OBRTNI VESTNIK Strokovni list za poozdlgo In napredek obrtnlštoa Draoshe banovine. »OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*-« —■ - --- | aaagaaa — Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Fona tiski dovoljeni le s navedbo vira. polletno Din 20*— posamezna Številka. . Din 1'— Uredništvo in upravnlitvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Stev. pri poStni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 27. julija 1932. Štev. 30.— 31. Kje smo z našim bolniškim zavarovanjem Na seji novega ravnateljstva je podal ravnatelj OUZD dr. Jože Bohinjec obširno poročilo o stanju in poslovanju našega bolniškega zavarovanja. Omenjal je, da bo OUZD prihodnji mesec izdal brošuro za desetletnico, odkar je uvedeno enotno zavarovanje v naši državi. V tej brošuri bo podrobno opisana gospodarska stran bolniškega zavarovanja za vso dobo od 1. julija 1922 do 31. decembra 1931. Na seji pa je podal ravnatelj situacijski pregled, ki vsebuje mnogo zanimivosti. 2e računski zaključek za leto 1931 jasno kaže, da je splošna gospodarska kriza zajela zelo občutno tudi socialno zavarovanje. 2e v prejšnjih letih se je bolniško zavarovanje zaključevalo le s skromnimi prebitki in si zaradi tega ni moglo ustvariti likvidnih rezerv, kakor to določa zakon o zavarovanju delavcev. Pomanjkanje rezerv se tem bolj čuti, ker prihajajo plačila zelo neredno in z velikimi zamudami. Leta 1931 je bolniška panoga zaključila z deficitom 1,431.000 Din, čemur je vzrok poslabšanje delovnih razmer. Ustavljeni so bili mnogi večji in manjši obrati in je lani padlo povprečno število ^varovancev za povprečno število 5840 članov. Lani je povprečna dnevna zavarovana mezda padla za 0.24 Din navzdol. To pomeni, da je imel OUZD 3.066 milijonov manj dohodkov, ali v odstotkih 6.83. Nato je podal ravnatelj nekatere važnejše odstavke iz bilance za 1. 1931, kakor smo jo svojčas že objavili. Letos v prvih petih mesecih se je aktivnost bolniškega zavarovanja nekoliko zboljšala in je bil v prvih petih mesecih dosežen skoraj prav tolikšen prebitek, kakor je znašala zguba v letu 1931. Pribitek pa bi bil polovico manjši, če bi OUZD plačal že vse račune. Ta uspeh v teh petih mesecih pa nikakor ne daje trdne podlage za kakršnokoli prognozo o končnem letnem zaključku, ker je pač v teh petih mesecih upoštevana sezonska zaposlitev in so tudi zdravstvene razmere v teh petih mesecih dokaj ugodne. Proti koncu leta pa prične število zavarovancev padati in zdravstvene razmere se zaradi slabega vremena poslabšajo. Običajno se v drugi polovici leta izčrpajo skromni prihranki prvega pol leta. Kljub temu, da je bilo bolniško zavarovanje v prvih petih mesecih 1932 aktivno, pa je likvidnost precej neugodna. Urad je razpolagal koncem maja z 1,488.000 Din obratnih sredstev. Dolg delodajalcev pa je znašal za neplačane prispevke 13,800.000 Din, ostali dolžniki pa so dolžni 1,888.000 Din. OUZD sam pa je dolžan lekarnarjem, bolnišnicam, zdravnikom, zdraviliščem in drugim dobaviteljem 3,000.006 Din, Osrednjemu uradu v Zagrebu na prispevkih 13,754.000 Din, ostali dolgovi pa znašajo okoli 11,000.000 Din. Teritorij OUZD se ujema s teritorijem dravske banovine. OUZD ima 11 ekspozitur. 11. t. m. je znašalo število članov 80.775. Po posameznih ekspoziturah so bili člani razdeljeni: Ljubljama 27.230, Celje 19.161, Maribor 12.931, Kočevje 2242, M. Sobota 2895, Kranj 8665. Slo-venjgradec 2465, Novo mesto 2981, Za-Rorie 3225, Ptuj 2667, Tržič 2513. Razen Ljubljane, Celja in Maribora so nameščene ekspoziture v najetih prostorih. V Ljubljani, Celju in Mariboru ima OUZD moderno opremljene ambulato-rije. Urad pa ima še ambulatoriie pri ekspozituri v Kranju, v ljubljanski tobačni tovarni, v papirnici Vevče-Gori-čane in v Kamni norici. Prijave delavcev so razdeljene po obratih, v katerih so zaposleni. Za te obrate so razdeljeni katastri. Letos ima urad približno 25.000 aktivnih katastrov. Eno leto pa vodi urad še v evidenci tudi take obrate, ki nimajo prijavljenega delavca. Takih obratov je sedaj približno 15.000 v evidenci. To se pravi, da pridejo na en obrat približno 3 delavci. Poleg obratov s številnimi delavci so namreč tudi taki obrati, ki imajo samo po enega ali dva delavca, n. pr. gospodinje, ki imajo prijavljeno svojo služkinjo. Poleg bolniškega zavarovanja je po § 10. zak. o zav. delavcev uvrščenih še v nezgodno zavarovanje 6800 obratov. Po še ostrejšem § 9. istega zakona pa je uvrščenih v nezgodno zavarovanje 850 obratov. V nove nevarnostne tabele je bilo uvrščenih 7600 mlatilnic, kolikor jih je v Sloveniji, letos pa je prijavljenih in uvrščenih skupno 13.223 poljedelskih strojev. Leta 1931 je bilo prijavljenih 2212 nezgod. V prvi polovici letošnjega leta pa 1681. Nezgode torej naraščajo. Zdravniška služba je organizirana v Sloveniji na okoliše, ki jih je 110. V Sloveniji namreč ni gosto naseljenih delavskih središč, pa tudi skoraj ni vasice brez zavarovanega delavca. Za bolniško zavarovanje je zaposlenih 129 zdravnikov za splošno prakso in 27 zdravnikov specialistov. OUZD ima sedaj 183 nameščencev in bi po določbah osrednjega urada smel OUZD imeti to številko nameščencev že na 66.000 članov. Spričo sedanjih 81.000 članov pa vpija: Na 450 članov 1 uradnik, vštevši uradništvo pri ekspoziturah. Za izpopolnitev socialnega zavarovanja je potrebna izvedba zavarovanja za slučaj onemoglosti in za starost in smrt, kar bi olajšalo tudi zavarovanje za bolezen. Doslej so se zdravili onemogli in stari delavci na račun zavarovanja za sjučaj bolezni, vendar bolniško zavarovanje ne more prenašati več teh bre-rajen in je bilo lani deloma tudi zaradi tega pasivno. Naše delavstvo je pripravljeno kljub svojim nizkim mezdam prispevati pripadajoči odstotek za to zavarovanje. ; Sedanje stanje dokazuje, da je revi-zfja našega socialnega zavarovanja brezpogojno ootrebna in da jo je treba kar najhitrejše izvesti s pozitivnim in aktivnim sodelovanjem delavcev in delodajalcev. Pravilnik o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov iV primerih, omenjenih v prednjem odstavku, se mora odobriti ustanovitev združbe načeloma aa področje sreza ali več srezov, za vso banovim« pa samo izjemoma, če to zahtevalo razmere ali gospodarski interesi. Za vso banovino pa se smejo ustanavljati omenjene izdrulžbe samo, kolikor se področje bar novime sklada s področjem zbornice. Ce ima banovina več zborničnih področij, ne smej« segati omenjene združibe črez meje svojega področja. Ce se zbornično področje izpremeni, 'ko se izda uredba o organizaciji gospodarskih tabornic, 0), § 60. zakona o obrtih. Pod (združbe trgovcev spadajo tudi drugi obrti, ki se ne bavijo s trgovino v. ožjem smislu, ki pa utegnejo po načinu in organizaciji dela imeti znalčaj trgovinskega Obrta, kakor n. pr, kopališča, vozniki itd. Pod združbe obrtnikov spadajo obrti, ki ,imajo značaj proizvodnega obrta, & niso našteti v § 23. kot rokodelski obriti, kakor n. pr. planiografi, rešetarji, Sitarji, ugiaševalci klavirjev, čistilci, proizvajalci sodavice, pokalec in drugih brezalkoholnih pijač, proizvodnja alkohola, žganih pijač ‘in kvasa, proizvodnja likerjev, sadnih sokov, piažilriice kave, proizvodnja nadomestkov za kavo, sirarji, proizvodnja kisa, trikotaž, pletenje no* gavic, pletenje in svedranje sirove žime, vezilski obrti, izdelovanje črtežev za ročna dela, izdelovanje čipk in za-štorov, izdelovanje 'senčnikov, suknar-ji, izdelovalci sukanca, proizvajanje kravat, pranje 'in likanje perila, izdelovanje testenin, proizvajanje plavila, izdelovanje štorij, izdelovalci zidne in strešne opeke, graditelji čolnov in drugih plovil, izdelovanije soboslikarskih šablon, proizvajanje ometa, sklenine in ostekJine, popravljanje gumastega blaga, proizvajanje otroških igrač, proizvajanje raznih kemikalij (črnila, karbono-vega papirja, pečatnega voska, gumi-arabika, pirogena, lakov, lakovega olja in pod.), izdelovanje olja in masti za parkete in obuvala, izdelovanje asfalta iz katranskih in drugih predmetov, proizvajanje gorčice, proizvajanje koščič-inega olja, oljarji (stiskalci olja), proizvajanje predmetov iz žice, kakor: žebljev, klincev, žičnih vrvi 'itd., izdelovanje lestencev, izdelovalci tovornih sede1!, proizvajanje verig, bičarji, grebe- Borze Devize. Ljubljana. Amsterdam 2270.15 — 2281.51. Berlin 1335.62-1346.42, Bruseli 781.30 do 785.24, Curib 1097.35—1102.85. London 200.18—201.78. Newyork 5617 56—5645 26 Pariz 220.91—222.03, Praga 166.67-167.53. Trst 286.91-289.31 Zagreb, Amsterdam 2270.15 — 2281.51, Berlin 1335.62 - 1346.42 Bruselj 781.30 do 785.24, London 200.18—201.78. Milan 286.91 do 289.31, Newyork kabel 56H9 - 5667.24, Newyork ček 5617 _ 5645.26, Pariz 220.91 do 222.03. Prana 166.67 - 167.53. Curili 1097.35 - 1102,85. OUZD v juniju 1932 IZKAZ najvažnejših statističnih podatkov za mesec junij 1932. Povprečnina moških ženskih skupaj članov 53 650 - 13.541 28.993 — 2.197 82 643 - 15.738 bolnikov 1.002 — 289 753 - 353 1.755 — 642 odstotek bolnikov '/o 1-87 — 0-05 2 60 — 0-95 2-12 — 0-32 povprečna dnevna 28-14 1910 24-97 zavarovana mezda Din — 1-83 — 0-91 - 1-84 celokupna dnevna zavarovana mezda Din 1,519.885-60 — 504.034-40 553.472 60 — 70,472-80 2,063 519’20 — 574.507-20 Spodnje debelejše številke pomenijo prirast » + « oziroma padec »—« od lanskega leta t. j. od junija 1931. Gospodarska kriza se je do sredine junija nekoliko zboljševala, od tu dalje narji, proizvajanje krede, izdelovanje steznikov in pasov, icoikljarski obrt, proizvajanje vireč, proizvajanje apna, proizvajanje mavca, metel, papirne konfekcije (vrečic in zavitkov iz papirja itd), izdelovanje lepenke dn kartonažnega blaga, ižage, žaganje z motorno žago, biserovinski obrt, valjarski obrt, obrt zia gredašanje volne, umetno krpanje itkanin, izdelovanje žaluzij, izdelovanje kart za igranje, kamnolomski obrt, kopanje 'in pridobivanje peska /in gramoza, instalacija strojev, postavljanje strelo1 vodo v, dekorativni obrti (dekorativni iarhi'tekti), mašenji, pedikerki. iCe se razen obrtov po tretjem odstavku pojavi še kak drug obrt proizvodnega značaja, a delo ne spada v industrijski obrt po § 32. zakona o -obrtdh, se 'tudi ta obrt uvrsti v iz družb o obrtnikov. Člen 8. 'Ko se pretvarjajo obstoječe združbe v prisilne združbe po § 442. zakona o obrtiih, je treba upoštevati njih življenjsko sposobnost in oceniti jamstvo za njih .uspešno delovanje. Obstoječe prisilne in .neprišilne združbe, kolikor za* iradi malega števila pripadnikov ne morejo jamčiti za uspešno delovanje, je treba spojiti v eno združbo, na dosedanjih sedežih ukinjenih združb pa postaviti poverjeništva. Ce se pretvori 'na področju enega sreza več obstoječih združb v prisilne združbe, odredi novim združbam teri-torijialno področje zbornica. Članstvo v združbi se mora urediti strogo po odobrenem področju tako, da ne -sme nihče 4>iti član v drugi združbi, kakor le v oni, na katere področju opravlja obrt. Vsem združbam na področju enega sreza pripadajo enake pravice dn dolžnosti po zakonu o obrtjh. Združbe na sedežih občih upravnih oblaste v prve stopnje se pretvorijo v združbe za srez, če na področju sreza ni 'druge združbe, pri kateri bi bili pogoji za pretvoritev. Če je razen na sedežu sreza tudi še ,na drugem kraju v mejah sreza kaka prisilna združba, ki ima pogoje za pretvoritev v prisilno združbo, razdeli zbornica področje sreza po :razmerah in določi vsaki pretvorjeni združbi točno področje, če je na področju občega upravnega oblastva prve stopnje več neprisi-lnih združb, ki nimajo pogojev za pretvoritev. se -pre-tvori v prisilno združbo združba, ki je na sedežu olbčega upravnega oblastva. Člen 9. Obstoječe prisilne združbe, ki so za področje občega upravnega oblastva prve stopnje ali za iz vestno področje v mejah 'tega oblastva, prilagode enostav- . no isvoja pravila oredbam zakona o obrti,h in glede njih ni treba, da se zbog razširitve krajevne pristojnosti postavijo pripravljalni odbori. IV pretvorjeni združbi smejo biti člani samo oni, ki morajo, odnosno ki smejo biti člani združbe po predpisih zakona o obrtifa. Istotako lahko prilagode v predpisanem roiku svoja pravila tudi skupne združbe trgovcev, ki se pretvarjajo po § 442. v prisilne združbe in obstoje za področje občega upravnega oblastva prve stopnje. Če se po' odredbah člena 8. pretvori od več obstoječih združb samo ena v prisilno združbo, poizove ta združba na skupščino, ki odloča o prilagoditvi pravil, tudi člane drugih združb, ki so se Izjavile, da hočejo pripadati taki združbi. Če se o pripadnosti niso izjavile, izvrši združba prilagoditev pravil brez udeležbe omenjenih združb. člen 10. Neprišilne strokovne združbe, ki obstoje za področje občega upravnega oblastva prve stopnje, se smejo pretvoriti v prisilne, če je dano jamstvo za uspešno delovanje din če obstoje okolnosti, obrazložene v členu 4. Pri pretvarjanju strokovnih združb za področja, ki segajo' čez meje področja občega upravnega oblastva prve stopnje, na čigar sedežu 'obstoje, se sme izvršiti pretvoritev samo, kolikor ne nasprotuje načelom, obrazloženim v členu 4. člen lil. Obstoječe neprišilne strokovne združbe rokodelskih obrtnikov, ustanovljene na osnovi prejšnjega zakona o rad-njama in zak. čl. X|VI1: 1884, nimajo pravice, se pretvoriti v prisilne združbe, ker zakon ne daje možnosti za ustanovitev strokovnih združb, če se in kolikor se morejo take združbe ustanoviti po § 356., odstavku (2), in če take združbe' 'obstoje, se smejo pretvoriti po 8 442., odstavku (3). v prisilne združbe samo, če utegne biti združba sposobna za življenje in če jamči za uspešno delovanje. pa zopet poslabševala, kakor kažejo sledeče številke: Število Absolutni padec Datum članov članstva napram 'etu 1932 19H1 1932 1. VI. 81.782 16.096 21.901 5. VI. 82.166 15.965 21.473 10. VI. 82.802 15.678 20.591 15. VI. 83.127 15.378 20.139 20. VI. 82.927 15.489 20.153 25. VI. 82.720 15.8b2 20.225 30. VI. 81.679 16.470 20.511 Padanje zavarovanih delavcev se v juliju nadaljuje. 'Zdravstvene razmere zavarovancev so se v juniju neznatno zboljšale. Padec odstotka ženiskih bolnikov za 0.95 odstotkov na 2.60 odst. ima svoj vzrok Člen 12. Združbe, ki segajo čez mejo občega upravnega oblastva prve stopnje ali meje področja, za katero se naj združba ustanovi, se ne morejo pretvoriti v združbe za srez ali mesto. Člen 13. j. t Vsa imovina in vse obveznosti združbe, ki se pretvori v prisilimo združbo, preidejo na prisilno združbo. ilmovina neprisilnih združb, ki prestanejo' obstajati kot neprisilna združba in ki se ne pretvorijo v prisilno zdru- ‘ bo, se tudi lahko Izroči prisilni združbi, če združba, ki prestane, to sklene. TaKa imovina se sme uporabljati izključeno za namene, določene po združbi, ki je prestala, zlasti pa za pospeševanje gospodarstva na področju združbe, ki je prestala. člen 14. Zbornice morajo talkoj pričeti organizirati prisilne združbe za vse svoje področje iln izvesti čim prej njih organizacijo. Istotako morajo izvršitti tudi pretvoritev obstoječih združb v prisilne združbe (§ 442. zalkoma o obrtih). Če niso zbornice doislej postavile pripravljalnih odlbcrcv po § 346. zakona o obrtiih, jih morajo takoi postaviti. Pripravljalnih odborov ni treba postavljati, če obstoje zakonski pogoji, da se pretvorijo obstoječe prisilne ali neprisilne združbe v prisilne, po zakonu o obrtih. Pripravljalni odbor se sme postaviti tudi talko, da skliče zbornica vse pripadnike trgovinske, odnosno obrtne stroke na skupščino s točno označenim dnevnim reidom. Skupščina se lahko skliče tudi po intervenciji državnega oblasitiva. Koliko število članov pripravljalnega odbora naj se izvoli, odredi zbornica po razmerah področja, za katero se združba ustanavlja. Zbornica mora vplivati na to, da pridejo v odbor ugledne in zanesljive osebek ki samostojlno in upravičeno izvršujejo obrt na dotičnem področju, in morajo skrbeti za to, da so vsaj po emeim odposlancu zastopane v pripravljalnem odboru obstoječe krajevne trgovske, odlnosno obrtniške organizacije. Pripravljalni odbor se mora konstituirati takoj, čim je postavljen, in mora izvoliti izmed sebe predsednika, podpredsednika in tajhika. Člen 15. Obstoječe združbe prirede svojo skupščino po dosedanjih pravilih; na tej skupščini sklenejo, da se pretvorijo v prisilno združbo. Na isti skupščini usv-oje tudi pravila prisilne združbe po predpisanem obrazcu. Upravni in nadzorstveni odbor kakor tuidi morebitni drugi odbori, ki jih izvoli ista v Skrajšanju podporne dobe porodnic od maksimalnih dveh mesecev na maksimalnih 6 tednov pred in po porodu itd. Povprečna dnevna zavarovana mezda je padla v juniju za 1.84 Din (v maju samo 1.76 Din), to pomeni, da se plače delavstva stalno zmanjšujejo'. Celokupna dnevna zavarovana mezda vseh Članov je padla v juniju za 574.507.20 (Din. To pomeni, da je delavstvo, zavarovano pri OUZD, izgubilo dnevno zaradi redukcij in krajšanja pllač na zaslužku skupaj 574.507 Din, kateri znesek moramo še za približno 10 do 20 odsit. povečati zaradi netočnosti v prijavljanju faktičnih delavskih zaslužkov. Zaradi padca celokupne zavarovane mezde so se dohodki OUZD (bolniški prispevki) kljub povišanju prispevnega tarifa od 6 odst. na 6.5 odst. zmanjšali dnevno za približno 25.000 dinarjev ali mesečno za približno 650 tisoč dinarjev. žbe in vodijo posle združbe do skupščine. ki se skliče in vrši po predpisih novih pravil. Člen 16. Če so se odobrila pravila združbe pred objavo tega -pravilnika, a nasprotujejo odredbam tega pravilnika ali odredbam vzornih pravili z dlne 31. marca 1932, II. br. 9805-u, popravi zbornica, kar je potrebno, po uradni dolžnosti, člen 17. Ta pravilnik dobi obvezno moč od dne, ko se razglasi v »Službenih no-vinah«. V Beoigradn, 2. julija 1932; II. br. 12.632-u. Minister za trgovino in industrijo: Dr. Albert Kramer s. r. Znižanje tarife za prevoz opeke Kakor je znano, je ministrstvo železnic to leto povišalo tarifo za prevoz strešnikov in so bila vsled tega mnoga podjetja prtmtorama, da prestanejo z delom. Po raznih intervencijah pa je ministrstvo železnic izdalo naredbo, po kateri zopet uveljavlja prejšnjo tarifo. Po novi odredbi se bo v bodoče opeka prevažala po tarifi 35, ki velja v vseh relacijah, a strešniki po tarifi 36. Obstoji nada, da bodo mnoga podjetja, k> so do zdaj počivala, zopet pričela obratovati. Pozor gg. trgovci in obrtniki! Pločevinaste predmete dobite najceneje pri Hribernik kovinostiskarstvo Ljubljana VII Žibertova ulica št. 27. Izdelujem vpa v stroko spadajoča dela po naročilu in načrtu in se priporočam. Delo solidno! Ha} je novega? Notranji nemiri v Nemčiji. Odnošaji med narodnimi socijalisti in komunisti postajajo od dne do dine napeitejši in tako je prišlo preld dlnevi v BerLlnu kakor fcuidfi v drugih mestih do opetoivamih in resnih spopadov. V Berlinu samem so naišteflii kolt žrtve teh medsebojnih razračjunaivanlj 98 mrfJviih iin 1000 ranjenih. V zvezi s temi dogodki so bile izvrlšene v notranji upravi številne spremembe-, da se preprečijo riadaljhji spopadi in obvaruje pred resnimi notranjimi nemiri'. Za končni sporazum o razorožitvi. Iz Ženeve poročajo, da je bil dozidaj dosežen sporazum samo v poigtedlu bakiteri-jološlke in kemične voljne, v vprašanju tankov, težkega topništiva in organizacije mednarodne kontrole. V tem prav-cu je bil'0 tedaj izinešemilh dvoje načel, in sicer: siubstantivno znižanje celokupnega oboroževanja na vodi, kopnem in v zraku ter potreba znižanja prisilnih sredstev. Slabi izgledi na pšenico. Iz vseh strani prihajajo žalostma poročila o, letošnjih silalbiih i.zgledih na pišeniico; naravnost obupna so po-ročilk iz Srema, 'kjer sta neprestana megla in prevelika vlaga povzročili rljo. Ta je škodovala v toliki meri. da je le težko najti klasje s par zdravimi zrni. Sramota XX. stoletja. Okrog Wa-shinigtoina tabori okrog 80.0(X) vojnih veteranloV, ki odločno zahtevajo sklicanje kongresa k izrednemu zasedanju, da jim podelil odškodnino, ki so jo zahtevali od drnhv«. Na ta način se nadejajo prisiliti Hoovra, da bo sklical kongres. Časopisje odločno poziva viado, da podvzame korake in napravi konec tej sramoti. Flamci so dobili popolno jezikovno avtonomijo v šolah. Flamski problem je postal po vojni centralni problem belgijske države. Zaradi odlpora francoske Belgije zoper avtonomiji;) Flamcev je prišlo tako daleč, da je prišlo, kakor ziniamo, nedavno pri diskusiji o jezikovni avtomomiji Flamcev do vladine krize. V splošnem prevladujeta mnenje in zahteva, da se ustava spremeni v toliko, da bode dana nrovincijalna in komunalna avtonomija. To je zaenkrat šele zahteva, vendar na je nrtšto- to vprašanje že tako daleč, da sta te dni zbornica kakor senat sprejela zakoni, ki ureja popolho jezikovno avtonomijo na šolah. Grozeča vladna kriza v Češkoslovaški. Zadržanje češke agrarne stranke je dalo povod, da je bilo 21. t. m. čisto nepričakovano odlgodeno zasedanje parlamenta. V splošnem prevladuje mmenlie, da je grozeča vladna kriza v Češkoslovaški neizogibna in da bo treba v jeseni doseč;! sporazum z agrarno stranko. 400.000 stotov pšenice v Ogrski za ek šport. Ogrska ima na razpolago za eksporltlne namene le še 400.000 stotov pšenice. Kljub neugodnim razmeram se je posrečilo Ogrski prodati razen gornje količine ves pšenični previšek. Kriza naših plovnih družb. Vsled pomanjkanja iirariispoTl.ov poisltana kriza naših plovnih družb z dneva v dan ob-čultlnejša. Dubrovačka plovitlba bo vzela iz prometa 4 do 5 ladij, Babarovič dve, Jugoslov. Llo-yid in druge družbe pa tudi po nekaj ladij. Mednarodni električni kongres. Pred tedlnom dni je bil pod predsedstvom predsednika francoske republike otvor -jen mednarodni električni kongres. Turški triletni industrijski načrt. Italijansko časopisje poroča, da bo italijanska industrija aktivno sodelovala pri izvedbi triletnega industrijskega načrta, ki ga ima v načrtu za 1 určiljo Kerna! paša. Načrt se bo pričel izvajati v za-četiku 1. 1.933. Ta načrt predvideva poleg -racionalizacije poljedelske proizvodnje iin čvrlščenja drobnice tiudi intenzivno akcijo za industrijah, zacijo Turčije. 40 milijonov kovanega denarja. 16. t. ni. j« priplul v šušačiko luiko pam-ik »Sorenlto«, ki je poleg ostalega blaga pripeljal tudi prvo pošilljatev kovanega srebrnega denarja. Dinarji so bili kovani v Angliji na račun Narodne banike. Celokupna pošiljatev znaša 40.000.000 dinarjev in je bila odpremlljena Narodna' ba"ik; Beogradu" Lakota na zapadni obali Mehike. Ker so zaradi železničarske stavke poedi-na naselja in mesta na zapadni obali Mehike že d^ čncp y,'’,''nn odrc>-zana od sveta, je zavladala strašna lakoma. Nad 200 lim-Hi je že umrlo v zadnjih par dneh, dočim jih nad 5000 zre grozni smrti v oči. skupščina, postanejo organi nove zdnu- / Obrtniki! Večletno tovarniško jamstvo! Važno za Vas je, da veste, da so 0 0 Obročne ugodnosti Cene nizke! DURKOPP šivalni stroji kakor: FLAHŠTEP, CILINDER, LEVOROČN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Državna obrtna šola v Zagrebu bo slavila jubilej Državna obrtna šola v Zagrebu je bila ustanovljena 9. oktobra 1882. Obhaja torej letos petdesetletnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila ta šola na privatno inicijativo; eden glavnih incia-torjev pa je bil pok. vladika Strossma-yer. Ko je namreč gradil svojo impozantno katedralo v Djakovu, je hotel zaposliti zgolj domače sposobne obrtnike, da bi dal zaslužka njim, mesto tujcem. Kljub vsemu trudu se mu pa to ni, razen pri mizarskih delih, posrečilo. Ta izkušnja je dovedla Strossmayerja do tega, da je v številnih govorih in člankih naglasil potrebo ustanovitve obrtne šole, da bi vzgajala nov naraščaj, ki bi bil dorasel zahtevam umetnostnega obrta. Šola je razpolagala nekoč z obsežnimi prostori, danes pa je nastanjena v poslopju tudi srednja tehnična šola in del tehnične fakultete. Odvzet ji je bil na žalost tudi muzej umetnostnega obrta. Ker je pa bil odvzet tudi nekdanji internat, največ pa zaradi tega, ker se skozi vseh petdeset let ni izpopolnjevala in hodila z duhom časa, tako da se niso poučevale v njej razne obrtne stroke, ki so se razvile z napredkom tehnike, je razumljivo, da je spričo mi-zernih prilik, v katerih je životarila, interes zanjo znatno padel. Skušalo se je doseči, da bi jo prevzele zbornice za trgovino, obrt in industrijo in da bi bila vzdrževana šola s pomočjo obrtnih organizacij. Govorilo se je tudi mnogo in računalo s tem, da bi jo prevzela bano-% vina. Med Lem so se jele širiti baš v zadnjem času, ko je bila usoda šole precej negotova, po Zagrebu vesti, da se bo šola povodom redukcije prekoštevilnega učiteljskega zbora na šoli sploh ukinila. Te vesti so izzvale v zagrebški javnosti, zlasti pa v obrtniških krogih in v vrstah nekdanjih učencev te šole, od katerih jih zavzema mnogo v gospodarskem in javnem življenju ugledne položaje, veliko vznemirjenje. Te dni pa je dospela nenadoma vfest, da šola ne bo ukinjena, temveč da je bil postavljen na čelo zavoda priznan strokovnjak, ki ima šolo reorganizirati, da bo odgovarjala današnjim potrebam. Novi direktor Vojteh Braniša je dolgoletni član učnega zbora zagrebške Obrtne šole; po stroki je kipar, vendar pa se bavi tudi mnogo z umetnostnim obrtom, zlasti z lesorezom. Banska uprava mu je poverila že pred leti nalogo, da bi bil organiziral šolo za domačo obrt, toda menjavali so se kompetentni faktorji in prilike, in tako se je zgodilo, da do ustanovitve te šole ni prišlo, ampak se je uporabil denar za druge svrhe. Zagrebške obrtne šole ne prevzame i zbornica za trgovino in obrt, pa tudi banovina je ni hotela prevzeti povsem na svoje breme. Kot je izjavil direktor Braniša, ki prevzema baš te dni posle od svojega predhodnika, ostane šola še nadalje državna institucija. Šola se bo z državno pomočjo reorganizirala, obnovila, izpopolnila in razširila na nove stroke, tako da bo odgovarjala v vsakem pogledu duhu časa in današnjim potrebam. Šola pa bo pri tem vzdrževala tudi najož.ie stike z obrtno zbornico in obrtniškimi organizacijami, tako da bo v neprestanem kontaktu s praktičnim življenjem. Hrvatska javnost je sprejela vest o zasi^uranju nadaljnjega obstaja in modernizacije omenjene obrtne šole z velikim zadoščenjem, bivši gojenci šole pa pripravljajo slavnostno proslavo netde-setletnice, ki se bo vršila ob priliki otvoritve zagrebškega jesenskega velesejma. Reorganizacijo šole pa je pozdravljati tudi z višjega narodno gospodarskega stališča, saj je njen cilj vzgoja strokovno moderno izobraženega obrtniškega naraščaja in s tem v prvi vrsti služeča pospeševanju gospodarskega napredka domovine. Ustanavljanje in moderniziranje tako-zvanih delavnih šol je pri nas tembolj potrebno spričo prevelikega navala na srednje šole (realne gimnazije in klasične gimnazije). Po nedavno izdani statistiki smo imeli v šolskem letu 1931-32 v naši državi 166 takih srednjih šol z 79.267 dijaki, tako. da odpade na vsakih 175 prebivalcev po en dijak srednje šole ; razmerje med številom dijakov in dijakinj je pa 17:8. Organizacija in delo stalne kmetijske razstave Pod predsedstvom načelnika ministrstva za kmetijstvo se je v Beogradu vršila konferenca širšega odbora potujoče kmetijske * razstave in šole istočasno z delegati banovinskih pododborov; dunavske, saviske, vrbaske, dravske in primofrske banovine ter s predstavniki onih banovim, v katerih poldročje prideta potujoča poljedelska razstava in šola v etajpS. liznešeno je :hflio ob tej priliki več minenj in predlogov s strani delegatov o izpopolnitvi te razstave za poulk .in v pravcu »motrenega gospodarstva, kakoir tudi za olajšanje kmetijske krize. Delegati so izdavili, da imajo del predmetnega nia-terijalla že pripravljenega, ositali del pa bodo v najkrajšem času izročili razsta- vi v rabo. V zvezi s temi vprašanji je bilo dosdženo popolno soglasje in pričakovati je, da boista razstava iin šola v najkrajšem času pričela svoje blago-slovlijeno delo med narodom, i Mednarodna konferenca j Zavoda za konjunkturno raziskovanje , (V Londonu je zborovala 7. t. m. nied-narodtna konferenca Zavoda za kon-juniktunno raziskovanje im so zastopniki: zadevnih zavodov Avstrije, Belgije, Nemčije, Holandije, Oigrlslke, Poilllske, Velike Britanije in Zedinjenih držav Severne Amerike soglasno sprejeli sledeči sklep: »Sedanja gospodarska kriza, ko-je najipomemibnejiši znak je veliko padanje cen in zaposlenosti, gre navsezadnje nazaj na motenja ravnovesja, ki so se v poki meri razvila v letiih 1925 do 1929; nijiih tehtnost je. bila v zelo veliki meri zvišana po števillnib in pogosto spremenjenih odredbah, h katerim so se zatekli v svrlho omejitve trgovske prostosti in denarstva. Soglasno riaizirainje konference je, da te od posameznih dežel uporaMfiene defenzivne odredbe s?daj uničujoče delujejo in da so v veliki meri odgovorne za trajno padanje cen na svetovnih trgih, ki se je vgnezdilo v zadnjih dvanajstih mesecih In ki traja še naprej.« Zakon o taksah V zbirki »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur« v Ljubljani, izide okrog 20. t. m. kot XXV. snopič zbirke zakon o taksah. Ta zakon je bil v zadnjih letiih tolikokrat izpremenjien, dopolnjen in popravljen, da so ga delali vsi ti po raznih »Uradnih«, odnosno »Službenih listih« raztreseni drobci docela nepreglednega in neuporabnega. .Z novo popolno i zidajo zakona v posebni knjižici bo ta nedostatek odlprav-ljen in bo založba s to izidajo brez dvoma zelo ustregla številnim interesentom. ki jiim je pregledna izdaja zakona že nujno potrebna. Prireditev knjižice sta prevzela talksna strokovnjaka dravske finančne direkcije gg. finančni svetnik dr. Pavlič Botgumil in finančni tajnik Mahkovec Frane, ki pripravljata tudi enalko strokovno predelano izdajo taksnega in pristofjbiniškega pravilnika. S stvarnim kazalom opremlje..** »taksni zakon« bo stal v prednaročibi mehlko vezan 40 Din, v platno vezan {>a 50 Din, pozneje pa 45, odnosno 55 Din, s poštnino po 3 Din več. Naročlbe sprejema tiskarna »(Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva 23. Bakrene, medene in aluminijaste predmete za obrt in gospodarstvo izdeluje ■ solidno in po zmernih cenah V^ V JOSIP OTOREPEC Ljubljana, Za Gradom štev. 9 (ob koncu Streliške ulice). Kompenzacija davčnih dolgov z neizplačanimi terjatvami Z razpisom Ministrstva za finance je bilo odrejeno, da se smejo potrdila o plačanih davkih izdajati le onim davkoplačevalcem, ki so stvarno v celoti zadostili svoji davčni obveznosti in to brez oizira na eventualno dobljeno odo-brenje za .petletno obročno odplačevanje davčnih zaostainlkov. Ker je bilo s tern razpisom številnim gospodarskim interesentom-davkoplačevaloem nemogoče sodelovanje pri državnih dobavah in licitacijah, zato so gospodarske organizacije zahtevale, da se ta razpis anulira. Ministrstvo za finance je končno osvojilo to zahtevlko in odločilo z razpisom z dne 4. t. m., da je mogoče v bodoče izdajati davčnim zavezancem potrdila o plačanih davkih tudi tedaj, če pismeno prijavijo državnemu erarju ' svoje dokazane likvidne terjative do države v izmeri, ki odgovarja višini dolžnega davka. Na podlagi take cesije bo pristojna davčna uprava izdala potrdilo za udeležbo pri javnih licitacijah. Mlinarske zadeve Privilegirana izvozna družba je odredila, da na pritožbe mlinov proiči uvrstitvi v kategorije za plačilo mlinskega pavšala ugotovi kapaciteto posebna banovinska komisija, ki je dobila nalog, da izvede ob svojem uradnem pošlo vanju tudi poizkusno mletje. Pri ureditvi naših mlinov je poizkusno miletje brezpredmetno, ker ne vodi do cilja. Zveza mlinov je potom zbornice opozorila ministestivo trgovine in industrije na-težavo v posebni spomenici, kije uspela in je, kakor izvemo, Prizad dobil navodilo, da vztraja na poizkusnem mletju samo v slučajih, v katerih se kapaciteta ne da ugotoviti drugim potom. — Na, vprašanja, katera dobivamo iz mlinarskih krogov, kako bo urejena mlinska taksa za avgust in prihodnje mesece', smo informirani, da se bo pobiranje te talkse preuredilo v toliko, da se ne bo pobirala od možne kapacitete, ampak od dejanske meljave. S tem bo našim mlinom, ki v sedanjih časih izrabljajo samo en del kapacitete, gotovo pomagano, čeprav je pričakovati, da bodo kontrolna določila poostrena. Obremenitev mtnov po možni kapaciteti je daijala našim mlinarjem dosti upravičenega povoda za priioižlbo. Zaradi, tega upamo, da fim bo preureditev v naznačeni smeri kljub kontroli vendarle konveniraila. Zmožen obrtnik zidar, slikar, klepar ali kaj enakega si lahko uredi eksistenco z nakupom hiše, v kateri je bila pekarska obrt, ker v domačih in sosednih občinah ni teh obrti. Poleg hiše je lepo zaraščen sadni vrt. Ugodni kreditni pogoji. Več se izve pri županstvu v Ljubnem na Gorenjskem. Celuloidne ščite za vrata in vsa steklarska dela izvršuje točno in solidno tanjo ££tnec steklarstvo Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5 Potrebna ugotovitev V zadnjih dneih so nekaterih listi, ki kaj radi porabijo vsako priliko, da se skopljejo nad skupno zbornico, poročali kot da se ljubljanska zbornica ni zavzela ali da se ni zadostno pobrigala za korlist kinjigovešlkih, kartomažnih in drugih mojstrov. »Zanatiija« in »Obrtnik« pišeta, da je nedavno zahtevalo □druženje grafičnih podjetij od ministrstva trgovine in industrije izvršitev pregrupacije grafičnih obrtoiv, ki so omenjeni v § 23. toč. 37, 75, 19, 20 in 76 ter da se na osnovi št. 2 § 23, grafični obrti raadele istočasno na sledeči način: tiskannarja, litografi, knjigovezi, kartonažerji, cinkografi, graverji iltd. Povodom tega da je poselila delegacija knjigo v eških, kartonaženskih in drugih mojstrov iz Ljubljane in Zagreba skupno s predstavniki teh oihrtov iz Beograda, predsednika beograjske obrtniške zbornice g. Milana Stojanoviča, kateremu je razložila tozadevna mnenja. Mi pa smo iz zanesljive strani zvedeli, da se je res mudila delegacija naših iknjigoveškiih in kartonažerskih mojstrov v Beograd!u in da se je zglasila pri udruženju s prošnjo, da uidru-ženje njihovo vlogo podpira in stavi nanjo priporočilo in šltampiljo. Udruže-nje pa je to odklonilo, češ da brez pristanka zbornice to storiti ne sme in da se morajo pozneje skupno obrniti na predsednika g. Stojanoviča. Nato je šel zastopnik udruženja in ne naša delegacija v Zanatsko komoro, kjer je dobil pristanek. iMalo čudno se nam vendarle zdi, da pišejo ti listi o tem, da se je naša delegacija mudila v Zanatski baiiki, ko smo iz zanesljive strani zvedeli, da sploh nobeden članov te delegacije ni gov6ril z g. Stojanovičem im da je bila delegacija le pri udruženju, ne pa v Zanatski komori. Pri tej priliki naj omenimo odnošaje, ki so tudi značilni, namreč, da si udruženje samo nič ne upa storiti brez predhodnega odobre-nja g. Stojanoviča. Nelepo je pa, če se v takih primerih omalovažuje našo zbornico in se preko nje išče pomoči drugod. Naj zadostuje! KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE < • dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Ljubljanski obrtnik - davkoplačevalec »Slovenec« je te dni iporočal o oceni ljubljanskih davkoplačevalcev. Ker so v tem poročilu zapopadene tudi ocenitve obrtnikov, priobčujemo to zanimivo .poročilo. (Na mestnem magistratu, v posvetovalnici so na vpogied seznami ijubljan-ških davkoplačevalcev, jn sicer tistih, ki imajo samostojna podjetja, obrti in industrije, pa tudi pisarne, delavnice :.n podobno. Navedeni so tudi dohodki teh podjetnikov, kolikor jih pač ceni davkarija in od katerih jim bo treba plačevati davke. Ljudje skoralj vsako dopoldne neprestano podajajo drug drugemu vrata ter prihajajo v posvetovalnico Ln si ogledujejo te sezname. Najmanj vsak drugi pa vpraša še, kje se je treba pritožiti, zakaj zdi se mu, da ga Je davkarija previsoko ocenila... 'Navajamo nekaj podatkov iiz tega se-znaipia, ki tičejo samostojne pisarne, delavnice ilu obrti. Tako izvemo, iz seznama, da je v Ljubljani 72 samostojnih odvetniSkilh pisarn, na katere je naložen davelk. Po večini so odvetniki ocenjeni, da imajo dohodkov od 24.000 do 50.000 Din čistega letno. Dve pisarni Sta ocenieni na 100.000 Din. Dalje je v Ljubiiami 5 notarjev, od katerih je eden najnižlie ocenjen na 12.000 Din, eden pa na 60.000 Din. Zolbciz d ravnikov ie v Ljubljani 11. ki so ocenieni ipo večini z dohodki od IS do 20.000 Dih. največ eden s 100.000 dinarjev. Samostojnih zobotehnikov je v Ljubljani 26. ki imaijo dohodke do 48.000 Don. Inženjerjev,. arhitektov m geometrov, ki imajo samostojne pisar-; ne. je 212 in so ocenjeni z dohodki do 40/100 Din. Carinskih posrednikov in senzalov je v Ljhbljani 13. ki so po večini še ugodno ocenjeni. ‘Največji je eden, ki je ocenjen na 80.000 Din. Posredovalcev in raznih agencij ie 10 in so ocenjeni z zneski do 48.000 Din. 'Samostojnih umetnikov, ki niso drugje v islullbi ter morajo od svoje umethoisti plačevati davek, je v Ljubljani 12. Ocenjeni so z malimi dohodki iin je med njimi prava izjema nekdo, ki je ocenjen z dohodkom 20.000 Din 17 je babic, pedikerjev in maserjev, ki morajo plačevati ta davek namreč dohodnino. Ocenjeni so z dphodk: do 12 000 Din. Postreščkov in komisijonar iev je v Ljubljani 37 samostojnih in imajo povprečno 2500 do 3600 Din ocenjenega dohodka. Dva postreščka s.a. ki sta ocenjena »izelo visoko«, nmnrec na 4300, oziroma 4500 Din dohodkov. Izvoščkov je v Ljubljani 48 hi sooce-pjeni s približno 4000 do .10.000 D m dohodkov. Največji je ocenjenjia 12.500 dinarjev dohodkov. Samostojnih čevljarjev je v Ljubljani 88 in so ocenjem z dohodki 2000 do 36.000 Dm. Samostojnih krojačev je v Lmbtem 77 .n so ocenjeni z dohodki od 1200 do 25.-000 dinarjev. iRo večini pa so tako čevliaaj; kakor tudi krojači ocenjeni z dohodki pod 10.000 Din. Šivilj je v, Ljub1(jani 9 boljših in so ocenjene z dohodki od tisoč do 26/XX) Din. Malih Šivilj pa je 80 in so ocenjene vse pod 10/X»Dtei. Modislt je 7 ne 3. avgusta t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 3800 ton olja za kurjenje. — Splošlni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. juli- ja t. 1. ponudbe glede dobave 70.000 pol konceptu ega papirja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijasHih čevljev in 300 m originalnih manesmanovih cevi. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijasstih plošč. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave .2000 kilogramov žebljev. — Komanda Pomorskega arzenala Tivat sprejema do-3. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave rezervnih delov za Junkensnmotor; do 5. avgusta t. 1. gUade dobave pisarniške opreme (stoli, omare, pljuvalniki, umivalniki, košare za papir); do 9. avgusta t. 1. glede dobave pločevine, železa, jekla, linoleja, jadrenine, platna, motvoza, azbestne vrvice, cinkovega belila, email-daka itd. — Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. — Vlili, sekcija za održavamje pruge v Vršcu sprejema ponudbe glede dobave strojnih delov. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave 250 kub. metrov jamskega lesa. — Dne 22. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi zavoda za izradu vojne obeče v Beogradu licitacija glede dobave 400 komadov vojaških pokrival (kallpaik); do 28. julija t. 1. pa glede dobave 2720 komadov vojaških pokrival (tšapke). — Oddaja zakupa restavracije na postaji Zenica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 8. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe ele-d-> riobav.- rilja 1000 kilogramov osnega olja, 100 kg olja za mazanje poda, 500 kg petroleja, 400 kg bencina in 500 kg tovotne masti. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave materijala za montažo. — Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — Dne 28. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave brodskih svetilk. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA: KOM1IIESM TRG 4- Telefon št. 2508 PODRUŽNICA: LJUTOMER Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051 Telefon št. 2506 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. - Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Pr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.