 130 mož in raladeničev.	.
Mali Kamen. Dne 9. julija je nam toča uničila vse poljske- pridelke. Največ so prizadeti vinogradi, ker so za več let uničeni.
DAROVI.
Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa. New York, N. Y. Frančiška Vovk $1.
Lorain, O. L. Bahorič $1. Butte, Mont. John Šilin $2. (V zadnjem izkazu je bilo pomotoma poročano. da je daroval Nejmenovan iz Chicaga 25^; pravilno se ima glasiti 50^.)
NAJkl~ZA8TOPNIKL
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Nir-da" ln knjige, kakor tudi sa vse oruge v naSo stroko »padajoče posle:
Jenny Lind, Ark. In okolica: Michael Olrar.
8m Fraadsee, Cat: Jakob Lovila.
Denver, Colo.: Frank Skrabec. UMhille, Col«.: Jerry Jamnl*. Pueblo, Colo.: Peter Gulls, 7. M Bolts, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Go-steUo (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, IndL: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Bndman. Woodward, la. in okolico: Luka s Podbregar. Aurora, HI.: Jernej B. Verbič. Oclesby, I1L: Matn. Hrlbernik. Chicago^ 111.: Frank Jurjovec. Depue, HL: Dan. Badovinae. lm Salle. DL: Mat. Komp. Joliet, HI.: Frank Lsurich, John Naletel ln Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Wankegan, 11L: Frank Petkovfek la Math. Otcrln.
So. Chicago, HL: Frank Corn« la Budolf Požek.
Springfield, DL: Matija Barborifl. Fronteaac, Kans. in okolica: Frank Kerne.
Military, Kan. in okolica: Martin Kos.
Galnsset, Mick. tm okolica: Parol Sbalts ln M. F. Kobe. Manlsttquc, Mick, la okolica: B.
Kotxlan.
So. Banco, Mlek. In okolica: a. 11,
Llkovli.
Aurora. Ml— i Josip Fuglna« Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch ln Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goide, M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel ln Louis M. PeroSefc. Eveteth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L VesoL Hibbinc. Minn.: Ivan Pouie. Kitzville, Minn, id okolico: Joe Adamich. Mashwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hroratlck. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Great Falls. Mont.; M*u. tJricu 840» N. nth A.v
Bed Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little »ails, N. I.; Fran* uregorka. Cleveland* Ohio: Frank Safcser, J. Marln&C, Ghas. Karllnger In Jakofc Besnlk.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. L., Ashtabula, 0. Rokopise je poslati najkasneje do 1. septembra na naslov: Marijina družba, c/o Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, III. Na rokopis ne sinete zapisati pravega imena, pač pa izmišljeno ime. V zaprti koverti priložite izmišljeno in svoje pravo ime. Nagrade bodo izplačali menda meseca oktobra.
€r. J., Chicago, 111. Skoraj nima pomena, ker je bil * mrtvaški list' že priobčen v našem listu, namreč v popisu Marije Kmetove "Iz našega mesta". Dopisnico vam vrnemo. Pozdrav!
NA PRODAJ
sta dve hiši in dva lota. Proda se tudi vsaka posebej. Lota merita 50X138 in 35X144. V sredini slovenske naselbine v Euclid. Na frontu treh cest. Le 3 minute od mestne meje. Plačati je samo 400 dolarjev takoj, drugo na lahka odplačila. Vprašajte pri: Frank Kracker, 6102 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Društvo sv. Barbare postaja št. 36 v Dietz. Wyo., išče sobrata FRANKA GOLOB. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani, ali naj se pa sam javi, ker .sedaj je zadnji čas, ako hoče biti še član društva. Naznani naj se društvenemu tajniku: Thomas Pire, Box 5, Dietz, Wyo.
(21-24—8)
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-
koliei naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Rada bi izvedela za svojega sina LOUIS BOHINCA. Pred nekaj časa se je nahajal v Yukon, Pa., in sedaj sem pa že poizvedovala po njem. pa ga ne najdem. Prosila bi torej rojake, kateri ga poznajo, da mi naz-nijo njegovo sedanje bivališče. Moj naslov je: Mary Bohinc, Box 396, Moon Run, Allegheny Co., Pa.	(20-24—S)
Kje je JOHN MIRTIČ? Doma je iz Srednjega Lipovca, fare Ajdovec na Dolenjskem. Pred 8. leti je bil v Clevelandu, O. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov oče, ker mu imam poročati važne novice iz stare domovine. Zato prosim, če kdo rojakov ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali se pa naj sam oglasi. — .Miklavž Mirtič, 252 Main Street, Steelton, Pa.	(20-2:3—8)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam ]>o najnižjih cenali, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsak<lo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse dru^e harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East GtJnd St., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Rojakom v Kitzvide, Minn., in okolici naznanjamo, da je
Izvanredna ponudba za bolne, j
e—o—-
To je zadnji mesec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00, vredno preiskavo z
X-ŽARKI VSE ZA $2.00.
Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj ae je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti.
Pribite Uikoj. — Odlašanj« je nevarno.
Dr. L. E. SIE G ELSTEIN, , | 308 Peraanent Bid*. 746 Euclid A t ena-, Clsvelud, Ohi).
PRVA HRVASKO-SLQVENSKA TOVARNA TAMBURIG V AMERIK!
r Mr. JOE NADAMICH
nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" ter izdavati pravove-ljavna potrdila.
Upravništvo Glas Naroda.
priporoča te vpwm Slovenskim tsm-buraAkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tov aro i *e izdelujejo t^mbure po najnovejiMS aiat«-mu in aaj popolnej-iih umetniških načrtih.
Okrašene 8>» z biseri in vsakovrstnim i rožami.
Velika zaloga VEakovretnih godal in najboljših ifra-mefonov ter finih eloveuskin plošč i. t. d.
Veliki iluatrova-"ni« cenik . s pikami poSljem vsakemu ■astor.j,
Ivan Benčfč
«S4 St. Clair Ave.,
Cleveland. Ohio.
POZOR
naročniki v Conemaugh, Fa.l
Obveščeni smo, da je pričela ta-mosnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse postne pošiljatve naslovnikom "na dom. Prosimo torej cenjene nfroenike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim

—r-------— j—j- ^ .naročnikom redno dostavljala na
tukajšnji usnjar in posestnik Al.[dom.
Tepčert, star let. .	1 Upravništvo "fiiaa Narod*".
Barbertoa, O. in okolica: Alola B* lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood. O.: Math. Slapnllc Lorain, Oblo in okolica; John Ko» Be 1736 E. 33. St.
Tonnsston, O.: An t. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. bi Golica: ML Ka* rich.
Bessemer, Pa.: Loul* Hriba*.
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek
Burdine. Pa. ln okolica: John Ket iUtalk,
Conemaugh, Pa: Ivan fajt Claridge, Pa.: Anton Jerlna Canonsbarg, Pa.: John Koklleh. Broach ton. Pa. In okolica: A. Dem Sar.
Damsfa, P»-: Dragu tin BlavlA. Dunlo, Pa. In okolico: Josip Suhor. byort, Pa. in okolica: John Proetor Fores* City, Pa.: Karl Zaiar la Ft Le hen
Farell. Pal Aaioa Valratiaflia
Greensburj; Pa. in okolica: Josepb Novak.
Irwin, Pa. la okoUca: Frank Dem <ar
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja li> John Polanc.
Mariama, Pa.: F. Gottlicber. Meadow liawlii, fa: ueorg Schulta Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Boa, Pa. la okotlea: rrank UaCek.
Pittaborsh, Pa: Ignacij Podvaanlk. Tgnoa Magister, Z. Jakis ln U. R Ja
koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Stn^ Pa.: Jooeph fikerlj. West Newton, Pa. la okoUca: Jodi Jovan.
WiQoek, Pa.: Frank Bomo la Josopft PeterneL Tools. Utah: Anton Pal««. Wlnterqnarters, Utah: Lools Bla
alch.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenu Baronsdalo, Wash.: Jakob Bom
John Brt
la okoUca: Frank
Davis. W. Va. la
fteh. Hi ims I, W. »%
Kocljan ln A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StamptoL Kenobn, Wis.: Aleksander Pexdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Beplch 1» Heronlm Svetlin.
West AlHs, Wis.: Frank Skok ia r<fwils LooEtrti.
Basfc flprtnfs. Wjm.: A. Justin la VaL Stallch.
BflBBmr, Ww9d Mb IMofe.
13,000! — Vso osobje
dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemži nedelj in po-stavnili prazjiikov. "GLAS NABODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da jo list zelo razširjen, lista je organizirano in spada v strokovne unije.
&«d*r Jr kako drnitvo namenjeno kupit: baadero, zmatavo, re<ai)e godbene inštrument«, kape itd., ali pa kadar potrebojste aro, vsriiico, prirast* pr*taa itd., ne kupite prej nikj«r, d» tndi mene ixc*ne vprašate. Uprv^anie V»b stane le Sc. pa ni bodet« prihranili dolarje.
Conike, več vrat pošiljam bresplaCno. Pifilte poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box ?28
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Eojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite ae zaupno na njega, kjer boste točno In solidno postreženL
v* uaiuiuii liMcauja tin imena pa S Obrnite se zaupno na njega, kjer

Manon Lescaut
in
^ Storil sem sklep, da jo oprostim in da bom zažgal Saint Lazare,
d če bi ne našel nobenega drugega sredstva, da uidem iz ječe. K I Sprva sem premišljal, kaj naj storim, če bi se me še dalje držalo ^ j v jetništvu. Vzel sem vpoštev vsa sredstva, ki bi mi prišla pri tem v
£ Chevalier Desgrieux. i
—s
Spisal: ABBE PREV0ST.
a* Za Glas Naroda prevel: G. P.
12	(Nadaljevanje)
dobro, razmišljal o vsaki možnosti, a nisem videl nobenega izhoda. Nasprotno pa sem se bal še hujšega zapora, če bi se moj beg ponesrečil. Mislil sem na par prijateljev, od katerih sem pričakoval pomoči. — a kako jih obvestiti o položaju, v katerem sem se nahajal? Konečno sem skoval načrt, ki je bil dosti premeten, da se je mogel posrečiti.
Ko se je prednik vrnil, ni Bilo v njegovem licu citati nič veselja, katero je opaziti pri ljudeh, ki prinašajo dobra poročila.
— Govoril sem s policijskim predsednikom, — je rekel, — a prepozno. Gospod B. M. se je podal od tu takoj k njemu ter ga je znal tako preparirati proti vam. da mi je takoj dal povelje, naj poostrim vaše jetništvo. Ko pa sem ga natanšnejše seznanil z vašimi razmerami, se je pričel smejati ter se rogati poželjenju starega
Bil sem srečen, da sem vzbudil v njem tako mnenje o sebi r ter sem ga sklenil utrditi z vzglednim obnašanjem, ki bi ga pola- 1 gospoda. Nato mi je sporočil, da boste morali ostati tu še nadaljnih goma zadovoljilo. Prepričan sem bil, da bom s tem zelo okrajšal šest mesecev, ker vam bo bivanje tu koristilo., Obenem pa mi je svoje jetništvo. Prosil sem ga za knjige. Dal mi prosto izbiro ter naročil, naj dobro postopam z vami.
bil zelo presenečen, ko sem izbral par resnih pisateljev. Delal sem 1 „ Tekom njegovega dolgega pripovedovanja mi je ostalo dosti kot da sem se vrgel z vso unemo na študij ter sem mu dal tudi v , časa- da sem storil pameten sklep. Postalo mi je jasno, da bi oviral
tej smeri znamenja svojega spremenjega mišljenja.
Ta izprememba pa je bila le znanja. V svojo sramoto moram
svoje načrte, če bi preveč jasno kazal svojo požel jen je po prostosti. Rekel sem mu torej, da mi je njegovo dobro mnenje o me-
priznati, da sem igral v Saint Lazares zelo hinavsko ulogo. Mesto!11? v vellko tolažbo ter ga prosil za uslugo, ki bi se ne dotikala da bi študiral, sem v svojih prostih urah razmišljal o svoji usodi. I mko£ar- a vendar veliko pripomoglo k pomirjenju mojih prena Proklinjal se mječo in tiranstvo. ki me je držalo tukaj. Kadar je ta ' Petlh. živcev. Obvesti naj namreč mojega prijatelja, pobožnega du-obup popustil, sem mislil na Manon. Razmišljal sem o njeni uso-1 tovmka. ki živi v Saint Sulpice, o mojem bivanju v Saint Lazare di, katere nisem poznal in strah, da je nikdar več ne vidim, je tpr Hnvnlim"p Tn"	r'aaa
neprestano polnil mojo dušo.
Večkrat sem mislil, da jo vidim v objemu gospoda G. M. Nisem namreč vedel, da s« nahaja v istem položaju ter sem mislil, da jo je dal odvesti ie raditega, da se v miru veseli njene posesti. Tako sera preživel dneve in noči. ki so se mi zdele brez konca. Moj* edino upanje je temeljilo v uspehu hinavstva, katero sem uganjal. Z bojaznijo sem študiral besede in obraz prednika, da spoznam,, kaj misli o meni. Študiral sem navidez, da pridobim njegovo naklonjenost, kajti v njegovih rokah se je nahajala moja usoda. — Lahko sem spoznal, kako zelo se imam veseliti njegove naklonjenosti in prepričan sem bil. da je voljan, storiti nekaj zame.
Nt kega dne se nisi vzel toliko poguma ter stavil vprašanje, če je moje oproščenje odvisno od njega. Rekel mi je, da ne more sam odločati o tem. da pa bo mogoče na njegovo priprošnjo napotiti gspoda B. M., da privoli v moje oproščenje.
—	In ali smem upati. — sem mu odvrnil. — da se smatra ta dva meseca jetništva za zadostno kazen za moje grehe?	■
Prednik mi je rekel nato, da mi preskrbi sestanek z gospodom B. M. in jaz sem ga z veseljem prosil, naj mi napravi to uslugo.
Dva dni pozneje se mi je sporočilo, da so ugodna poročila glede mene napravila tak utis na gospoda B. M., da ne le odobrava načrt izpustiti me na svobodo, temveč da ima tudi veliko poželje-nje, spoznati me bolj natančno. Vsled tega je sklenil obiskati me v moji ječi.	•
Prišel je v resnici v Saint Lazare. Njegov obraz se mi je zdel resnejši in manj bedast kot v hiši Manon. Najprvo je govoril zelo pametno o mojem slabem vedenju nato pa je dostavil, — najbrž da olepša svoje lastne napake, — da je slabotnemu človeku pač f
dovoljeno dovoliti si gotova veselja, katera zahteva narava, da pa ko sleparije nedovoljene in podvržene kazni.	i
Poslušal sme ga tako krotko, da je bil naravnost vzradošeen radi tepra. Celo par dovtipov plede mojega sorodstva z gospodom ' Le se a nt in Manon sem mirno utaknil v žep. Na mojo nesrečo pa ' je šel dalje ter pripomnil, da bo imela Manon v "bolnici" gotovo iste misli. Kljub zoni. ki me je spreletela ob besedi "bolnica", sem' ohranil oblast nad seboj ter ga prosil, naj ini natančnejše pojasni celo stvar.
—	No, — je rekel, — Manon se nahaja že dva meseca v bolnici, da so nauči čednostnega življenja ter upam, da ji bo bivanje tam prav tako koristilo kot koristi vam ono v Saint Lazare.
In če bi imel preti očmi večno ječo ali smrtno kazen, — jpri fell ltesedah bi ne bil v stanu, premagati svoj srd. Vrgel sem se s takim obupom nanj. da sem ga takoj podrl na tla, prijel za vrat' ter pričel daviti. Par klicev, katere je še mogel spraviti iz grla, I pa je priklicalo prednika in par duhovnikov v sobo. Oprostilo se ga je iz mojih rok.
Jaz sam sem skoro omedlel in manjkalo mi je sape. Pričel sem kričati ter klicati na pomoč Bojja. ki pripusti, da doživljam tako sramoto! Zopet sem se hotel vreči na barbara, ki mi je zadal smrtno rano, n potisnili so me vstran. Moj obup, moje jadikovanje, moje solze se ne dajo opisati. Obnašal sem se tako brezumno, da so me začudeno gledali navzoči, ki niso poznali moje povesti.	.
Gospod B. M. je medtem spravil v red svojo baroko in ovrat-nieo ter ukazal v svoji jezi predniku, naj me drže v strožji ječi ter me kaznujejo na način, ki je običajen v Saint Lazare.	j
Ne, gospod.--je rekel prednik. — Mož, ki prihaja iz družine kot je ona Chevalier, ne sme biti podvržen takemu postopanje. Sploh pa je tako miren ter se ga lahko vodi, da ne morem razumeti, kako bi se mogel tako daleč spozabiti brez tehtnega Vzroka. —
Ta odgovor je popolnoma razjaril starega gospoda. Odstranil se jt"! z srrožnjo. tla bo našel sredstva, s katerimi bo uklonil mene, pretinika in sploh vse, ki bi se mu upali soperstavljati.
Ko so se odstranili z gospodom B. M. tudi duhovniki, je ostal prednik sam pri meni ter me prosil, naj mu povem, kaj me je zaved'o v tak eksees.
—	Oh, moj oče, — sem vskliknil. — mislite na največjo okru-lost, na največje barbarstvo in našli boste nesramnost, katero je rtoril ta človek. Zlomil mi je srce. Tega ne preživim! Pa saj vam hočem vse povedati! Vi ste dobri ter boste imeli usmiljenja z meucj!
Nato sem mu v kratkem pojasnil svojo veliko, nepremagljivo s*rasi za Manon. Opisal sem mu sijajne razmere, v katerih sva živela, pred no so naju oropali naši služabniki. Podpisal sem mu ponudbe katere je stavil gospod B. M. Manon, kupčijo, katero smo sklenili in način, kako se je pozneje to pogodbo prelomilo. Vse to sem mu seveda naslikal v barvah, ki so bile ugodne za nas. Iz tega izvira tudi skrb gospoda B. M., da me izpreobrne! — sem sklenil. Njegov upliv je bil tako velik, da me je spravil semkaj iz same maščevalnosti. To mu lahko odpustim, a to še ni vse. Odtrgal je tudi Manon od mene ter jo pustil vreči v samotno bolnico. Svojo nesramnost pa je gnal tako daleč, da mi je to danes povedal z lastnimi usti. V bolnici! O Bog! Moja dražestna ljubica, moj angelj v bolnici kot najbolj zaničevanja vredno bitje! Kje naj vzamem moč, da ne umrera sramote in bolesti?!
Ko me je videl dobri oče v toliki žalosti, me je skušal na vse načine potolažiti. Povedal mi je, da je bil dosedaj mnenja, da je gospod B. M. prijateljski zvezan z mojo družico in da je bil raditega razjarjen radi mojega razbrzdanega življenja. Kar sem mu pa povedal sedaj, je takoj izpremenilo celi položaj. Vsled tega upa, da ni; bo nepristransko poročilo na policijskega predsednika kmalu preskrbelo prostost.
Nato me je vprašal, zakaj nisem dosedaj še nič mislil na to, tla bi obvestil svojo družino. Odgovoril sem mu, da sem hotel prihraniti očetu žalost in sramoto. Konečno je rekel, da se bo takoj podal k policijskemu predsedniku, ki mi bo takoj preskrbel prost ost. Obenem pa bi prestregel gospoda B. M., ki bo gotovo šel k policijskemu predsedniku ter javil slaba poročila.
Pričakoval sem povratka tega dobrega človeka, ki čaka na svojo smrtno obsodbo. Misliti, da se nahaja Manon v bolnici, mi je povzročalo neznosne muke. Razven sramote, ki je bila zvezana s tem prostorom, nisem vedel, kako se postopa z njo. Malo stvari, katere sem preje izvedel o tem kraju, je le še povečalo moje skrbi.
ter da dovoljenje, da me obišče od časa do časa.
(Nadaljuje se).
L^ftJWlilf	^ —^ —^ - ^^ —^ ^ — —
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL Suttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem a velikim užitkom prebral ln v njej načel veliko koristnega. Ti, knjiga aelo rpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI
bUo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem Je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljgi časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi Človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdn pri Krleglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi Jo Imela vs&ka knjigarna, da bo je tudi v lolah ne smelo manjkati. Na svetu so dražbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral....
C. Neumann Hoferi - To Je .naJboUfc-.knJlg*, kar jih ■all ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hanu Land (na »boriiv katerega^je Unel leta 1890 w BerUnn> :
Ne slavil knjige, samo imenovano t>om. Vsakemu jo bom t>6-
nudll. Naj hI t tuli ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi BU tnjo križem svet ln u?flf vse narode....
Finančni minister Donajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-8kl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. Prosim*Vas, posvetite par ur teinu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 5ft CENTOV.
Naročajte je pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 CortUndt Street, New York City, H. S.
<8> ® ® ®
NAJBOLJŠA
e> ® ® 9
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. doba isto f podružnici Ft. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. E.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
o o o o
DELO OKUSNO.
o o o o
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
o o o o
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
o o o o
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik,
Mr. OTO PEZDIB,
ki j« pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnižtvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacija priseljencem.
"TK! Bureaa of Lrtnatri* am4 Immigration" aa državo New York varuje in pomaga priaeljam-eem, ki ee bili oaleparjami, oropani ali ■ katerimi te j« slabo ravnalo.
Brezplačno — daje nasvete pri-»eljencem, kateri so bili oslepar-jsni od bankirjev, odvetnikov, tr-govsev s zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremijoval-eev, kažipotov 1st posestnikov gostiln.
Daje se informaaijs v natmrali-laeijskik saderah: kako postati driavi j am, kjer se oglasit! aa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestal! a pri-seljanei na Ellia Mmmdm ali Barge Offiae.
DBŽAVNI DECiVm DEPARTMENT (State Department of LaftfJ BUREAU OF INDU3TRDM}
AND IMMIGRATION. Urad t mesta New Yorku i M East 29th St., odprt vsaki daa od 9. are ajntraj do •. popeldm« i» v sredo sveče* od 8. do U, Mb
'Najbolj
pozob rojaki!
>Ib za, •k« in moške lase. kakor tudi za. m očke brke in brado.
Ako ae rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, goati in dolgi lasje. kakor tadi moškim krasne brke in brada in nebo-
do odpadali in ne oaiveH. Revmatizem. kosti bol ali" trganje ▼ rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bale. ture. kraste in grinte. potne noge. kurje oči, brad o vice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi pnoja zdravila brez uspeha rajail. mu jamčim za $5.00. Pilite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAH&C, IMS L S4tfc Sfc, Cleveland, Okto.
rojaki naročajte SE na "glas naroda", največji MjOVENSKI dnevnik v zdb. dbuatau.
p
Veliki vojni atlas;

vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil.
Obse«« 11 raznih zemljevidov, ■a EOtih straneh in vsaka stran je 10} pri 134 palca velika;
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
devet runih zemljevldor |
aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
CensL samo 15 centov. Vil aemljevidi so narejeni v raznih barvah, da'se vsak lahko ■pozna. Označena so vsa večja mesta, i število prebivalcev držav in posameznih mest. Kavno tako je povsod tadi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna drsava.
Pošljite 25c. ali pa 15c. ▼ znamkah in natančen naslov !■ mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlai,- Pri večjess adjamn damo popust.
Slovenic Publishing Company,
^yt2Cortlandt Street,	New York, N.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako ie ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali ved rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. I. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)




Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
V*lilco£»t je 21 pri 28 palcih.
I 3P Cena 15 centov. —i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. i d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. J
Veliko stensko mapo, na eni strani (Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri naB je dobiti tudi'velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.	___j
Naročila in denarfpošljite na;«
Slovenic Publishing Company,
New York, N. Y.
82 Cortlandt Street,

Zanesljivojpride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino;
100 K velja sedaj $16.00 sj [poštnino vred.(
FRANK SAKSERi
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.