TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani V Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 9. junija 1932. štev. 65* Naša gospodarska osamosvojitev napreduje Razveseljiv dokaz zdrave strukture našega gospodarstva je že v teni, da smo mogli prirediti vzorčni velesejem v neokrnjenem obsegu tudi v časih, ko se vse potaplja v govoricah nezaslišane gospodarske krize. Še bolj razveseljivo pa je to, da ima naš velesejem tudi v sedanjih časih popolen uspeh in sicer tako po obisku, ko tudi v trgovskem oziru. Zlasti v nedeljo je bil tako velik naval občinstva na velesejem, kakor ga ta še v vseh svojih dvanajstih letih ni videl, pa čeprav je ljubljanski velesejem že skoraj razvajen po velikem številu obiskovalcev. Zadovoljna pa ni le uprava velesejma, temveč tudi razstav-Ijalci, ker kupcev je mnogo in najbolj za stroje, s katerimi je še mogoče dvigniti in izboljšati produkcijo. V tem pa je še prav posebno dober znak, da smo šele na začetku svojega nevzdržnega razvoja navzgor. . To veselo sliko potrjuje tudi razstavljeno blago. Na vseh poljih je videti razveseljiv napredek in ponekod že kaže, kakor da sploh ni več mogoče doseči še kaj več. Tako na primer pohištvena industrija kar preseneča s svojimi vedno bolj popolnimi izdelki. Velika množina razstavljenega blaga in razstav-ljalcev pa dokazuje, da ni ta napredek le slučajen, temveč da je perfektna pohištvena industrija pri nas doma. Sličen silen napredek dokazuje naša tekstilna industrija. Pasivnost naše trgovinske bilance je včasih obstojala predvsem vsled prevelikega uvoza tekstilnih izdelkov. A uvažati smo jih morali, ker smo jih doma le prav malo izdelovali. Vsako leto pa se je stanje boljšalo in sedanji velesejem dokazuje, da smo baš v tekstilni stroki napravili že ogromen korak na poti naše popolne gospodarske osamosvojitve. Prav tako smo v čevljarski stroki, v raznih kovinskih industrijah, v številnih panogah domačega obrta že popolnoma na isti stopnji s tujo industrijo in obrtom. S posebnim zadoščenjem pa moramo dostaviti, da je vedno večje število panog, v katerih postajamo od tujine že neodvisni* kar posebno lepo dokazuje sedanji velesejem, ki je vsled pretežne udeležbe domačih razstavljal-cev res naš domači velesejem. Tako naši obrtniki, ko naši industri-jalci se torej pošteno trudijo, da do konca izvedejo našo gospodarsko osamosvojitev ter pribore s tem vsemu narodu , blagostanje, ki ga more biti deležen le nared, ki ni samo konsument tujih izdelkov. Ni pa zadosti, če se trudijo za našo gospodarsko osamosvojitev naši obrtniki in industrijalci, temveč jih mora v tem pogledu podpirati vsa javnost in vse državne ter samoupravne oblasti. Z novimi strokovnimi šolami je treba skrbeti, da dobita naš obrt in naša in- dustrija čim več dobro kvalificiranega naraščaja, ki se bo ves posvetil dvigu kvalitete naše produkcije. Kaj pomaga večno vzdihovanje, da je v tej in tej tovarni zaposlenih toliko tujcev, če pa za marsikatero stroko še ni dovolj domačih strokovno čisto usposobljenih ljudi. Nujno potrebno bi bilo, da bi država v čim večji meri razpisala ustanove, ki bi omogočale nadarjenim mladim ljudem, da bi praktično dopolnili svoje študije v tujini. Za obrtnika in kvalificiranega delavca v fabriki velja še prav posebno Levstikov rek, da ni za rabo mož, ki ni videl tujih ljudi. Vedno bolj postaja pa tudi nujna ustanovitev obrtnega muzeja v Ljubljani. Šele z nazornim poukom v muzeju bo mogoče prav razviti delo za dvig našega obrta. Mnogo poučnih tečajev se že danes vrši za pospeševanje našega obrta in še več bi se jih vršilo, če bi bilo tu zadostno sredstev. A noben izdatek ni tako dobro naložen, ko izdatek za strokovno izpopolnitev naših obrtnikov in fabričnih kvalificiranih delavčev. Zato pa več denarja za pospeševanje našega obrta, zato več sredstev za strokovni pouk naših obrtnikov, inženerjev in fabričnih kvalificiranih delavcev. Naša obrtna in fabrična produkcija je šele v razvoju, zato je še potrebna podpore in zato tudi še ne more dati onega davčnega donosa, ko na višku že stoječa produkcija. Čim hitreje pa bo napredovala, tem hitreje bo tudi rastel njen donos za splošne potrebe. Ne more pa se govoriti o podpiranju domačega obrta in industrije, če morajo nekatera podjetja čakati leta in leta na denar za dobavljeno blago. Enako ni mogoče govoriti o podpiranju naše domače produkcije, če ni naša gospodarska politika stabilna, da ne more noben podjetnik sigurno vedeti, kaj mu prinese prihodnji dan. In še marsikatera druga nepotrebna težava ovira našega podjetnika, da ne more svoje podjetje tako spopol-niti, kakor bi sicer mogel. Temelj vse naše gospodarske politike bi moralo in mora biti stremljenje po gospodarski neodvisnosti. Da to stremljenje med našimi obrtniki in industrijalci obstoji in sicer v veliki meri, dokazuje sedanji velesejem prepričujoče. Naj bi sledil še dokaz, da vlada enako močno prizadevanje v javnosti in v javnih upravah, pa bo naša gospodarska samostojnost vsak dan večja realnost. Upamo in prepričani smo, da tudi ta dokaz ne izostane in da je tudi v tem pogledu optimizem upravičen. Po lepem dokazu o krepkem napredku naše gospodarske osamosvojitve na sedanjem velesejmu je pač ta optimizem edino na mestu in zato tudi utemeljen. Iz Zbornice TOI v Ljubljani Včeraj dne 8. junija t. 1. je imel pod predsedstvom načelnika g. Dragotina Hribarja zbornični industrijski odsek svojo sejo, na kateri je razpravljal o aktualnih vprašanjih naše industrije. K poročilu o položaju industrije v dravski banovini so podali posamezni zbornični člani svoje predloge za izboljšanje položaja. Predlogi 8redo med drugim za tem, da se opozori vlado na nujno potrebo, da čimpreje poravna svoje obveze iz državnih dobav, da se pri državnih nabavah premoga in lesa daje prednost državnifn podjetjem samo, ce nudijo nižjo ceno, da se urede devizni predpisi, preuredi v pogledu hrastovega in smrekovega lesa cenovnike za zavarovanje valute, da se zniža zakupnina za kolodvorske ležarinske prostore, da se olajša položaj pivovarske industrije z ozirom na nove trošarinske predpise itd. Nadaljnje poročilo o klirinških sporazumih z Avstrijo, Švico in Češkoslovaško se je vzelo na znanje z ugotovitvijo, da klirinški sporazum z Avstrijoi v zadnjem času dobro funkcijo-nira in da bi bilo želeti, da se sklene sporazum še z Nemčijo, s katero imamo živahne trgovske stike. Obravnavalo se je tudi vprašanje privatnih kliringov in smatralo, da niti iz daleka ne konvenirajo našim interesom. Pri razpravi o že objavljeni trgovinski pogodbi z Italijo je industrijski odsek izrazil željo, da se zvezna voznina izenači z ugodnostmi, ki jih ima v tem oziru Avstrija. Obširno se je pri nadalj-nem poročilu o gospodarskem sodelovanju podonavskih držav govorilo o možnosti dvojestranskega preferencijala z ozirom na interese naše industrije. Končno je sledilo poročilo o izvajanju predpisov o družbenem davku, v prvi vrsti o cenzuri, o kraju in obsegu vpogleda, o zaupnih stroških, davkih, odpisih, popravilih itd. Odsek je sklenil, da poda celotno poročilo o teh vprašanjih zbornični član g. Sire na plenarni seji. ■vmu Seja trgovskega odseka Pod predsedstvom g. Konrada Elsba-cherja se je vršila v sredo popoldne seja trgovskega odseka TOI. Po uvodnih besedah predsedujočega je podal tajnik Dr. I. Pless pOdrobno poročilo o zborničnem delovanju z ozirom na pospeševanje in zaščito trgovine. — Po referatu o smernicah za vodstvo nadzorstva nad trgovskimi udruženji se je vršila podrobna debata, katere so se udeležili gg. Elsbacher, Bahovec, Pinter, Stermeeki, Jelačin, Lenarčič, Ceh, Stergar i. dr. O zakonu o pobijanju draginje je poročal načelnik g. Elsbacher, ki je podčrtal glavne mOmente iz poročila, katero bo podal na plenarni seji. — Nato je dr. Pless poročal o rezultatih pismene ankete, ki jo je izvršila zbornica glede načrta uredbe o krošnjarjih in so se po debati storili potrebni sklepi glede predlogov, ki naj se pošljejo ministrstvu trgovine in industrije s prošnjo, da se pri sestavi uredbe, ki naj se čimprej izda, v celoti upoštevajo. Obširno se je nato razpravljalo glede nekaterih primerov kršitve zakona o nelojalni konkurenci. V razpravo so posegli vsi člani odseka. — O stališču trgovine na-pram novim trošarinskim predpisom je poročal zbor. konzulent g. Žagar. Tudi o tem vprašanju, ki prav globoko posega v interese trgovstva, se bo definitivno sklepalo na plenarni seji. — Rešile so se nato številne prošnje za podelitev državljanstva, za odobritev tarif za tehtnice i. dr. — O socijalnem zavarovanju trgovcev je podal zanimivo strokovno poročilo dr. Pless. Diskusije, ki se je razvila po poročilu, so se udeležili gg. Elsbacher, Čeh, Kastelic, Stermeeki, Berjak, Pinter, Klun i- dr. Tudi se je razvila živahna debata po referatu glede branjarij in trgovin manjšega obsega po novem obrt. zakonu. Predlogi referenta so bili v celoti odobreni. — Med raznoterosti je načelnik g. Elsbacher poročal o neki konkretni pritožbi radi nelojalne konkurence ter glede iskanja naročil pri zasebnikih za šivalne in pisalne stroje. Naš izvoz svežega sadja v Dansko Stara danska carinska tarifa je predvidevala zelo nizke carinske posta,vke za uvoz jabolk in sljiv, medtem ko so bile carinske postavke za uvoz grozdja, breskev in marelic tako visoke, da je bil vsak uvoz iz naše države nemogoč. V zadnjih letih pa je uvoz jabolk in sljiv iz Jugoslavije zelo narasel, saj je bilo samo lani prodanih na Dansko preko 20 vagonov jabolk, po večini iz Slovenije. V zadnjem času pa se je započela na Danskem sistematična borba proti nizkim carinam, vsled česar je danska vlada te carine tako povišala, da so izgledi za izvoz našega sadja sedaj minimalni. Pač pa sedaj danski zdravniki energično zahtevajo, da se carina predvsem na uvoz jabolk, pomaranč, limon in banan zopet zniža, češ da so ti predmeti za zdravje človeka neobhodno potrebni. To mnenje dobiva tudi med širšo javnostjo vedno več pristašev, vsled česar obstoja upanje, da bo danska vlada carine na uvoz svežega sadja zopet znižala in s tem omogočila tudi naš izvoz teh produktov. _ ... — —i ------- BORZNO RAZSODIŠČE V LJUBLJANI Z ozirom na sbdne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem' . razsodišču ne fyodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. TRGOVCI! Širite »Trgovskilist«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in Škodi skupnim interesom trgovstva. Nemčija in Donavski pakt V Nemčiji beremo zmeraj: Donauld-sung nur mit Deutsfchiand, kein Donau-pakt ohne Deutschland itd. Pa tudi drugod beremo podobne stvari. Pod geslom »Donavskega pakta brez Nemčije ni — zaključeno gospodarsko ozemlje od Baltskega morja do Črnega morja«, piše znani londonski industrijalec in parlamentarec Sir Frank S&ndersoh med drugim sledeče: »Sem protekcionist in hkrati zagovornik mednarodne prostotrgovinske ideje. V sedanji carinski politiki Anglije vidim edino možnost, da postane naša industrija zopet življenja zmožna ih da dobimo obenem sredstva v roko, s katerimi prisilimo ostale evropske države k znižanju njih carinskih Zidov. Anglija je skoz deset let gojila idejo, ki so jo napadi kontinentalnih držav v njenih temeljih omajali. Zapustiti smo morali prosto trgovino, zato da napravimo pot za prosto blagovno izmenjavo, obsegajočo ves svet. Zaščitna carina je dala našim industrijam nenavadno pobudo in je omogočila tovarnarjem dobave po ugodnih cenah. Najv^čja ovira za nas je bila doslej različnost mezdnih pogojev v Angliji in v ostali Evropi, kjer je standard delavca popolnoma drugačen kot je standard angleškega delavca. Da moremo ob dobri kvaliteti obdržati iste cene kot jih ponuja inozemstvo, je bilo treba nabavne stroške znižati, kar se je moglo izvršiti le z zaščito dotičnih industrij. Sedaj smo iz naj slabših časov zunaj in moremo bolj zaupno gledati v bodočnost.,,, Ta optimizem je pa opravičen le za notranji položaj naše dežele. V ostali Evropi so izgledi zaenkrat še zelo neugodni. Na realizacijo Donavskega pakta brez pritegnitve Nemčije gledamo v Angliji z velikim dvomom. Srednjeevropskim in vzhodnoevropskim državam se ne bo dalo uspešno pomagati, če se ne priključi njih produkcijskemu pre-višku tudi Nemčija kot razdelitveni trg. Medsebojni stiki med Nemčijo in Donavskimi državami so za obstoj Srednje Evrope neobhodno potrebni. V angleških industrijskih krogih se smatra spojitev dežel med Baltskim in črnim morjem v enotno gospodarsko ozemlje za možno in dragoceno. Izključitev Nemčije bi morala imeti brez-dvomno najneugodnejše posledice, in bi bil ves trud zaman. Poznam razmere v vpoštev prihajajočih deželah zelo natančno in stalno zasledujem posamezne razvojne faze teh držav. Avstrija na primer je v svojih interesih popolnoma navezana na Nemčijo in jo je nemogoče potegniti od Nemčije proč in pritegniti drugam, če Nemčije ni zraven. Kočljivi položaj Donavskih dežel je bil že dolgo znan; a šele v prav zadnjem času je bil narejen poskus, da se dobi univerzalno sredstvo za radikalno spojitev. A ne gre in ne gre, da bi bila Nemčija iz te spojitve izključena. * * »Vossische Zeitung« prinaša Članek z naslovom »Rešitev Donavskega vprašanja le z Nemčijo«, in posnemamo sledeče: Težkoče držav na jugovzhodu Evrope ne temeljijo samo na svetovni krizi, temveč tudi na strukturni pretvorbi po mirovnih pogodbah. Nemški zavod za konjunktUrno raziskovanje je posvetil večji del nekega svojega tedenskega poročila temu vprašanju, ki ga je hotel eksaktno pokazati. Pride do zaključka, da bo priključitev Nemčije in morda tudi Italije kot prodajnih trgov za pre-viške agrarnih j ugovzhodnoevropskih držav potrebna. Seveda zahteva poroči- lo, da mora dobiti Nemčija kot proti-uslugo za sprejemanje agrarnih pridelkov gotova jamstva za sv6j industrijski eksport v te dežele. Nemčija in Italija bi se s predpostav- ljanjem donavskega žita brez dvoma izpostavili gotovim represalijam od strani prekomorskih agrarnih dežel, ki so doslej v prvi vrsti pošiljale žito v ti dve deželi. Oškodovani bi bili indirektno interesi nemškega industrijskega eksporta v prekomorje. Nekaj dosedanjih načrtov pa vsebuje obenem nevarnost, da bi bilo nemški eksportni industriji otežkočeno tudi delo v Jugovzhodni Evropi, »če bi vključili le Nemčijo in Italijo ali pa le češkoslovaško ali pa vse tri dežele v medsebojni preferenčni sistem, bi bila spričo močne industrijske strukture teh dežel v prvem slučaju češkoslovaška izpostavljena znatno poostreni industrijski konkurenci, v obeh zadnjih slučajih pa Nemčija ali Italija.« Nemčija pošilja namreč v petere Donavske dežele: Avstrijo, Ogrsko, Rumunijo, Jugoslavijo in Bolgarijo 31 odstotkov importa fabrikatov teh dežel, ki znaša okoli dve miljardi mark; na drugem mestu je češkoslovaška industrija s ca 22 odstotki. Na tretjem mestu pride v poštev avstrijska industrija, ki je bila po. razpadu monarhije močno izpopolnjena in izgrajena, ki pa vsled novih in vedno rastočih carinskih zidov ne dobi zadostnih prodajnih možnosti. Za Nemčijo bi bila avstrijska konkurenca manj občutna, ker so nabavni stroški v Avstriji bližje nabavnim stroškom v Nemčiji kot onim v češkojslovaški. Mnogo večja kot blagovna izmenjava z Nemčijo ali češkoslovaško je pa pač zunanja trgovina peterih Obdonavskih držav med seboj. Izvoz in uvoz skupaj računjen nam poda v milijonih mark sledečo sliko: Dežela Zunanja trgovina Od tega z Obdo- navskimi državami Avstrija 2689 561 Ogrska 1272 414 Jugoslavija 1018 275 Rumunija 1271 231 Bolgarija 327 48 Jugoslavija na primer je s 27 odstotki svoje zunanje trgovine — uvoz in izvoz — navezana na svoje ožje sosede ob Donavi. Pri tem je treba upoštevati — tako piše »Voss. Zeitung« — da sta v vseh teh deželah industrija in poljedelstvo preveč dimenzionirana, čeprav se je notranji trg, ki so ga imele te dežele v stari monarhiji, bistveno skrčil. Odstranitev kreditnih in finančnih težkoč ima zato za posledico razširjenje prodajnih možnosti. Da se to razširjenje ne more najti v Donavskem ozemlju samem, nam pričajo tri dejstva: žitni previšek Ogrske, Jugoslavije, Rumunije in Bolgarije znaša 4,500.000 ton; potreba Avstrije in češkoslovaške je izračun j ena z 1 milijonom ton; Nemčija, Italija in Švica morejo sprejeti 6,700.000 ton inozemskega žita. To je torej nemški glas. Drugi mu ugovarjajo. Vsak ima svoje stališče in vsak bi svoje koristi najraje po vseh možnostih branil. Javni notar Hafner Mate je preselil svojo pisarno iz palače Ljudske posojilnice v Tavčarjevo ulico štev. 6 (pisarna pokojnega notarja Hudovernika) KOVINSKI TRGI Londonski kovinski trgi so v preteklem tednu zelo kolebali. Razen pri svincu so cene povsod padle. — Na bakrenem trgu velja glaVno zanimanje še zmeraj Ameriki in novi bakreni carini, ki jo misli Amerika vpeljati. Cene so močno padle in so dosegle novo globinsko točko. Oficielna ameriška notacija 6-25 cents sploh ne. drži, in dobiš od outsiderjev po 5-30 cents blaga kolikor hočeš. — Zelo kolebala je cena cina, ki je dobila na koncu tedna hud udarec s poročilom iz Londona, da je postala insolventna tvrdka Levvis Lazar and Son, eno največjih podjetij cina; borzo v Londonu so zaprli in so pričeli s sanacijsko akcijo. — Na trgu cinka je povpraševanje še zmeraj izredno slabo; cene so padle. — Izjema je svinec, ker se mednarodna pogajanja ugodneje ocenjujejo; v začetku so kontinentalna podjetja zelo nasprotovala in niso hotela nič slišati o kakšni produkcijski redukciji. Sedaj obstoji upanje, da se bodo pogajanja uspešno zaključila in da se bo svinčena zveza zopet ustanovila. Občni zbor gremija trgovcev v Murski Soboti Oglašajte v »Trgovskem listu«! V soboto, 4. t. m. se je vršil v dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti XI. redni letni občni zbor gremija trgovcev za srez mursko soboški. Omeniti moramo predvsem, da se je gremij med vsemi ostalimi gremiji odlikoval po izredno dobrem obisku. Izmed 539 članov je bilo navzočih preko 365 članov. Občni zbor je otvoril gremijalni načelnik g. Franc Čeh, ki je uvodoma pozdravil srezkega podnačelnika g. dr. Bratino, zveznega tajnika g. I. Kaiserja in zastopnika ljutomerskega gremija. Podal je nato pregledno in izčrpno poročilo o delovanju gremija v pretekli poslovni dobi. Spominjal se je preminulih članov, katerih spomin so počastili navzoči s trikratnim »Slava«. Gospodu ministru za trgovino in industrijo dr. Albertu Kramerju in pomočniku ministra za trgovino in industrijo g. Ivanu Mohoriču je bila odposlana nato pozdravna brzojavka. Iz poročila gremijalnega načelnika posnemamo, da je težka gospodarska kriza prizadela tudi gremijalni okoliš. V srezu so bili v preteklem letu 4 stečaji in 5 poravnav. Gremij je budno sledil vsem gospodarskim dogodkom in skušal s svojimi intervencijami preprečiti vsako škodo, ki je pretila trgovstvu. Poročal je nato o novem obrtnem zakonu z ozirom na registracijo obrtov, ki jo je za gremijalni okoliš izvedel gremij. Gremijalno načelstvo je imelo v preteklem letu 17 odborovih sej, 1 izredni občni zbor, 1 sestanek sadnih trgovcev ter priredilo poučne sestanke o novem obrtnem zakonu in o pravicah ter dolžnostih davkoplačevalcev. Ti sestanki so se vršili v Fokovcih, Križevcih, Petrov-cih, Gornji Lendavi, Rogaševcih, Cankovi in Boroncih ter v Murski Soboti. Na vseh teh sestankih je bilo okoli 1400 navzočih. Gremij je registriral v preteklem letu 518 dopisov, odposlal pa je 4703 dopisov. Konec pretekle poslovne dobe je štel 539 članov, 87 pomočnikov in' pomočnic ter 30 vajencev in vajenk. Načelnik g. Franc Čeh je predložil nato računski zaključek za preteklo leto, ki izkazuje Din 60.015 dohodkov in Din 49.926*35 izdatkov. Premoženje je znašalo 1. januarja t. 1. v gotovini Din 10.56175, v poštni hranilnici 678*99 dinarjev, skladi v Kreditni banki d.id. Murska Sobota Din 54.903-10, v Kreditni banki d. d. v Murski Soboti 28.090*37 dinarjev, v Prekmurski banki d. d. Murski Soboti Din 556*38, pri Veljki občini Murska Sobota Din 80.000* vrednostnih papirjih Din 2500*—. Celokupno gremijalno premoženje je znašalo s fondom za postavitev Trgovskega doma v Murski Soboti Din 180.501-67. ed-no Računski preglednik g. Šiftar je pr lagal absolutorij, ki je bil soglas sprejet. Proračun za tekoče poslovno leto, ki je bil soglasno odobren, izkazuje 56.400 dinarjev dohodkov in 56.400 dinarjev izdatkov. Zvezni tajnik g. I. Kaiser je poročal nato o preosnovanju gremija po novem obrtnem zakonu in očrtal na kratko hi-storijat novega obrtnega zakona in najvažnejše določbe zakona, zlasti glede usposobljenosti, krošnjarstva in organizacije. Gremij se je preosnoval v združenje trgovcev za mursko-soboški srez; upravo združenja je prevzelo do poteka funkcijske dobe dosedanje gremijalno načelstvo. Po določbah novega obrtnega zakona pa se je izvršila nato volitev nadzornega odbora. Soglasno so bili izvoljeni v nadzorni odbor gg. Karol Šiftar, Ljudevit Golob, Janez Ren in Vincenc Arvaj; za namestnika pa gg. Franc Benčec in Samuel Kon. Nova pravila združenja so bila po sklepanju o vajeniških pristojbinah in in inkorporacijskih pristojbinah soglasno sprejeta. Zvezni tajnik g. 1. Kaiser je poročal nato o potrebi izvedbe socialnega zavarovanja trgovstva in obrazložil tozadevne določbe novega obrtnega zakona. Na predlog, da se za območje združenja osnuje obligatorno bolniško in starostno zavarovanje v zmislu § 384 obrtnega zakona, se je soglasno sklenilo, da se zavarovanje izvede. Ker je bilo na občnem zboru navzočih preko 50#/o članov, je sklep v zmislu določb novega obrtnega zakona polnomočen. Na predlog gremijalnega načelnika g. Franca Čeha in g. I. Brumena se je sklenilo, da bo združenje v bodoče objavljalo svoje okrožnice vsem članom potom časopisa »Murska Krajina«, katerega bodo dobivali vsi člani. Naročnina se bo krila iz upravnih stroškov združenja. Srezki podnačelnik g. dr. Bratina je pozdravil nato zborovalce v imenu obrtne oblasti in izjavil svoje zadovoljstvo nad izredno dobrim obiskom občnega zbora, kar je dokaz, da se med trgovstvom probuja stanovska zavest. Obrtno oblastvo sodeluje z gremijem in je z delovanjem gremijalnega načelnika gosp. Franca Čeha povsem zadovoljno; obrtna oblast pa nasprotno stremi za tem, da se točno izvršujejo zakonite določbe tako tudi glede krošnjarstva. Sodelovanje med obrtno oblastjo in organizacijo je v tem srezu res usmerjeno tako, da se pospešujejo in objektivno ščitijo stanovski interesi. Zato je v imenu Zveze izrekel zvezni tajnik srezkemu podna-čelniku g. dr. Bratini in g. srezkemu načelniku zahvalo za podporo in pomoč, ki jo obrtna oblast nudi organizaciji. Občni zbor je nadvse lepo uspel in velika udeležba more biti za vzgled tudi drugim gremijem. Delovanje gremija, zlasti pa požrtvovalno delo g. gremijalnega načelnika kaže, da se med trgovstvom v tem srezu probuja res prava stanovska zavest. TRG JAJEC Zadruga za eksport jajec v Št. Juriju ob j. žel. poroča: Italijanska^uvozna carina na jajca 145 lir za 100 kg še ni stopila v veljavo, ker Ogrska in Rumunija še nista dali svojega dovolila, a se more to zgoditi čez noč; negotovost zelo slabo vpliva na izvoz. Zaenkrat kupuje še Švica, in sicer v prvi vrsti blago iz hladilnic; ko bo pa ta potreba krita in bo stopila italijanska uvozna carina v veljavo, bodo cene morale pasti. Nakupna cena je ostala napram prejšnjemu tednu zaenkrat nespremenjena. ^itiiidbg.pmipaScuania Tvrdkam, ki se zanimajo za zastopstvo tvrdke v Avstriji, ki Izdelujejo devocijona-lije, svetince, posodice za blagoslovljeno vodo itd. se je obrniti na »Confidentia« Verein zum Schutze kaufmknnischer Inte-ressen, Wien VI., Mariahilferstrasse 71. SVETOVNA KONJUNKTURA NA KONCU MAJA Nemški zavod za konjunkturno raziskovanje poroča o svetovni konjunkturi na koncu maja na kratko sledeče: Mednarodna kriza zaupanja se vobče nadaljuje. Produkcija, prodaja in cene padajo nadalje. Zlasti velik je padec v svetovni trgovini, posebno vsled čimdalje hujše politike zapiranja narodnih gospodarstev. Vrednotne težkoče v nekaterih državah so zopet narasle, ker se je ob trajnem ohromevanju svetovnega kreditnega prometa mednarodna blagovna izmenjava otežkočila. Nova motenja grozijo od strani izredno zaostrenih državnofinartČnih položajev. V nekaterih deželah se pa vseeno opazujejo pričetki kreditnega olajšanja; njih nadaljnje trajanje zavisi v veliki izmeri od bližnjih svetovnopolitičnih odločitev. Zaenkrat ni računih s poživljenjem produkcije in zaposlenosti. % wctii Mednarodna kartela tračnic in valjane žice bosta zborovala te dni v Parizu; sklicana sta na 9. in 10. t. m. Sodelovanje angleške jeklene industrije je dobilo hov izraz s tvorbo interesne skupnosti dveli velikih jeklenih podjetij. Zlate zaloge Nizozemske banke so narasle na 955 mili j. hol. goldinarjev; kritje bankovcev v zlatu je 95-odstotno, v zlatu in srebru 97-odstotno. S pšenico obdelani svet v Argentini je letos za ca. 10 odstotkov večji kot je bil lani in znaša ca. 16,560.000 aerov a 40 arov. , Ruske rži je v Nemčiji po duniping-ce-nah toliko na razpolago, da nemški mlini za nemško rž sploh nimajo nobenega zanimanja več. Britansko železno in jekleno industrijo hočejo temeljito reorganizirati in so imenovali v ta namen poseben odsek, ki proučuje vse vprašanje. Ob priliki velesejma obiščite Avtomat-buffet »DAJ — DAM« na Aleksandrovi cesti, palača »Viktoria« Avtotrust v Saški je perfekten; pripadajo mu podjetja Audi, Horch in Wanderer. Nova družba ima svoj sedež v Chenmitzu. ** Cinkova industrija v Gornji Šleziji je pričela z velikimi redukcijami in bo odpustila delavce v velikem obsegu. Rusija pripravlja najetje novega notranjega posojila v znesku več milijard rubljev. Služilo bo namenom industrializacije in se bo imenovalo »Zaključno posojilo petletke«. Trgovske stike med Bolgarijo in Turčijo naj pospešuje stalna razstava bolgarskih narodnih produktov, ki jo mislijo otvoriti v Carigradu. Veliki koncern cina Levvis Lazarus v Londonu je zašel v finančne-težkoče. Vršijo se pogajanja za sanacijo tvrdke izven konkurza. Borza cina je zaprta. Producenti cina se bojijo, da pridejo sedaj velike množine na trg, ki bi cene popolnoma uničile; zato hočejo vse zaloge pokupiti. Veletržni indeks v U. S. A. je padel od 98-6 v povprečnosti let 1921/29 na 66 v sedanjih dneh. V Holandiji se razmotriva vprašanje, ali ne bi kazalo vzeti holandskemu goldinarju 20 odstotkov njegove vrednosti. Za konopljo se zahtevajo v Vojvodini zelo visoke cene, ker bo novi pridelek vsled toče najbrž slab; prodajalci so zelo rezervirani. Izsušitev močvirnega ozemlja pri Pančevu se ne bo izvršila ob pravem času; ker zadene krivda edinole tvrdko Battignoles, ki ji je to delo poverjeno, ima država pravico do revizije dogovorjenih cen. V nebo vpijoč zločin imenuje neki list uničenje 8,565.000 vreč kave v Braziliji, z edinim namenom, da se prepreči padec cen. Proračunski deficit Italije za računsko leto 1932/33 znaša po izjavi italijanskega finančnega ministra Mosconija 1590 milijonov lir. General Motors so prodali v prvem letošnjem četrtletju samo za 150 mil. dol. avtomobilov proti 218 in 385 milijonom v isti dobi let 1931 in 1930. Brezposelnost v Avstriji je padla v drugi polovici maja za 13.000 na 271.500 oseb. Avstrijska industrija bo dobila v Rusiji večja naročila, za kar zahtevajo Rusi obnovitev pogajanj glede sklepa trgovske pogodbe. Brezposelnost v Angliji je narasla v maju za skoraj 90.000 oseb na 2,741.000. Po padcu funta je brezposelnost hitro padala, sedaj pa že zopet narašča. Izvoz pšenice iz Ogrske v Italijo bo po pogodbi, ki ni objavljena, bistveno povečan. Za neuspeh mednarodne petrolejske konference delajo Angleži Ruse odgovorne, češ, da so bile njih zahteve čezmerno pretirane; med ameriškimi in angleškimi zastopniki je vladalo popolno soglasje. Ni čudno. Ceno nafte in bencina v Poljski je moral sindikat nafte na zahtevo ministra za trgovino in industrijo znižati za povprečno 10 odstotkov. Koruze v Rumuniji je še okoli 10 mili' jonov met. stotov pripravljene za eksport. Šla bo v Češkoslovaško, Avstrijo in tudi v Ogrsko. « Glavna skupščina »Zveze za tujski promet v Sloveniji« Včeraj se je vršila v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani glavna skupščina Zveze za tujski promet v Sloveniji. Ob VAl. uri dopoldne je predsednik g. dvorni svetnik dr. Rudolf Mam otvoril skupščino ter pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika ljubljanske mestne občine podžupana g. Evgena Jarca in magistrat nega svetnika g. dr. Brileja, zastopnika mestne občine cel jske, magistrait-nega direktorja g. dr; Ivo Šubica, sreskega načelnika g. dr. Ogrina za Tujsko prometno društvo v Kranjri, g. Lavtižarja, župana iz Kranjske gore, g. dr. Frana Štera, kot delegata Centralnega društva Putnika, primarija g. dr. Gregoriča, g. dr. Frana Windi-scherja, kot predsednika Narodne galerije, g. Frana Kavčiča, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug, g. E. Vargazona, šefa kcmercijalnega oddelka drž. žel. v p., g. dr. J. de Gleria, zdravnika in župana na Bledu, g. Narte Velikonja, ravnatelja tujsko prometnega sveta kr. banske uprave v Ljubljani, g. dr. Andrejka, vladnega svetnika, g. dr. Cirila Pavlina, ravnatelja Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, g. Jeana Schreja, indu-strijca v Ljubljani, g. dr. Vujčiča Vilka, kot zastopnika Direkcije pošte in telegrafa in g. dr. Jura Koceta kot zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Uvodoma se je predsednik g. dr. Marn » toplih besedah spominjal pionirja našega tujskega prometa g. dr. Valentina Krišperja, ki je lansko leto umrl. Navzoči so poslušali te besede stoje in s klici slava počastili spomin umrlega. Nato je pozdravil v izbranih besedah primarija g. dr. Gregoriča, še edinega živečega pionirja našega tujskega prometa. V nadaljnem svojem govoru se je dotaknil razmer, ki vladajo v vseh državah, ki zlasti z deviznimi odredbami otežkoču-jejo razvoj tujskega prometa. Podčrtal je razveseljivo dejstvo, da bomo v najkrajšem času dosegli poseben sporazum glede tujskega prometa z Avstrijo, Češkoslovaško in Nemičijo. Z Avstrijo je bil ta sporazum dne 23. maja že podpisan. V kolikor pa sporazumov ne bi dosegli, je pričakovati, da bo tem več naših ljudi1 posečalo naša in ne tuja letovišča. Zveza za tujski promet je zavedajoč se svoje naloge v današnjih časih izdala zategadelj propagandno brošuro »Slovenijo« v cirilici, da pritegne čim več naših južnih bratov v naše kraje. Kar tiče propagando je omeniti tujsko prometno razstavo na pomladanskem velesejmu v Zagrebu, na katerem je bila glavna atrakcija baš slovenska tujsko prometna razstava. Končno se je v svojem poročilu g. predsednik dr. Marn zahvalil za podporo in razumevanje, ki ga je Zveza dobila pri kr. banski upravi, Zbornici za TOI in Mestni občiini ljubljanski. Izvajanja g. predsednika dr. Mama so bila soglasno in z velikim odobravanjem vzeta na znanje. [Vladni svetnik g. dr. Andrejka je nato predlagal, da naj tekom enega meseca odbor spremeni dosedanja pravila v toliko, da 'bodo s pravnega stališča docela v skladu z današnjimi prilikami. Kar se tiče namena Zveze, območja in delokroga ostanejo pravila te naše najstarejše ustanove tujskega prometa seveda ista. Predlog g. dr. Andrei-ke je bil soglasno sprejet. Gjlede poročila o delovanju Zveze za tujski promet je omeniti, da je izdala Zveza svoje poročilo v tozadevni brošuri, ki nazorno prikazuje celotno delo Zveze, kakor tudi celoten položaj in razvoj našega tujskega prometa. Brošura je tako zanimiva, da jo priporočamo vsakemu, da jo pazljivo prečita. Naj navedemo nekaj zanimivih podatkov iz te brošure: Zveza •šteje 60 članov (juridičnih oseb). Po lanskoletni statistiki, ki jo je Zveza zbrala, je videti, da je lansko leto obiskalo letovišča in zdravilišča naše banovine 115.824 tujcev, ki so prebili pri nas 654.692 noči Največ je bilo Jugoslovanov, nato pridejo Avstrijci, Nemci, •Cehoslovaki, Madžari itd. Ljubljana je v tujskem prometu na prvem mestu. Lansko leto jo je obiskalo 82.240 tujcev, Bled je obiskalo 6675, Rogaško A la ti n o 5248, Kranjsko goro 4543 gostov itd Zveza je veliko storila za pospeševanje avtobusnega prometa in dajala pobudo za uvedbo posebnih vlakov ter motornih vozov na važnejših tujskoprometnih železniških progah. Zveza je iz lastnih sredstev vzdrževala vse naprave v Vintgarju. Kar se tiče propagandnega in informativnega dela je treba poudariti, da je Zveza vršila veliko propagando predvsem v Avstriji, na Češkoslovaškem, v Nemčiji in Madžarski. Izdala je informativne tiskovine v 26 tisoč izvodih v raznih tujih jezikih, dalje zložljive prospekte v 15 tisoč izvodih in ličen prospekt za Bohinj skupno s '1 ujškim prometnim društvom v Bohinju, in sicer v 3000 izvodih. Izdala je dalje novo propagandno brošuro! o naših važnejših 'letoviščih in zdraviliščih, in sicer v nakladi 7000 izvodov v raznih jezikih. Potom »Putnika« je razstavila slike naših krajev in drugi propagandni materijal v Lipskem, na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, Poznanju, Varšavi, Ko-penibagnu itd. Zveza je izdala za propagando 202.275 dinarjev, za pokritje teh izdatkov pa je prejela v subvencijah 117.775 dinarjev. Na podporah je izdala tujsko prometnim organizacijam 34 tisoč dinarjev. Pregled bilance in blagajniško poročilo je podal tajnik Zveze g. Valašek. Na pred log primarija g. dr. Gregoriča je občni zbor dal odboru soglasno absolu torij. Pri slučajnostih je predlagal g. Lajovic, zastopnik Slovenskega planinskega društva, podružnica Tržič, uvedbo turis‘tow 'skega vlaka na progi Kranj—Tržič, odnosno, ako to ne bi šlo, uvedbo motornih vozil. Kot zastopnik Tujskoprometnega društva za Novo mesto je prečrtal g. nadučitelj Pirnat resolucijo, v kateri prosi Zvezo, da pokaže čim večjo naklonjenost propagandi za tujski promet na Dolenjskem. G. dr. Koce je kot zastopnik Zbornice za TOI poudarjal pctrebo, da se brzovlaki ustavljajo v Rimskih Toplicah, kakor poprej' ter je izjavil, da se bo Zbornica zavzela za uvedbo nedeljskega izletniškega vlaka na Dolenjsko in v 'Belo Krajine. S posebnim zadovoljstvom je skupščina vzela na znanje izjavo g. dr. Vujčiča, da je poštna uprava sklenila v letošnji sezoni znižati vozne cene na svojih avtobusnih linijah za 25 odstotkov. Po kratki debati je nato g. predsednik dr. Marn zaključil to lepo skupščino. ega ypjpqjjx Devizno tržišče Tendenca mlačna: promet Din 1,515.48(M2 Minoli teden je v pogledu deviznega prometa le za malenkost presegel skupni promet predzadnjega tedna, ki je zaključil z Din 1,494.385-55. Največji dnevni devizni promet izkazuje temeljem spodnje tabele: 30. maja 1932 Din 439.345-06 Trst, 31. maja 1932 Din 503.762-13 Wien-Budapest. 1. jun 1932 Din 303.912-39 Wien-Budapest, 2. jun. 1932 Din 147.598-70 Curih, 3. jun. 1932 Din 120.861-54 London, torkov borzni sestanek s preko pol milijona dinarjev in ponedeljkov borzni sestanek s ca. 440 tisoč dinarji. S tem je zaključil skupni devizni promet v mesecu maju 1932 z Din 6,817.584-— a valutni promet v tem času z Din 2,958.600-—, tedaj totalno Din' 9,776-184— napram totalnemu prometu lanskega leta (v mesecu maju) v višini Din 77,486.827-13, kar znači nazadovanje za ca 67-71 milj. dinarjev. Od celotedenskega deviznega prometa je dala Narodna banka na razpolago za 501 tisoč dinarjev deviznega blaga, dočim je ostalo blago privatno. Narodna banka je posredovala v New Yorku (150 tisoč Din), Curihu (122 tisoč Din), Berlinu (108 tisoč dinarjev), Londonu (57 tisoč Din), 'Prstu (41 tisoč Din), v Parizu (22 tisoč Din) in slednjič v Amsterdamu. Zaključki privatnega blaga so bili največji na Dunaju (396 tisoč Din), Trstu (277 tisoč Din) in v Budimpešti (108 tisoč Din), dokaj manjši pa v New Yorku (91 tisoč Din), Curihu (66 tisoč Din), Parizu 29 tisoč Din), Londonu (21 tisoč Din), v Pragi (17 tisoč Din) a najmanjši pa v Berlinu, katerega je bilo nabavljenega za 9 tisoč dinarjev. V devizni tečajnici pretečenega tedna je omeniti predvsem očitno tečajno opadanje od ponedeljka 30. m. m. na petek 3. t. m. tako zlasti pri devizi Bruselj (oslabel za 2 točki), Berlin (za 1-6 točke), Amsterdam (za 1-7 točke), New York (za 1-4 točke), Praga (za 0-11 točke) in Trst (za 0-1 točke). Nasprotno je deviza London okrepila svoj tečaj v tem času za 0-17 poena, Pariz pa za 0-05 poena, medtem ko je bil Curih na Vseh borznih sestankih prejšnjega tedna trgovan ob nespremenjenih tečajih. Devizi Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležili. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca zel« mlačna; tržišče brez zanimanja. Industrijski papirji so skozi vse minole dneve beležili ob nespremenjenih tečajih, do zaključkov pa ni prišlo. Dne 1. t. m. je bilo perfektuiranih par zaključkov delnic Srpske privredne banke po 17 dinarjev (za komad nom. Din 100-—) in po 85 Din (za komad nom. Din 500-—). V Blairovih posojilih ni bilo prometa, dočim so bile notice za 8%, oziroma za 7%' posojilo v ponedeljek 30. m. m. 45-—, oziroma 42"—, v torek 45"— oziroma 41* , na ostale borzne dneve pa 44-— oziroma 39-—. Lesno tržišče Tendenca še vedno slaba. Razen ene partije testonov in par vagonov tramov ni bilo na tukajšnji borzi nobenih večjih zaključkov. Pač pa so se pojavili kupci, za večje količine blaga smreka-jeLka, toda le III. in IV. vrste, deloma za izdelavo zabojev, deloma pa za stavbne svrhe. V bukovini se povprašuje po blagu I, II kakovosti z garantirano težino. V hrastovim se iščejo komisijcni, ki se pa pri nas v Sloveniji le težko izdelujejo, ker nam odločno konkurira Slavonija, ki ima tako blago, da lahko dobavlja težka naročila v hrastovini. Trami se iščejo le po kupčevi noti. Cene v gorivem drvu se še niso izboljšale. 30. ma ja 1931 3. junija 1932 najnilji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2271-52 2282-88 2272-07 2283-43 Berlin 1327-92 1338-72 1323-52 1334-32 Bruselj 786-15 790-09 783-77 787-71 Curih 1097-35 1102-85 1097-35 1102-85 London 206-89 208-49 206-40 208"— New York 5574-38 5602-64 5579-88 5608"14 Pariz 221-22 222-34 221-22 222-34 Prača 166-23 167-09 166-23 167-09 Trst 287-30 289-70 287-19 289-59 Tečaj 8. junija 1932. DEVIZE: Amsterdam 100 h. go Berlin 100 M.......... Bruselj 100 belg . . . Budimpešta 100 pengO Curih 100 fr. ..... London 1 funt .... Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 tr............ Praga 100 kron.......... Stockholm 100 ived. kr Trst 100 lir »••....« Povpraševanje Din 2272-62 1327-64 78377 1097-35 205-35 5585-38 221-30 166-34 Ponudbe Din 2283-98 1338-44 787-71 1102-85 206-95 5613-64 222-42 167-20 287-68 290-08 Med. univ. dr. Leo Savnik specijalist za ženske bolezni in porodništvo Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6, l. - Telefon št. 2614 ordiniraod danes naprej od 9.—11. in od 2.—4.ure KONJUNKTURA V NEMČIJI Zavod za konjunkturno raziskovanje v Berlinu pravi, da v Nemčiji ni nobenih znakov splošne konsolidacije. Sicer je kriza zaupanja nekoliko manjša in izkazujejo nekatere branše sezijsko razbremenitev, vobče se je pa gospodarski položaj na novo poslabšal. Zaprtje posameznih narodnih gospodarstev od svetovnega trga v zvezi s povečano eksportno konkurenco Anglije odvzema nemški industriji zmeraj bolj oporo v inozemski prodaji. Morebiti bodo Politične odločitve bližnjih tednov usodni deflacijski pritisk nekoliko omilile. Veliko bo odvisno od finančnega poslovanja javnih korporacij. • * * NAMEN MEDNARODNE LESNE KON FERENCE NA DUNAJU Danes 9. t. m. je pričela zborovati na Dunaju mednarodna konferenca lesnega gospodarstva. Povabljenih je bilo 27 držav, med njimi tri izvenevropske; Egipet, Kanada in U.S. A. Predsednik Colloredo-Mausfeld je namen konference takole očrtal: Da se odstrani nerazmerje med preveliko ponudbo lesa in med zmanjšanim povpraševanjem, povzročenim vsled krize, bi se morale potom zasebnogospo-darskih dogovorov doseči med posameznimi državami prostovoljne restrikcije v ponudbah lesa. Taki dogpvori bi morali po obvezni privolitvi zasebnega gospodarstva dobiti sankcijo vlad. Ugotovitev eksportnih množin bi morala biti prepuščena mednarodnemu zavodu. — Glede Jugoslavije pripominjamo, da je les njen prvi izvozni predmet, da je Jugoslavija to okoliščino na vseh dosedanjih lesnih konferencah podčrtala ter da je našla za svoje želje zmeraj tudi pravilno razumevanje. • * * INTERNACIJONALNE TELEFONSKE ZVEZE Z ITALIJO V naslednjem objav|jamo seznam mednarodnih telefonskih zvez s trgovinskimi centri Italije, ki jih je mogoče dobiti iz Jugoslavije in sosednih držav in pridejo v poštev tudi za naš poslovni svet: 1. Nad-zemski vod: Ljubljana—Trst, Sušak—Reka, Dunaj—Trst, Praga—Trst. 2. Podzemski vod: Dunaj—Rim, .Dunaj—Milano, Dunaj—Trst, Dunaj—Benetke, Praga—Milano, Celovec—Trst, Linz—Trst, Graz—Trst, Beljak—Udine. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 6. junija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bučnega olja; do 13. junija t. 1. pa glede dobave 20.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. junija t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg ovsa. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov cevi; do 23. junija t. 1. pa glede dobave električnega materijala, ognjegasnih cevi in motvoza ter glede dobave tiskovin. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. junija t. 1, ponudbe glede,dobave strokovnih časopisov; — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 13. junija t. 1. se bo vršila pri Inten-danturi Komande osječke divizijske oblasti v Osijeku licitacija glede dobave 23.536 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Dne 17. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi 39. pešadijskega polka v Celju licitacija glede dobave živil (testenine, riž, zdrobj fižol, kis, mast, meso, mleko, jajca itd.). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornicei TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Dne 14. julija t. t. se bo Vršila pri ekonomskem oddelenju Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave železa, kovin, kaučuka, samota, lesa, stekla, usnja itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri inženjerskem oddelku te komande). Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe glede dobave 30 kub. metrov prodnega gramoza in 10 kub. metrov prodnega peska, 200 kg masti za mazanje jeklenih vrvi, 20.000 kg pšenične moke, 600 kg ječmenove kave, 2000 kg riža, 800 kg cikorije, 1000 kg bučnega olja, 800 kg sirove kave, 1000 komadov bukovih toporišč in 1000 kg terpentinovega mila. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 15 junija t. 1. ponudbe glede dobave kablov in azbestnih plošč. — Direkeija državnega rudnika Kakanj sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov ovalnih klingerit kolut. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 17. junija t. 1. ponudbe glede dobave 7500 kg krp za čiščenje. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 29-junija t. 1. ponudbe glede dobave žice, izolatorjev, armatur, železa itd. ter glede dobave platna, gumbov in sukanca. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 30. junija t. 1. pri Upravi Zavoda za izradu vojne odeče v Beogradu glede dobave 2720 vojaških kap; dne 7. julija t. L pa pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave motvoza, platna (n vrvi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom ha vpogled). — Dne 28. junija t. 1. se bo vršila pri Intendanturi komande pomorskega arzenala v Tivtu licitacija glede dobave 54.000 kg bakra in medi. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Zenica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 24. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (OgJas in pogoji so na vpogled pri isti direkciji.) Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg prediva, 40 kg motvoza, 250 kg trtne vrvice, 1200 komadov ročajev za kladiva, 200 komadov toporišč za krampe in sekire in 1500 komadov brezovih metel. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 13. junija t. I. ponudbe glede dobave železa. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2500 komadov sirkovih metel, 500 komadov brezovih metel in 3500 komadov različnih krtač. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 30. junija t. 1. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede dobave 20.000 komadov desk za postelje. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.) Prodaja lesa. Kr. direkcija šum v Vin-kovcih sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Oddaja zgradbe treh objektov se bo Vršila potoni ofertne licitacije dne 11.' julija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) h Tržne cene v Ljubljani dne 1. junija 1932. V mesnicah po mestu: 1 kg govejega mesa I. vrste Din 12, II. 10, na trgu: 1. 10 do 12, II. 8 do 10, III. 6 do 8, jezika 12, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 8 do 12, ledic 8 do 12, možganov 18 do 20, loja 2 do 5; 1 kg telečjega mesa 1. Din 14 do 16, II. 10 do 12, jeter 20, pljuč 12; 1 kg prašičjega mesa I. Din 14 do 18, II. 9 do 12, pljuč 8 do 10, jeter 12 do 16, ledic 20 do 22, glave 6 do 8, parkljev 4 do 6, slanine ribe in sala 10, hrvaške 12, sala 14, slanine mešane 10 do 11, na debelo 10-50, masti 13 do 15, šunke (gnjati) 18 do 20, prekajenega mesa I. 16, II. 12 do 14, prekajenih parkljev 5 do 7, prekajene glave 8 do 10, jezika 20; 1 kg koštrunovega mesa Din 6 do 10, jagnjetine 16 do 18, kozliče-vine 20; 1 kg konjskega mesa 1. Din 6, II. 4; 1 kg krakovskih klobas Din 22, de-brecinskih 22, hrenovk 22, safalad 20, po- sebnih 20, tlačenk 15, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 24, suhih kranjskih 30, prekajene slanine 15 do 16; en piščanec majhen Din 15 do 20, kokoš 25 do 30, petelin 20 do 30, domači zajec, manjši 6 do 12, večji 14 do 20; 1 kg karpa Din 20 do 24, linja 24 do 30, ščuke 20 do 30, postrvi 50 do 55, sulca 50, klina 15 do 20, mrene 10 do 15, pečenke 10 do 12; 1 liter mleka Din 2 do 2'75, 1 kg surovega masla 24, čajnega masla 28 do 36, masla 28 do 32, bohinjskega sira 24 do 26, sirčka 5 do 7, eno jajce 0-50; 1 liter starega vina Din 16 do 18, novega vina 9 do 14, čaša piva 3 do 3-50, vrček piva 4, steklenica pdva 5 do 6; 1 kg belega kruha Din 4, pol belega 3-50, črnega 3, rženega 3, navadna žemlja 050; 1 kg luksusnih jabolk Din 16, jabolk I. 14, II. 12, III. 10, ena oranža 1 do 3, limona 0-75 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10 do 16, dateljnov 24 do 44, mandeljnov 40 do 60, orehov 5 do 6, luščenih orehov 16 do 18, črešenj 10 do 16, suhih češpelj 6 do 12, suhih hrušk 5 do 8, marelc 36; 1 kg kave Portoriko Din 72 do 76, Santos 48 do 52, Rio 42 do 46, pražene I. 100, II. 80, III. 56, kristalnega belega sladkorja 13-50, sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. 8 do 11, II. 6 do 7, 1 liter namiznega olja 16, jedilnega olja 14 do 15, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli morske debele 2-50, morske drobne 2-75, celega popra 60, paprike III. vrste 24, sladke paprike po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin 1. 10-50, II. 7-50, pralnega luga 2-50, čaja 60 do 80; 1 kg moke št. 0 na debelo Din 290 do 300, na drobno Din 3-50, št. 2 na debelo 280, na drobno 3-50, št. 4 na debelo 265, na drobno 3, št. 6 na debelo 200, na drobno 2-50, 1 kg kaše 4, ješprenja 5, ješprenjčka 8 do 10, otrobov 1-25 do 1-75, koruzne moke 2-50 do 3, koruznega zdroba 3 do 4, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove moke I. 6 II. 5, ržene moke 3-50 do 4; 1 q pšenice Din 180 do 190, rži 210 do 220, ječmena 200 do 220, ovsa 185 do 210, prosa 190 do 210, koruze 155 do 165, ajde 180 do 190, fižola ribničana 340, 1 kg graha 6 do 8, leče 6 do 12; 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 440 do 445, kub. m trdih drv 100 do 125, mehkih drv 70; 1 q sladkega sena Din 80, pol sladkega 75, kislega 60 do 70, slame 50 do 60; 1 kg glavnate solate Din 4 do 6, ajserice 4 do 6, berivke 3, radiča 4, zgodnjega zelja 6 do 8, kislega zelja 2 50 do 3, ohrovta 12 do 14, špargljev 14 do 24, kolerab 5 do 6, kolerab podzemljic 1-25 do 1-50, špinače 3 do 4, paradižnikov 18 do 20, kumar 13 do 16, graha 4 do 6, 1 liter luščenega graha 8 do 12, 1 kg fižola ■‘v stročju 18 do 20, čebule 4 do 5, česna 8 do 12, krompirja 1-50, novega 6 do 8, kisle repe 2, jifčkov 14, korenja 1 do 4, peteršilja 4, zelenjave za juho 4 do 5, ena artičoka Din 1 do 3. ■ KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE SSff! LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 . Z. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, ŠTRACE, JOURNALE I ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-I NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD. V CARINSKIH ZADEVAH storite še najboljše, če se obrnete na carinskega posrednika Kratit Štefan* a ki je odprl dvojo lastno carinsko-posredniško pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. 63 Pojasnila dobite brezplačno! TELEFON 2408 - LJUBLJANA - GREGORČIČEVA 23 II se priporo6a za naro-I čila vseh trgovskih j in qradnih tiskovin. I Tiska časopise, knji-■ ge, brošure, cenike, r"““ LASTNA LA!; KN.1 J1GO VEZNICA Čast mi je cenj. občinstvu naznaniti, da sera otvoril pod lastnim vodstvom v svojem novem delu hotela Metropol (prej Miklič), nasproti gl. kolodvora v Ljubljani novo moderno in komfortno urejeno kavarno „ METROPOL" Jamčim za točno postrežbo, solidne cene, obilno izbiro časopisov, kakor tudi udobnost v vseh ozirih. — Cenjenim gostom se najtopleje priporočam za obisk. Z odličnim spoštovanjem Jranc MifeZic. Priporočamo Vam PUCH-KOLESA ki so vedno na prvem mestu! Dobe se pO solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki LJUBLJANA : KRANJ : NOVO MESTO IG N. VOK KASTELIC m DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Aleksancfrova cesta St. 9, pritličje levo OlltVilo zastopstvo za Slovenijo: M Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode & d. v Ljubljani ih H Sladkogorske tovarne papirja in lepenke dr. z o. z., Sladki vrh. Oglašajte v Jrgovskem listu**! maum p apiro gralifa 2SS družba z o. z. III BjUbllUna, gcsposvefsfe« cesla sf. to Telefon interurban i(ev. 2747 En groš prodaja papirja I Konkurenčne tvorniške cene! Stalna zaloga papirja vseh vrst! vefijo količino Q|||| za kurjavo Ponudbe poslati na naslov Radivoie Miloieolt Kosovska Mitroviča Tovarna gentlčni^zdelbov v Hrastniku d. d. proizvaja: Solno in žvepleno kislino ■ vseh vrsl por fotografijah, ali risbah* naj $