Sto«. 28 ^frrtliOiiai Ml+^Utom £ (rvMlUUBI MfruO O tt. iMinrls Ifft IMMR Xt.ll«. ftzhr.ja vsak uuu zjutraj, tutli ob nedeljah la praznikih. — L'redolitvo-IJUca sv i iztiska Asiskega št. 20, I. nadstr. — Denisi naj sc potHjajo uredništvu. — Nefrankirana pisma m ne sprejemajo, nkopM se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovora: urednik Štefan Godina. — Lastnik kousorcij lista „Edinosti'. — Tisk tiskarne 9Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom * Trstu, aliea sv. Pruitllta AaHkega št. 20. -- Tdelao uredništva in nam |t. 11-37. — NaroCnina /nato: Za tek> leto K 31*20, pol leta K 15% tft mesece K 7 80, za nedeljsko izdajo ia celo leto K « 90. pol Teta K 3-60 EDINOST Posamaza« Številke po h vin., zastarele 10 vin Oglasi se raCunajo na milimetra v ttfohosi ene kolona. C«a« t oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnic*, zahval* poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm m 30 vin; oglasi v tekstu Usta do pet vat K 30.— ; vsaka nadaljna vrste K 1- Mali oglatf po 6 via. beseda. pa tO vin. Oglase sprejema laaoratai I lili 11 .Edinosti-. Narotelaa la reklamacije aa pošiljajo upravi lista. PlaMa *« itkfjaCno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in inaciatnfo&ielek ■e nahajata v utav. FranS*« As *t «0. Pi^nohranUHlAii raCun ?t Zvezno ormodna poratiliL avstrijsko. DUNAJ. 27. (Kor.) Uradno >e razglaša: 27. januarja 1918. Na asiaški planoti in vzhodno Brente je bilo tudi včeraj topovsko delovanje zelo Živahno. Sovražen napad na naše postojanke na Mt. Pertica je bil odbit. . Načelnik generalnega štaba. NFMŠKO. BEROLIN. 27. (Kor.l Veliki Klavni stan. 27. Januarja 1918. Zapadno boiiSCe. - Skoro na vsej fronti neznatno bojno delovanje. Pri manjših akcijah Južno Oise in v gorrnib Vogezih južno Lusse smo ujeli več mož. Italijanska fronta. — Na asia->ki planoti ln vzhodno Brenc-te živa h e?; io-povski boj. »ts»I?-^skl naosd na Mt Pertica se )e Izjalovil. -Prvi generalni k var tir mojster nI. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 26. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonsfca fronta: Zapadno Pre-fpanskega jezera, v kolenu Čeme in na obeh straneh Vardarfci topovski ogenj. Pri Atčak Mahle smo razpršili močno francosko patruljo. Močen angleški oddelek, ki se je hotel približat! nakitu oddelkom vzhodno Vardarja, je bil pregnan a ročnimi granata ml. V Dobrudži premirje. TURŠKO. CARIGRAD. 26. (Kor.) Iz glavnega stena se poroča: V Dardanelah živahno, toda brezuspešno sovražno letalsko delovanje. Na palestinski fronti smo izboljšali lastno Črto, ki smo jo pomaknili za dva kilometra naprej. Neznatno bojno delovanje. Na vseh drugih frontah je ooložaj neizpremc-njen. CARIGRAD, 27. (Kor.) Poročilo glavnega stana: Ob Dardanelah je ostalo letalsko delovanje živahno. Dve sovražni vojni ladji smo s svojim ognjem prisilili, da ste krenili od suhega. Sovražnega iskalca min, ki je skušal vdreti v Ssndavfejskl zaliv, smo zavrnili z ognjem, in urnekni! se je, zadet trikrat. Na vseh drugih frontah položaj neizpremenjen. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 26. (Kor.) VVolffov nrad poroča: Na severnem bojišču smo potopili *■ tiarnJkov in dve ribiški ladji. Homntlls v Rusiji. NOVE RUSKE RtPUBLlKE. ROMUNSKE ĆETE ZASEDLE KIŠ1NEV. PETROGRAD, 24. (Kor.) Agenqce Ha-vas poroča: Tu se pričenjajo ustvarjati nove republike, zlasti turkestanslka. ki io proglasi v Taškentu zborujoča konstituan-ra. dalje republika bankirskih plemen, ki prebivajo po južnih uralskih pustah. posebno v orenburški, perniski m samarski guberniji in končno republika Ufa, ki bo proglašena od tatarske v Ufi zborujoče Konstituante. Ta republika bo obsegala guberniji Ufa »n Kazan in del orenburške gubernjje. Brzojavke iz Vladikavkaztje poročajo o vstaji Cirkazijcev proti kozakom ki Rusom. Nenavadno števHne tolpe Cirkazijcev so prispele Iz kavkaSkih gora in prodirajo proti Vladikavfcazu fn Groznemu. Polastile so se že trdnjave Vedenij, sprednje postojanke koznskov. in so vpepeKIe vefjko rusko tržišče Vodzvizenskuja. Večerni listi objavljajo brzojavke iz Odese, da so romunske čete zasedle ruski obmejni kolodvor Unigheni, razorožile gar-nizijo in se polastile krajnega sovjeta. Romunske čete so zasedle KiŠinev, kjer se vrše srditi boli. Artiljerija obstreljuje mesto. izgube so na obeh straneh velike. Boljševiki so razrušili progo med KiŠine-voiTi in Beoderjem, s čimer je zveza z romunsko fronto odrezana. »Večerni čas« poroča, da so Roniuaii razorožili dva ruska polka in ju odvedli v zaledje. Umaknitev ruskih čet iz Finske. STOCKHOLM, 26. (Kor.) Po semkaj došlih poročilih so se vršila med finskim senatom in rajonskim odborom radi umak-l.itve ruskih čet iz Finske dolgotrajna pogajanja. Zastopniki odbora so obljubili umaknitev čet. ako se izjavi Finska za nevtralno državo in boste priznali to Nemčija in Švedska. Ko je senat nato opozoril. da se je to že zgodilo, je izjavil odbor. da ni prejel o tem nobenega obvestila. Senat je odredil odpust ruske mejne straže M J i ..^MgBaaHaMgBMBaMa v Torneji. Telesna preiskava nt več mogoča. Pomanjkanje živi v Petragrad*. R—»nit Rdečega križa. . . ^ AMSTERDAM, 26. (Kor.) mThnes* po-|qr2ave' ročajo iz Petrograda: Čete so potlačile j nemire radi gladu. Oboroženi oddelki so bili razposlani, da rekvirirajo v sosednjih, vaseh živila. Pomanjkanje živil v Petro--<4radu je postalo kritično. Boljševiki so od-redili razpust Rdečega križa In aretirali j predsednika, bivšega vnanjega ministra Pokrovskega. Rdeči gardisti so aretira!' osem članov konstituante. pojasnilih sekan nnfrnfti debate bo dr-i žavj® tajnik Se z večjo mirnostjo nadalje-j val pogajanja v Breste. Resna mirovna volja je vrhovno vodilno nočeta nemške! RAZVELJAVLJEN JE OPROSTITEV LETNIKOV 1899—1894. t DUNAJ, 26. {Kor.) Olasom uradnega izglasa izide v kratkem odredba, glasom ^a£ere bodo. izvzemSi optroščence v ru-i okopih, pri železnicah in plovbi, razve-iavljene vse dosedaj obstoječe oprostitve »seb letnikov 1899 do vštevši 1894. Vrh ega bodo tudr v bodoče pri teh letnikih lakonski vnanji minister o stališču Japon-1 n istotaJco pri letniku 1900, ki pride sedaj sfce napram dogodkom v Rusiji. i «a prebiranje, izkljitčene nove oprostitve. PODLISTEK. Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. — Torej ti še ni bolje, Nadja? — je po-aovil grof. — Ali naj zopet odidem? Bolela jo je ta nežnost, ki je ni bila vah fena, in želela bi bila. da bi b»i osoren, ali pa vsaj ravnodušen. — Saj veš, kaj je migrena, — je od0o-Lvorila z medlim glasom. — Ne, hvala Bogu, — je odgovora. — tega ne vem, če stvair ni podobna granatnemu drobcu v nogi, kajti to je edina bolezen, zaradi katere sem moral obležati. Ko ni odgovorila ničesar, je nadaljeval: Bivanje v Parizu tekom poletja, ti ne de dobro, Nadja. Predolgo smo ostali tu, in to je moja krivda.... proučevati sem anoral tu toliko stvari!.... Toda sedal, za izzvala udeležbo Japonske na svetovni! erSB v Brest, vojni. Konstatira! ie dalje razveseljivo iz- LHJNAJ, 27. (Kor.) Vnanji minister grof boljšanie v odnošajih s Kitajsko in prizna- '-zemm je odpotoval danes v Brest, nje posebnih interesov Japonske na Kitar- j Rojstni ćm aemškega cesarja, sketn ih! strani Amerike. Nagli razvoj do-\ BEROLIN, 27. (Kor.) Današnji rojstni godkov v Rusiji ne more nuditi nobene, '.ari nemškega cesarja je bO tu praznovan jasne slike. Minister je naglašal potre4>o., ^ovesno. da se nastopa pri sklepanju raznih odredb: Alera Caillaux previdim. Una, da se bo ruskemu narodu! ,-,»0,-, ,, /irM v , . . .. z oziroin na dosedanje prijateljske ođno-i J tSČ-Jr -L ^ *?^11 1"l^rstI,?k, šaie posrečilo, da ustanovi brez škode. : Sž^JL™ svojih zaveznikov, časti in,prestiža močno, t'n *otmJ™ B^hardonu dalje časa zash-in trajno vlado. Razpravljajoč o mirovnih ' ^ o Prispeli .z Amerike m! predlogih osrednjih vlasti je naglažal mi- je ^ Cato zopet odve- nister zvesto v ztrajanje na londonski po- Je? v ^^ ^^ ^ za- godbi. Japonska ni dobila dosedaj od svojih r shramem v floren- zaveznikov še nobenih predlogov "-lede insf1 nia&ajni- ! mirovnih pogojev. Meni tudi, da še ni pri- Zelezmčarska stavka v Argentini* šel čas, da bi se pričela končna pogajanja. končana. Za vzdrževanje reda na vztoku je odgo- BUENOS A1RES, 26. (Kor.) Stavka ar-| vorna siimo Japonska, ki ne sme zamuditi ^eutintske centralne železnice je končana.' nobenega trenutka da prepreči vsako ~ "___, . n . .. og'roževanje varnosti in se ne sme strašiti flOVOf BOSL AF« RVOfllfl iral'n mfrrteV' ^ ** bM™ v se« država zbora 23. januarja t I. ' __________(Po stenografskem zapisniku.) (Konec.) I'edaj si nioreWti niso predstavljali stvari tako, mislili so, da .k; samo črta, ki nas . deli od Ogrske, toda avstrijsko cesarstvo, cesarstvo pa ostane. Toda od te črte je nastala razpoka, M postaja od dne do dne večia. Mi doživljamo, kako se državnopravno razn.eijo lzpremirij a od leta do leta, od n agodbe don agod bo. od dneva«lo dneva, in sicer vedno v prid večji neodvisnosti in samosiojnosti Ogrske. Danes srno prišli že tako daleč, da Ogri že zahtevajo carinsko mejo, da zahtevajo bančno ločitev, e!oma se je to že storilo. Vsemu houvcdu se ne pove-; Ijuje več nemški, temveč madžarski. In kaj se ie zgodilo tekom vojne. Tekom vojne, ko so naši vojaki, ki so prisegli na avstrijsko zastavo, na čmo-rumeno zastava ko so jih pozvali, da naj za to zastavo, ta simbol države in cesarja zastavijo vse. kar imajo, svoje življenje, so te, kakor iili imenujejo, proslavljene čr-norumene armadne zastave vrgli v muzej. torej v ropotarnico, in dobiti smo neko belopisauo zastavo, ki spominja na harle-kina. Če bi bili storil! mi kai takega, če bi bili mi zahtevali kaj takega, kaj bi se nam bilo očitalo vse? Da smo se dotekniii najsvetejšega, kar ima vojak, njegove zastave, in jo oskrunili, in kaj vem, kaj bi se nam btl<< očitalo še več! Tu pa ni bilo prav nobenega pom&leka ko se je odvzel vojaku ta simbol. Naj bi bili le slišali, kakor sem sliša! jaz od častnikov in vojakov, kako so mislili o tej odredbi, i*d častnikov. ljcsfcvo raztnga, iztrgalo naj bi se iz njegu nekoliko capte in ustvarila na} bi se nova provinca Nemška Češka. Dokler nismo mi.... Podpredsednik Simfonovicl (prekine): Opozarjam gospoda govornika, da je potekel čas za njegov govor. Prosim, da za- y ijuči. Posl. dr. Rybaf: Takoj končam. Dokler iiismo mi Slovenci in Italijani v Trentmu zahtevali odtrganja. temveč samo avtonomijo, so nas označali za veleizdajalce, ki se pregrešajo na posvečenih tleh te dežele. Sedaj, ko zahtevajo to Nemci, je stvar umJjiva sama po sebi. Da oni gredo se veliko dalje; v linŠkem programu izjavljajo, da naj se Galicija in Dalmacija odtrgata. In kaj se je zgodilo pred izbruhom vojne? Nemčija je ponudila Italijanom Treatin in Furlanijo. In ah' to ni odtrganje? Podpredsednik Simionovlci (zvoni). Posl. dr Ryb&r: Vidim, da ne morem nadaljevati. Zaključujem z ugotovitvijo: Iz teh mojih izvajanj je razvidno torej, da odtrganje in raztrgavanje nikakor ni veleizdaja, ;e gre za dežele, ki so neko^ko bolj oddaljene za Nemce, da pa Je takoj veleizdaja. Če gre za dežele, ki leže v območju Nemcev, za dežele, ki jih hočejo Nemci ohraniti v svoji oblasti in jih germa-nizirati. (Pritrjevanje.) Zato gospoda moja, ker smo trdno prepričani, da so naša stremljenja po neodvisnost naperjena ravno proti temu poželenju nemške birolkra-c i je, nemške aristokracije in nemške plutokracije n*> gospodstvu, nas očitanje veleizdaje nikakor ne skrbi, nas ne straši, In mi bomo vztrajali v svojih stremljenjih. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Dr. Kiihlmann o bolj še viški strahovladi in njihovi nejasni mirovni politiki. BEROLIN, 26. (Kor.) Glavni odsek rajhstaga je danes končal politično razpravo. Odgovarjajoč na izvajanja raznih govornikov. je izjavil dr. Kiihlmann »napram grofu Westarnu, ki se je pritoževal, da se nemška delegacija v Brestu ni postavUa na stališče aneksij, da je tako stališče za sedanjo državno vlado popolnoma nemogoče. Glede stališča ukrajinske rade in njenega diplomatičnega zastopstva v Brestu Li-tvsikem je dr. Kiihlmann na&lašaJ, da je bila ukrajinska republika priznana tako od boljševikov kakor tudi od Nemčije za samostojno državo. Dokler je boljševiška deputacija upala, da bo ukrajinsko odposlanstvo nastopalo zanjo kot diplomatična pomožna skupina, ni delala nobenih tež-koč. Ko na je uvidela, da zasledujejo Ukrajinci narodne ukrajiinske cilje, je seveda nastopil preobrat. Glede govora socialističnega poslanca Davida o pritožbi Jof-feja Tadi nemških publikacij o Brestu IJ-tovskem. je dr. Kiihlmann naglaišal, da dosedaj še ni prejel izvirnika te pritožbe. Vendar pa so gospodje, ki jim Je poverjena redakcija objav, nastopali vedno z največjo neprisrranostjo. Da bi poročati o vsem, kar govori Često niska delegacija 5kozi okno. tega pa ne more zahtevati od nas noben človek. Državni tajnik je nagla-šal nato, da je Trockij javno povedal, da temelji njegova viada le na sili, nakar je izjavil: Boljševiki se opirajo enostavno le na brutalno silo. Njihovi argumenti so topovi in strojnice. Govorijo sicer jako lepo, praktično pa je seveda preoej drugače. Priznali so sicer slovesno finsko republiko. vendar pa delajo glede odposlanja finskih diplomatičnih zastopnikov na pogajanja največje težkoče. Soldateska izvaja na Finskem večjo strahovlado, kakor je bila za časa carizma. Državni tajnik je naglašal nato, da bi bil okvir debate daleč prekoračen, ako bi se tu še nadalje pečal z avstrijsko rešitvijo Poljske. Vprašanje je izredno težavno. Kar je povedal Czernin o Poljski, to za-inoremo reči mirno tudi o drugih majhnih narodih. Končno je dT. Kiihlmann naglašal, da nikakor noče tajiti, da Trockij ne stremi po miru, vendar pa nikakor ni prepri-čain o tem, da ruski gospodje ne uganjajo morda še kake druge politike, kakor odkritosrčen in pošten mir z osovraženo buržoazijo vlad osrednjih vlasti. Po vseh teh časa največje vročine, se preselimo zopet na »Novo« in pobegnemo proti severu. Kaj misliš o vožnji proti Norveški? Oprijela se je takoj te misli. Volja, ki se je hipoma vzbudila v njej, da be v pobil meri in brez pridržka storila svojo dolžnost napram temu loialnemu človeku, jo je povzdignila vso. Čutila je, da je tu, v begu v naravo, njena edina rešitev in da bi ostril severni vetrovi mogli razpršiti vse njene zle sanje. — Da, — je vzkliknila. — odpotujmo! Odpelji me proč, Nikolaj FeodoroviČ, odpelji me. kamor hočeš! Te besede je vzkliknila tako razburjeno, da se je grof bal, da govori v vročnici, in jo je priiet za roko. ki ie v resnici žarela. — Aha! Saj sem si mislil!----Pa naj bi se tudi res človek zadušil tu. V sobi m zraka! Ne da bi poklical hišno, je začel grof ki so čutili v resnici avstrijski. To se pre-n^a v- »sto mirno, to ni raztrgavanje. ne odtrgavanje. in nI krše ni r enotnosti monarhije. Tako, gos[M>da moja. kateri je torej drugi Činitelj, oziroma drugi narod, ki misli na raztrgam je in odtrganje od Avstrije? Čudili se boste morda. (Klic: Poljaki!) Ne, omenil sem že prej, Nemci. SHšali ste včeraj. Saj je nastopil tu poslanec iz Češke in je tu izjavil z brezprimernhn zanosom, da naj se češko kraljestvo — in tu morem reči z vsolitiko (razveseljivo dejstvo, opravičujoče najbolje nade za bodočnost: da so namreč zastopniki češkega naroda določili svoji politiki take smeri, da moremo mi Jugoslovan* ostati z bratskim naroden češkim v naj-zvestejeni zavezništvu, solidarni v borbi za uresničenje ciljev, določenih v njihovi in naši majniški deklarac:ji. Ta naš nazor je podkrepil tudi >Slovenec« v članku, kjer s konkretnimi dejstvi p.-^laja dokaz, da je češka politika — da-si zvesta svojim starim programatičnim ciljem — prišla do nove orijentacije, da je ubrala nove poti, da so se Cehi s tem še veliko boij približal: politiki jugoslovanskega kluba, da bomo mogli niii odslej iti žnjuni ramo ob rami. Tudi ta denuncijacija glavnega glasila :>S. L. S.« je dokaz, kako so se pr> nas politične razmere konsolidirale, kako je presojanje stvari n potreb naše narodne politike postalo pravilneje, stvarneje, kako smo se — določujoč si smeri v programa-tičnein in taktičnem pogledu — začeli postavljati na vzvišeno vs ena rod no stališče, postavljajoč skupno narodno stvar nad vsako strankarsko korist. In kako malo je prav zajprav trebalo, da je prišlo tako: !e malo osebne izpremeinbe! To dejstvo govori cele knjige in je porazno za tiste, ki so morali umakniti'. Kajti narod naš vidi sedaj — videti morajo tudi slepci, kje je bila krivda, da ni moglo priti do take, sedaj od vsega naroda najprisrčneje pozdravljane konsolidacije — narod vidi sedaj, kdo in zaka| ni hotel, da bi naš politični organizem prišel do ozdravljenja, kdo je hotel, da bodi narod zastrupljen, razjeden, obnemogel in nesposoben za vsak odločneji m samozavestne ji polet, ne vedoč, zakaj se mu je boriti, in zato tudi brez volje In energije za borbo. To je danes drugače. V zvestem zavezništvu s češkim narodom, ob skladnosti obojestranskih ciljev le absolutno jamstvo za boljšo bodočnost. Združenima narodoma Cehov in Slovencev ne bodo mogli do živega. Mogli nas bodo morda še pritiskati, še voditi denuncijatorične kampanje proti nam, še označatit naša stremljenja kot nezdružljiva z državnimi interesi, še ovirati nas, še valit« skale na poti, po katerih hočemo priti do cilja — ali v združenju Cehov in Jugoslovanov je taka potenca, da je ne bo mogla zlomiti nobena sila. Niso nas mogli uničiti niti popred. ko so bila med nami razna nesporazumljenja, ko naša politika ni bila v taki skladnosti kakor je danes -— tem manje nas btsdo mogli odslej, ko smo prišli do jasnost« glede skupnosti velikih interesov in ciljev, ko smo si postali zavezniki mi zvesti sobojevniki! S tem zavezništvom smo položili temelj s vol narodni bodočnosti. Zato bomo dogodek tega ujediifiienja za prihodnje borbe beležili na najsvetlejih straneh v politični zgodovini našega naroda. »Slovenec« je pisal: Najbolj dosledno in naibolj radikalno politiko vodijo v Avstrij* CehL V svofl državnopravni deklaraciji z dne 30. mamiKa 1917. zahtevajo ustanovitev samostojne češko-slovaške države pod Habsburžani v smislu češkega državnega prava in v smislu narodnega prava. K obnovljeni kroni sv. Vaclava, v novem sijafu, naj se pridm-/i še Slovaška. Glede Nemcev so se postavili Cehi na stališče, da so ti uerazde-Ijiv del češke krone, ker so in so bili v avrho germanizacije le umetno naseljeni na Češkem. Posebno «e je to zigodilo leta 1620 po bitki na Beli gori. Sedaj Je pa nenadoma češka poikika izpolnila svoje stališč* češkega histro- ričjiega državnega prava. V četrtek* dne 17. t. m. se je vršila seja proračunskega odseka, kjer je govoril tudi načelnik Češkega svaza posl. dr. Stanjck. Ko je pričel govoriti o samoodločbi narodov, je zaklf-cal nemško-nacionalni poslanec Krajft: Kal pa samoodločba na nemškim Češkem/ PosK Starrjek je odgovoril: »Tudi Nemcem na Češkem priznavamo načelo samoodločbe.« Posl. Kraft je v petek z oziram na Stanjekovo izjavo namignil, da se češki Nemci poslužijo te -samoodločbe narodov. S tem svojim korakom so Cehi kar na mah od bi Ki konico kričaštvu nemških elementov, češ, da jih hočejo Cehi pod krono sv. Vaclava terorizirati. Kjer so Nemci kompaktno naseljeni, imajo pravico samoodločbe. Nemški jezikovni otoki na Češkem dobe svoje narodne manjšinske pravice in sicer v istem razmerju, kot jih bodo deležne češke manjšine n. pr. na Dunaju. Ves pameten svet ve, da le narodni ire-dentizem najhujši sovražnik miru. Če ostanete še ipo vojni dve vrsti narodov, tlačeni in gospodujoči nairodi, potem ne bomo imeli nikdar miru. Velika češki narod ie pokazal s svojo narodno strpnostjo, da hoče trajnega miru s svojimi sosedi in tudi z Nemci. Ali bodo Nemci ta klic uvaže vali in razumeli, da se narodi ne puste več tlačiti? Cehi so se približali s tem še veliko bolj politik! Jugoslovanskega kluba. Jugoslovani pojdemo roko v roki, ramo ob rami s Cehi, dokler ne dosežemo svojih pravic. Nočemo nič drugega kakor pravice. — Ozemlje, kjer so Slovenci, Hrvati in Srbi kompaktno naseljeni, mora biti pridruženo naši jugoslovanski državi. Nemškim in italijanskim jezikovnim manjšinam pa bo zagotovljena narodna avtonomija in sicer v ifStl meri, kot jo bodo užitvale naše narodne manjšine v nemškem iu italijanskem ozemlju, n. pr. Ljubnu in Gradcu. Toda predvsem je vužeu ta preobrat v naziranju Cehov z gospodarskega stališča. Pri Shakespeareju pristane nekoč ladja ob bregovih Češke. Cehi morajo skrbeti, da ohranijo poiom svojih rek in že-ieznic zvezo z morjem, ki je vir vsega blagostanja in bodočnost , naroda. Jugoslovani prebivamo ob obrežju morja. Cehi pa nimajo teli ugodnosti. Vsak narod stremi po morju, tako hočejo Poljaki dohod do morja in Bog ve, če bi bili d ob',! i že pred vojno sveje iustno pristanišče ob Adrijan-skem jtitju. ali bi prišlo /e oedaj -uo te evropske vojne r Češke rrke, predvsem Laba, pa tepejo proti severu čez nemško ozemlje, ki zapira Cehom pot do morja. Cehi vedo tudi sami. do bodo morate doseči z Nemci sporazum že radi gospodarskih in trgovskih interesov. Danes že tekmuje češka trgovina in industrija z nemško in tudi nemška nestrpnost bo morala nafto način, kako bo mogoče živeti mirno s Chil Mi Siivatska-sicvensKl poslaiiti za združenje JagisliMBn in s»ie»i Bil. Istarski je sabor raspušten. Razouštana su takodjer gotovo sva opčlnska zastupstva u Istri. Nema u Istri zakonkog tijela» u kojem bi došlo do izražala političko u-vjerenie h r vatsk o-slov ei i skog naroda u ovoj pokrajini, radi toga potpisani, bivši zastupnici večime naroda u Istri, kojima je narod opetovno kod izbora i7kazao £voj* povjerenje: I. I z javljah i, da odobTarvaju bezuslovno narodni i prirodni zahtjev izražen od jugoslavenskih zastupnika ina carevinskom vijeću u Beču. u svojoj deklaraciji od 30. svibnja 1917. II. Uvjereni su, da bi se ispunjenje zahtjeva sadržanog u toj deklaraciji i udovo-1 jen jem zakonitih i prirodnih zahtjeva svih (ostalih naroda u monarhiji-, uskorilo sv-eobći svjetski mir. III. Osudjuju naodrešitije svako nastojanje. došlo ono budi s koje »strane, da osujeti ujedinjenje Jugoslaveua istaknuta u gorinavedeoioj deklaraciji, koje je jedino kudro, da očuva Jugoslavene od političko i gospodarske propasti. IV. Pozivlju sve jugoslavenske zastupnike, da odmah složno i-odlučno započnu nuditi za oživotvorenje zahtjeva sadržanog u deklaraciji jugoslavenskog kluba u Beču od 30. svibnja 1917. Ksitras 25. siječnja 191S. (osamnest). Anton Andrijčić v. r.. Šime Cervar v. r.. Luka Kirac v. r., dr. Matko I^aginja v. r., dr. Ivan Pošćič v. r., Ivan Sancin v. r., Matej Skrbeč v. r., dr. Ivan Zuccon v. r., dr. Gjuro Cervar v. r., Josip Grašič v. r., dr. Sine Kurelič v. r., dr. Ive Milić v. r„ Josip Ribarič v. r., Vjekoslav Spinčič v. r., Josip Valeutič v. r. Razne politične vastt. Proti vojnemu hujskaštvu v Nemčiji. Iz Berolina poročado: Zborovanje zveze vojnih poškodovancev, ki Je biio prepovedano prejšnjo nedeljo, se je vrš?,lo 20. t. ni. Dosedanji predsednik Kuttner, kateier.iU :e vrhovno poveljništvo v Berolinu prepovedalo nadaljno delovanje za zvezo, nI bil navzoč. Vojni poškodovanec Heck-maim je sporočil, da se je vložila pritožba proti tej prepoved1«. Pisatelj Heilmann ie govoril o dogodkih na zborovanju »domovinske stranke* (»Vaterlandspai tei« je novoustanovljena stranka najzagrizenejšilf vojnih hujskačev), h kateri so bili vojni poškodovanci posebej povabljeni. Na zbo- Stran II. ,ft:DYHO*T« ttev. 2* V Trstu, dne 28. januarja 1918 fovanju jih je pruski Fi deželni poslance 'rihniiamr žaljivo izfval in končno jih je Večina zdravili Iju Ji poznala iz dvorane. £e so nato vojni poškodovanci odložili svoje redove in rti kakih 350 poslali admiralu TirpitzUi niso nikakor imeli naine-tna, da bi ogrdili pošteno pridobljeni že-jlezrii križec. Slo je za tot da se dokaže, da vkijub temu odlikovanju niso bili varni i zlostavljanjem. Straliovanemu pred-S( niku ostane zveza zvesta in ga po vojni zoj3et postavi na predsedniško mesto. •Posebnemu protestu se zveza odreka in prehaja z zamčevan-Jem preko »domovinske stranke < n:i dnevni red. — Pruski vojni hujskači more do zmage. Ce se pa preliva it rez tidej, pripomore idejam do rasti. Zgodovina vsakega naroda :ma obilico doka-jZ-.v zato. In človeška kri, prelita v rekah, •u . voijr.je človeštvu, da v malo letih nre-»r e eolucije, za kakršne bi sicer rabilo fjletja. Tako je tucj človeška kri doze-i is misel o pravici narodov do sa:ii clo-l jhe, ki je postala prebrani trpečih r^ro- kainen novi slovenski Mi v Trat«, v okraju. ki je potaebuje naijno-žrtvova'r.ega delovanja pred1 sovražnikom odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrab'ostne svetinja z meči. Po;5piscvo!ne pole za Jugoslovansko deklaracijo naj se blagovolijo vrnit: najkasneje v sre-fo, 30. t m. Ker tse te poie šljeio v Ljubljano t^koj, zato so potem brez pomena vsi on! poip?sit ki se ne vr-arejo do srede. Pripc»ročamo vsem nabira-tetficam, naj i: za ua.roJno tta drugo, če veroma pše lai, potem je osvobojenje mora nasanjati na čvrsto or-tako ravnanje enostavno podio. Ali ni, da! ganizacijo ter da je more voditi potrebna mora človeku zavreti kri v žilah, ko čuje j disciplina, ki je jedro vsake močne otgani-trditev, da smo v resnici — lačni In grdo | zacije. V tem je mol njihovega dela iiii v gledam od tistih, ki delijo. Mani misli ta'= f dal ^ prehiteli Hrvate in Srbe. — človek, da bi bilo, ako bi nam aprovizacija Zato Jih — tako zafkljaičuje »Glas« — po- odrekla vsako dobavo žival, s tem kaj pomagano celokupnemu prebivalstvu sežanskega političnega okraja, da bi se s tem ljudstvo rešilo prer strašilom — gladu?! Mesto, da je udaril po nedolžnih, nai bi bil raje ožigosal zistem in tiste, ki «o krivi! Ne pa, da izliva svoj žolč na nedolžne trpine, ki se istotako, ali pa še bolj tresejo v strahu pred bodočnostjo. No, tega človeka nočemo prepričati; par besed le v pojasnilo Ljudstvu. Da uradništvo in druga nastavljenci nič ne pridelujejo in da so navezam le na to, kar dobivalo od aprovi-zacije, to je menda notoročno. Uradništvo in drugI nastavljenci so dobili za mesec januar po 4 kg moke za kruh (kruha nič!), koruzne moke lVg kg, testenin 30 dkg, surovega masla 20 dkg In eno SkatUo cikorije (za 2—3 mesece.) Razun tega so do-bđi zn okroglo 3 mesece 20 kg krompirja in 10 k* jabolk. Sedaj vprašamo: kje so tista pisčeta. ki Jih Jim očita oni človek? Kdor se izpodtika nad to množino, ta je podlež. To je vendar malenkost, & katero mestne in okoliške nab'ralke. Slovenke, | ni mc/.iio izhajati Prisiljeni smo, da hodl-porabite zadnjo -priliko in pridite podpisat j ino okolo dobrih ljudeh, da se nasusmi-našo izfctvr-. Naj ne bo nobene, ki bi ne po- j lijo v tej stisV! Ravno ljudje s stalno pla-kazala svojega ju plovan sitega mišljenja i čo so — to se priznava povsod — danes t.:..;»;; raz smerno, ko kličejo preko Sotic: Otresiče zadnjih sanj! — Po bli-skovo gre vseh živih dan. — Kdor iga je zamudili — ves klic zaman. — Doživi ga le, keo- h pripravljen nanj! Brr^r&čiiO dopo^lianje listov. Glasilo izdajateljev in založnikov avstrijskega časopisja ie že večkrat poudarjalo, da naj se 'kolikor mogoče omeji brezplačno do-pošiljanje fostov, ali Se bolje, sploh popolnoma ustavi. In to je tudi popolnoma upravičeno. Stroški za izdajanje listov so ®e povečali v takšni meri. da je brezplačno dopošiljanje listov postalo naravnost ne-mo?oee. Cena papirju za rotacijski stroj Je poskočila od 40 na 125, torej za več kot 200 odstotkov, vse druge potrebščine, kot barva itd., pa so Se bolj poskočile v ceni in dobiti Jih je sploh silno težavno. Potem naj se pa še pošilja vsak dan toliko dn toliko iztlsov zastonj raznim vojaškim in civilnim zavodom! Naš Hst ima za take brezplačne pošiljatve na mesec do 100 K samih Izdatkov za poštnino. Torej ni dovolj, da se dale list zastonj, temveč mora uprava tudi še sama plačevati poštnino. Tako pač m več mogoče dalje, kajti kdo more zahtevati od lista, ki je itak dovolj HALI OGLASI. Zakite vnakn vrste kapnje Babič Fraa MoUao grmade 20 | 33 VT|lfVfl> ■Pr*'j®m» vsakovrstne poprav« ur. Ulio« UlftU Manzoni fit. 17, vr. 2. 1714 Prodam Sktadiš « les.-«. ao Terig« s« vodnjake ter c« drugo rabo. ♦ P«Uls«ro ulic« Giorgio Vatari At 1« 1777 11\. Ne pmanjkanje in vrhu lega se posh-jnaj pa na t:ik način povečujemo svojo ško-šati krivična očitanja. Oni človek bi1 bolje do? To se vendar ne more zahtevati od s^nrii. oe bi zahteval boljšo prehrano : podjetja, ki mu vojna ni prinesla dobičkov , v?2 ljudi, ne pa, da uradnikom in njih! pač pa znatne izgube. Zato pa tudi izjav-otroko.n ne privošča niti tiste malenkosti, | ljamo, da ne moremo izrezati vsem moki jo dobivajo od aprovizacije. Vse Ijnd-! jjočiiri prošnjam za brezplačno dopcoilja-stvo se pritožuje, da nima zadostno pre-, j je lista, pc^ebrio pa ne i>rošnjain zavo- od vas, pa je prijava k jtigfiilovairskf de-klaraci'V Zato pridite vse in podofšite z lastno roko one zlate besede, s katerimi je pokojni dr. Krek vsemu sve. i povedal, kaj zahteva naš jugoslovanski narod. Po vse« Širni slovenski domovkii podpis1 "e ženstvo to izjavo: sivolasa kineiica. :me- čanke, storite to! Ona pa, ki ne more priti I hrane. u:adnist\o trpi pomauHanje, a nji-'tov, \i raznola^ajo z znatnim in*etjrm ali sujna, naj pošlje koga drugega s pooblastilom. Pozor, fc^i-^onci! Vsi bc^unci od št. 4000 go:ec. K? n« razumel tega. se je -moral grenko pokoriti za svojo lespametnost. Zato bo tudi ideja pravice narodov do saiTiodoločbe — vsih narodov, velikih in tnalih — gotovo zmagovalka! Mora zmagati, ker le ona more dovesti do predpo-tfc^šev za mirno žirvljenje narodov drug poieg drugega, do sporazuma ined narodi. se jej stavlja jo na pot različne ovire, ki bi jih bilo ob mirnem počasnem razvoju človeštva možno le polagoma odpravljati. \oj:ia pa je neizmerno povečala evolucijo čV,veštva in je povspešila razvojni potek odov. Naj le vsakdo primerja svojti današnje nabore z onimi pred začetkom vojne! Kolik orjaški napredek! Celi miselni zistemi leže v razvalinah. Naj ponii-slii le na tedanje sovraštvo med narodi, tna medsebojna sramoitmja. Kako se je izprejue-niio vse to! Kakor so vsklikali jx)prej za vojno, tako kličejo sedaj po miru! O miru nočejo nič Čuti le še tisti ljudje, ki noče-io nič slišati o pravici narodov do samedo-iočbe. To so gospodovalni narodi^ ali točneje rečeno: gospodovalni krogi teh narodov. Ti se upirajo proti vsaki evoluciji človeštva, ker so tako nujivni (Naj ču^e to tudi g. dr. Seidier!), da b< do mogli zaustaviti drveče kolo. Dožive seveda TazoČarajije. Kajtii ideja pravice narodov do samedolečbe kot podlage za sporazum ro isfe pozivljejo, da se prijavijo o-dboru za begunce z juga v Trstu, ul. MaJdnna del Mare št. 2 soba 2, in sicer ta teden v urainih urah od 9 dop. do 1 pop. Zglase ;iuj se tudi begunci od št. 1 do 4000. ki se morda doslej sploh še ni^o zg'asili pri omenjenem odboru. Končno odbor toplo priporoča, da maj begunci naznanijo vsako izprcmenibo bivališča in stanovanja, ter porod ali smrt kakega rodbinskega Člana. Rodoljubje na bojišču. Prejeli smo: Z velikansko silo so prihrumeli Italijani pred par leti do naših hribov z nado, da jih prekoračijo z lahkoto. Ogromne množice ljudi so navaFJe na na-s. Granate vsakovrstnih kalibrov so udarjale ob skale na-rga Krasa, da je že samo ozračje ječalo. Radi tega smo bili večkrat v skrbeh, da branitelji podležcjo premoči sovražnika. Kajtis malokdo bi bil mislil, da bi v takem ogCiju, kakor se je odigraval na naših tleh. hovi o. t>ci nočejo vedel:1, da je vojna. Vsi f ') vzdržujejo oibčine. dežele, država td.. se tresš>r:o pred bodočnostjo. To smo ho- ki in:a-o pač toliko cneija. ua naroCene teli povedati ljudstvu, da 112 bo :posh;t . j . časop'se tudi lahko »»lačaio. Kolikor ho hujskače v. Ont» ra človeka poživljamo, t- : i.eba. bomo pač marali ceio skrčiti tk-se-pove, kateri uradniki so dobili po 60 ' JanJc bre::pl u ite i>Ciljat ve. moke, istoioiiko jabolk, slanine itd. za - -i 7n hote ? ia gor:'« ob sc«v^| fronti — praznik.! To bi zanimalo tudi nas. Ce pa i c*-" "^h"- ' .* ii:ev ! '"hccv in se nc oglasi, bomo ve teii, d^ -jo jc iz ro- obn »vo Pr'morja<- na P'.majtT I. Banlogasse kava * »tresel. j j, ; x\a: V naših krajih ob soški fronti Iz Zr-voda sv. Nl^otela v Trstu. Trdi le-J te tr pr ^ccj-nje število hr Itt;ic več al» man' t?.7a\. h rrtc1 i\r in •ili aii celo je sicer ta kos pap^ia. ali iz njega g ri r.tzlušenih. Umeje -se, da je v-ica tetra n.i-sto in sto zapuičcr.ih deklet in prosim • lasti.?Ve k;ikor za n^orebitne n.i- šSine. Morda ga ni sloja, ki bi tako briaivj i j r.:M»kc veliki Skoda, ki hi utegnila po-občutil vojno grc>: oto. kakor so uboge j siv i i sodepolna za gf^poii; rie kakor 7a brezpravne služkinje v velil em zafron-! r smia v dosedanjMi rokab. — tnem ir.estu. Nimajo stanovskih organiza-, • h posvetil temu vpra- cij, nim ajo »višjih zvez« nimalo niti. pri- - š m r osebno skrb iti ie v ta 7?amen ostg-I jateljskc osebe, ki bi jim s svojim posre*". ;- i \:7 .svoje srede poseben strokovni od- ?! ra prfstoTf'ri u in:srr- ; •.-'nge, v prv: vrsti one. i hi že vr?e :e se volne IzTrSnj* rsako f'-to^rafićac -lolo kakor tudi razglede, posa«vk# cotrai^st lokalov, porcelan ast« j-i.^Sre »c vakovrst. *pom«n?b«. rssro^sTi cs tfSAKi IF&TOaftAMJJ Sil auobuosu Ž"4P* naročnikov sprejema noročba ia jih ▼TBujo aa doma, ev. tadi zauy Bit^U. pO c^jz-ujoracj lia Caauk. tZZt] Uit Tat, 8L tel ilii bi vanjem preskrbela najpotrebnejša ekii-i^ch stenč"a sredstva, kadar so brez po>!a alMstv mogli dalje vstrajati. Ali — nasi junaki so pa tudi v slabi službi. ZaV<.4 sv. Nikolaja ! r^<.-vsirajali, odbijali z brezpranerno brab- je edino zavetišče v Trstu, k>ar najUe de- r 011 jo vsak naval in so nazadnje še potisnili sovražnika preko meje dalc5 v n'e-govo deželo. Lzlnsti so se na§l slovensl i polki udeležili tega pohoda z občudovanja vredno hrabrostjo. Med temi jc bil tudi naš bataljon prostovoljnih strclcev št. 7. fantje tega bataljona so se pokazali prave slinove svojih prednikov. Bataljon Je bil od Soče pa tja doli do Piave sovražniku vedno za petami In vc5krat posegel v boj. I11 ker se je sovražnik umikal s pre- to Fjjrlijes Bslasiila fe tes. ia kr. a?t»it. Ifilihnstva III. IZREDNA ces, Vr. državna loterija za s':u.:no T« denarna lolarSJa vsebuje 2t.l4»i dotutlrov v |f-*'iorini v »!,'uun?m xr<*»sku 5-roo Glavni dobitek znu^a. . fefoa št* , , , .».ji Žrebanje te vr:i Juvno nj. Dunaju dne 21. Ot? poir-ore. poz^eie se za izred- fjJruarji 19li. - Sre:ka stane 4 krone. do kateri !>o v'n-\ r»n:reT-re Prs-daia kurili. Ogllc. !0 kg na rumene izkaznice. n:. J narodi zavzame glave in M ca mas: S; c razum na kaki drugi podlagi ni mo-žeii: kajti neenaka pravica dovaja do sovraštva. do ojačenja. Široke mase naro-locjšno naglico, je bilo le malo prilike, ću dov hočejo mir, hočejo tudi sporazum bi se moštvo odpočilo. Le tu pa tain je za mod narodi na podlagi pravice narolov do .par uric zadremnlo v kakih zamazanih &a.iii.i0l0Gbe, ker drugače si ni mh>lui miru. | strelskih jarkih. In pri tem ni bilo mrmranja pri teh -slovenskih in hrvatskih junakih. Korakali so proti beneški ravnini, za hrbtom pa jim Je ležala domovina — skozi dve leti grožena in sedaj rešena! Rod naš, Siaro mesto: st. 861—960 (ob. št. 3).,28. je bjja ^e pripravljena zanj veri:;a su-I., prj Certok, ui. Art.sti 4, (cena 84 v kg), žeujstva. se je mogel zopet oddahniti. Ali Koks. 10 kg na rumene izkaznice. _ racji tega ^ ne smemo udati brezdelju. Staro mesto: št. 961—1060 (ob. št. 3\ Ce hočemo delinitivno onemogočiti ures-29. I., pn Eertok, ul. Artisti 4, (cena 50 v ničenje naklepov naših sovražnikov in za-—Nova mitnica: št. 741—990 (ojb. št. gotovi« narodu zavarovano akzistenco 90 i \ Pf! Cf>niaTf ul- Scn?sa na svo}i zemlji In njegovi decl pravo na- 20 \ kg). j rodno vzgojo, moramo vsi žrtvovati v ta Premog (fossile). 20 kg na zelene Iz- „amen in podpirati vzgojevaliuce. ki jui; Kaznlce. Novo me«to: št 1—30 (oh. št. 1) 28. I.f pri ( iirotto. 11!. Amalia 13, (cena 1 K 39 v za 10 kg). — Stara mitnica: št. 1—50 (ob. št. 1. 2 ogromna števila propadlih žer a uoinr in ki oniiajno pošiljajo v ia zavod ona de-!gornji naslov. Prci I? bfxlo potem kleta, ki so brez strehe I11 ki so v nevar-; nico z vseini pojasnili in navod-iM. nosti, da vsled bede ne zaidejo na kriva; " ~ n4B pota. N zališano dejstvo je sicer, da obla-j xlUAKv>v sti u v kle vajo potrebo našeea zavoda in se; - Dari1«- ^ 1 "lvn,co SrtCke dobivajo v od<]n'kn ^©^'••»J- riu loterije na Duosju ilf. Vorrier.-; Z< .3'itn t-transe 5, ... . i • . ' v loteriiskili na^iralni^ah. toLjkk.irijaJi, »ni čaiu, (ionske, naj v svojo lastno korist nemu-, H ielezniskih ur,di!l v menjllnicah i t. o! postjejo -SVO.ie isedanfe naslove na I Jgraiai n.iSrU s» prod-jul?« -refk brezplačno. okrož- Sreč §e do:w>31iajo p.)5Lrn e p o^to. Cd CBt Hr. mnatslj^vi flržovniU iofcrll (Oddelek za dobrodelne loterije). C AID so zaupamo slovensko deco. Prva in vrhna dUiižnost naša je napram naši šoiski družbi sv. Cirila in Metoda, ki ima naiveiih i zaslug za obrambno delo v naših obmej- ga tudi poslužujejo, ali n-hče nam ne da vinarja podpore. Slovenci sami moranio — kakor povsod — vzdrževati z lastnimi žiriji to. s čimer korist/ino sicer sami sebi, ali oh-nem tudi razbremenjujemo oblasti. Ker pa ie zavod namenjen v prvi vrsti slovanskim sluikinjam, zato naf vsakdo pripomore, da ohranimo to institucijo -svojemu narodu. Velika draginja in vedno manjši denarni dohodki so vzrok, da Je bil zavod tekom vojne že ponovno v nevar- -j-in.k šter n. nosti. da bi moral ustaviti svoje delova- Kn,loif' nje. T«-da milosrčnost požrtvovalnih Slovencev ga |e ie vsalklkrat rešila propada. Upa 1 no. da se tudi letos vsakdo odzove naši res tako upravičeno nujni prošnji. O Slovencih pnnaša »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba« uvodnik, kjer se toanja politični zrelosti, ki jo kažejo rsedaj Slovenci. Ideja u jed Hi jen j a troimenega naroda je dobila v Sloveniji globok koren, kar dokazuje, kako Slovenci razumejo globino te velike ideje in kako se zavedajo, da v.ili: stot.Mil: MMuv I C^i 1 10 K. poro^niii f anja .Josip I 3 K, pori»č Mahnil .To«ip i« K 11 ■•Ilov« a l.-.kr^ Tvati K, t Aloiz 3 K, ferovo-ije B -'e Vekoslav "> rC. Srr-ič Iran k, S .sič ! M. K, poalovH Fuks »r.c 3 K, I)a-ucu Leorih. K, Žitnik Jo-i, J K, Brnčrk C uiti . _ K rač. ro lastniki (rr««!« n Josip 2 K, Beni i C Jer ej 1 K fcernmv T.ivlv I K, Štolfa .Vndrej 1 K,"lvaiiovii Ivan 5 K, Plai-.ina Ru^. 2 K. rJ>nre Jo »;> 4 K. t>o-1p « « iniki Frankovič I eop 1 u, Zvz .i Sini"a ii K. strelci (sloiuij^ki ktojač) ijabar.. r H i ako M K. Vatovlc K. l.ab Kudoii. r liiTI'. it. 1-50 (ob. št. 1), 28. !., pri Girotto, ul. Amalia 13). (cena 1 K 39 v za 10 kg). — Sv. Ja'cob: št. 1—20 (ob. št. 1), 23. L, pri Girotto, ul. Amalia 13 (cena 1 K 39 v za 10 kg). Doma?« Za novo slovensko šolo v I. mestnem (šentvidskem) okraju. Ker jp šel včerajšnji list v tisk pred zaključi t v ij*i domače zabave v našem uredništvu, včerajšnje poročilo o nabranih prispevkih za novo slovensko šolo v I. mestnem (šentvidskem) okraju ni b?lo popolno. Nabrala svota znaša namreč 800 K (osemsto kron). Hvala darovalcem, ki so v razmeroma tako majhnem številu — 33 oseb — darovali v ta namen tako lepo svoto, še bolj pa vsem onim našim prijateljem, ki so nam z darovi v naturaFjah omogočili tako lep ui^rch v korist našemu narodnemu šolstvu. Po imenu ne bomo navajal' nikogar: ua.ipri-srčnejša hvala vsem! Bodi jim v zadoščenje. da so nj:hov» darovi položili temeljni nih pokrajinali. V Trstu »i. pr. so z«isluge prišel za nje uresničenje moment. k| ga ne! »r^-k Gi Jružhc naravnost neizmerne. Sloveči :n sinemo zamuditi. Nedavno še je besrtela j Slovenke! Podpirajmo nasj druž'io sv. in Metoda, ki ima -uajve*?*. zaslug z* obrambno delo v nai.h obmejnih Pokrajinah. V Trstu n. pr. so zasluge družbe naravnost neizmerne. Slovenci in Slovenke! Podpirajmo našo družbo sv. Ciriia in Metoda! To je kardinalna naša narodna dolžnost, ki se jo zavedajo tuiii naši fantje na bojišču. To so pokazali z dejanjem narodne požrtvovalnosti, zfoživši za družbo lepo svoto K 13144, ki vam jo pošiljamo. Vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo d jvatelji od Piave neštevilo pozuravev. Mestna zastavijalnca. V torek, 29. t m., se bodo od 9 dop. do 1 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca januarja leta 1917. na bele listke serije 141 in sicer od št. 4001 do št. 5800. huda borba med poedinim« političnimi strankami. Večkrat .ie prehajala poti in meje narodnih interesov. In seda} sc is naenkrat, kakor na neki viši diktat, borba polegla, burja se je j>omirila n dovčeraj-šnji politični nasprotniki marširajo ramo ob rami v spi os. ■ 10 začudenji naših sovražnikov. Od kod io? Katerih je tferti viši diktat, ki je prisilil nasprotnike, daeovr£l-i oJ sebe vse tisto, kar Jih razdvaja, in Iščejo tistega, kar Htfi sp0ft v borbi? Kaj jim vliva oduševljenja in •požrtvovalnosti? To je diktat narodne volje, ki hoče prH! do izraza v tem odločilnem času. Ta narodna volja zahteva, da se vel interesi, ki niiso izraz celokupnosAi, morajo podrediti samo eni zahtevi: pred vsem |e ustvariti predpogoj. da ntoie ta volja priti do jasnega Jrikob t,i> Franc. Tr.'ek l^op-, Nedvod I.>vro, Ivc&ut» Ivan IL i^.in .Je'onič Franjo. \V;«ld K.irl. Jvriri. T.« coi Aug., Pcruar£i6 Ant. Skok Vrncenc po 1 K Be iuiič Josip 40 v. llubnift Anton v. Bau Anton M) v. Burger Ivan v. Sedmak flinko 5 > v. Gomb»ž Anton v. G>ulna Frjnjo 20 \% strelci Ne/uariS 14 v, SUvić Ivan 2H v, Čuk Anton 5i v. K^njnr Kvn-rad 20 v, K\ r Aioj/. v, Kos, matej 20 v, Turkov'16 Jo-. 2) v, Ctkada Miha !i0 Goniek Mac*» 2U v, ltednak Miro "0 v, Stanič Aloj* 40 v. Kralj Fran 5 K; hk-ipaj K 131*41- — Stotnik Mik H Gulln 10 K. n«r«unik Vi» a • Aloi ' 2 K. nnre^nik ltt^ra 1\ m 9 K, četo v o ji I So-J'" T. il. 2 K. ietovodja Ferli - 1'aniel 1'50 K. le d«*>*>.utki Fak« Frao^jo 3 K, D.menl^oafc. 6 K, ! u Gnidon 1 K. Bea^ič Jernej 2 K, Blažma a-it 2 X, Ž Inik Josip 2 K. Somrov Ludv. v poddesetniki Sia^d Josip 1 K Frankovič T.oop. 2 K. Zazai Joe=p 2 K. • 2ele® Lah 2 K. skupaj K -ItivU. ZOBUZDKAVNJK v Dr. J. Cermžk v Trstu, ulica Poste vecc'ile 12 vogal ulice delte Poste, Izdiranje t.ooc v brez bo lešine. — Plombiran}«. — UMETNI ZOBJE Iz Sežane. Nek;!o uprizarja divjo gonjo , jsrazj. A ta predpogoj je: ujedin|en]e vseh pruti vsemu tuk?Jonjemu uradništvu v,tlel3v ua»otia v eno narodno celoto,'ker stvareh prehrane. Ne vemo, ali ne pozi.ajle tui.o morejo .priti do mresničenja težnje razmer, ali pa h. je ljudstvo nailaska'» p^Jiihli deluv. In ravno zato. ker so Slo-proti ura-ilniko-n. Lc velja prvo, za\aj tj.ve .c: prišli do Iz-poznanja, so se brez ne informira pri ljudeh, ki to vedo — kaj j pomišljanja sesli v prvih vrstah v dosego se kuha v napadanih družmah — ue pada tega o^ia. A, kar je glavno: globoko ra- K'udolf JADRANSKA BANKA Trst Via CflssB dl Rlsparmo Ste«. 5 (Lastno poslopje) Kapital in mrva K «,200.000.— Flillalke: Dunal Tegethofstra»se 7-9, Dubrovoi^ Kotor. Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vloga na knjižica 3'*% wlo«e M ******* od dneva vloee do dneva vidlga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje SofTtSSK« to iiroračufu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu^in inozemska tržišča. - Kupuje ia prodaja: vrednostne papine, rente obli-Lac ie »sLvna pUma, prioritete/ delnice, srečke, valute, devize p; omese itd. Da e rreduln^ M vrednostae papirje in bia ;o ležeče v javnih skladiščih. - Sn e depositsf ^ Prodaja srečk razredne loter.je. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev prod kurznl izgubi/revizijr žrebanja srečk Ud. brezplačna. ^^It^mZl krediti. - Borzna naročila, - - Inkaso.--Menjalnica. ff™?^. s od O do t popoldni ===== Telefoni: 1463, 1793 in 26,r6. --- Uradna