Poštnina* pl&i&na v geto^lii- khaia vsak torek, fatrtak In soboto. Cena posamezni itcvlHtl K 1-50. j3.Va j:i a a. ^Jtz. jMOm ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. „ - „ , Or.«K. IU. 17/1. - IMf* >' »e vr.f]o. - Suvllk. pri Ckonn urU.. lig*- SSSTn CI pef !•** K f5t tt *•**leta K 50, meaečno K 20, za Inozematvo meaečao K 10 vb«. - ta toži ■* V «*• > LETO TV. LJUBLJANA, dne 9 avgusta 1921. ŠTEV. 81. Gospodarski opis Slovenije. Med najnujnejše naloge naše gospodarske inteligence po prevratu je spadal gospodarski opis Slovenije. Tako delo je bilo potrebno ne samo za vse oddelke osrednje vlade, katere referenti niso imeli pregleda o razmerah, o katerih naj bi bili odločali, radi česar se je mnogokrat zgodilo, da so odloki vsled nezadostne informacije izpadli nam v neprilog. Opis Slovenije so potrebovali tudi vsi uradi pokrajinske uprave in drugih stanovskih korporacij, predvsem pa gospodarski krogi cele naše države. Važnega pomena bi bil opis tudi za informacijo inozemstva, ker sedaj faktično nima knjige, iz katere bi moglo črpati zanesljive, uradne podatke gospodarske statistike posesti, kultur, produkcije, prometa, denarstva in podjetništva Gospodarske študije o Sloveniji se v^ed pomanjkanja enotne organizacije izgubljajo v monografijah, posameznih člankih in noticah najrazličnejših časopisih in revijah, tako, da je celo bibliografu evidenca otežkočena. Ves dragoceni materijal, ki so ga izdajali osrednji uradi v Avstriji je za nas neporabljiv, ker je bil razdeljen po bivših kronovinah. Od teh pa niti Kranjska ni ostala cela, ker Je pripadel postojnsko-sležanski okraj. Italiji, be težje je na Štajerskem, kjer je bila vsa statistika za sedajni avstrijski in jugoslovanski del izkazana enotno. Slovensko Prekmurje pa je izkazano le v madžarskih statistikah, katerih po naših knjižnicah sploh ni najti. Jrgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ki je prva najtežje občutila pomanjkanje gospodarske statistike, je e takoj leta 1919 predlagala deželni vladi, da naj organizira statistični urad Slovenijo, kakor ga ima zemaljska vlada v Zagrebu za Hrvaško in Slavonijo, vlada v Sarajevu za Bosno in Hercegovino in kakor je obstojal v Beogradu za Srbijo. Iz nepojasnjenih razlogov se ta ideja takrat ni uresničila, nam vsem v veliko škodo. Pozneje je oddelek ministrstva trgovine in industrije začel organizirati delo za gospodarski opis, vendar dosedaj brez pozitivnega uspeha. Medtem so posamezniki začeli izdajati mono-grafične študije o stanju in razvoznih možnostih poedinih gospodarskih strok. Omeniti hočemo tudi samo izčrpne študije o našem gozdarstvu, ki izhajajo v »Jugo-slavenski šumi« in ki so brez dvoma potrebne ponatisa. Dalje je izšlo v »Narodnogospodarskem Vestniku« in v »Njivi« mnogo strokovnih razprav, od katerih je najaktualnejša Dr. M. Ober-snelova o naši železarski industriji. Tud' naš list ima razen že izdanih razprav več monografij pripravljenih za tisk, med njimi zgodovino hranilništva v Sloveniji ter gospodarski in politični razvoj naših železnic. K temu moramo dodati, da izdajo razni državni uradi perijodična, statistična in obratna poročila, kakor na primer finančna delegacija, poštna uprava, rudarska uprava, obrtno nadzorništvo, ki nudijo nadvse važen materijal in podatke za opis gospodarskega stanja Slovenije. Podatki splošnega ljudskega štetja dc-sedaj še niso bili uradno objavljeni, niti najbrž niso, kar se poklicne statistike tiče. sploh redigirani. Enako je izvršilo poverjeništvo za kmetijstvo deloma z kmetijsko družbo več statističnih popisov, med njimi najvažnejši popis živine. Oddelek minister-stva trgovine in industrije je že leta 1919 izvršil podrobno deskripcijo industrije in bi bilo treba te podatke samo revidirati. Manjka le še obširnejša študija o položaju, razvoju in predpogojih naše obrti in o razvoju in organizaciji trgovine. Prvo študijo bi imel izvršiti urad za pospeševanje obrti skupno z profesorskim zborom tehnične srednje šole. Drugo pa trgovska in obrtniška zbornica. Že na obrtnem shodu 9. julija v Slovenji B strici je bila sprejeta rezolucija, da naj vlada da poučiti položaj n3šega obrtništva in podatke objavi v posebni študiji. Necdpustna škoda bi bila, da bi se vsa dela izgubljala med dnevnim in perijodičnim tiskom. Ker nam niti Jugoslovanski kompas niti adresar še nista nudila vsega tzga. kar za izčrpne informacije potrebujemo, želimo, da bi vsaj sedaj, ko je za ljubljanski velesejem, izdaja gospodarskega opisa Slovenije postala neodložljiva, pokrajinska uprava dala Inlcljatlvo, da se ta dela zberejo, enotno redigirajo In Izdajo. To delo bi nudilo gradivo za učne knjige na srednjih, strokovnih, obitnih in trgovskih šolah, na univerzi in tehniki, katere je treba z vidikov naše nove države popolnoma novo spisati in pri tem glavno važnost polagati na vzbujanje zmisla in interesa študujoče mladine za ekonomske razmere svoje ožje domovine in za ekonomsko zgodovino, ne pa za dinastično zgodovino Habsburžanov, kakor se je dosedaj poučevalo na naših šolah. Uspehi take reforme učnih knjig bi se kmalu pokazali v splošnem gospodarskem napredku in razmahu. Razen tega bi bilo treba prirediti posebno poljudno Izdajo gospodarskega opisa Slovenije za najširše kroge ljudstva kot poučno, informativno čtivo. Imeli smo Mohorjevo družbo, ki nam je pisala o Kitajcih, zamorcih in Indijancih, za ožjo svojo-domovino pa nima interesa, da izda gospodarski opis sedanje Slovenije, da bi dvignila zavest naših ljudi, proglobila zanimanje za domačo grudo in pospešila gospodarsko podjetnost in napredek. Imamo dovolj slovnic, etimologičnih in drugih filoloških študij, imamo dovolj pesmi in povesti in moramo se, ako hočemo, da bo bodočnost naša, posvetiti proučavanju našega gospodarstva in ustvariti to novo, prepotrebno literaturo. Pravilnik o carinskih posrednikih. Kot uspeh ankete o carinskih špediterjih ali agentih, ki se je vršila dne 7. maja 1921 pri finančnem ministrstvu v Beogradu, je izdal finančni minister pod številko c. br. 48.589 dne 21. julija 1921 nov pravilnik o carinskih posredovalcih, ki je izšel 1. avgusta v »Službenih Novinah«. Med naredbo o carinskih agentih, ki je veljala do tega dne in ki smo jo priobčili v številki 78. Trgovskega lista in novo naredbo je mnogo bistvenih razlik. Splošno so pogoji za koncesijo carinskih agentov mnogo težji, kakor poprej. Dalje obsega naredba veliko kautel, da se carinska špedicija ne sme zlorabljati in tudi ne uganjati pod to f rmo oderuštva, ki seje bilo v nekaterih krajih neverjetno razpaslo in dalo povod k utemeljenim pritožbam interesentov. Že ranjki K. Stojanovič je bil prisiljen na konkretne pritožbe in naznanila o škandalih na carinarnah v Osijeku in v Brodu suspendirati začasno tamošrje carinske posrednike. Trgovska javnost je takrat enoglasno zahtevala, da naj se ta institucija odpravi, ker itak primanjkuje državnih carinskih uradnikov in ker vsi starejši uradniki zapuščajo državno službo in odhajajo v privatna podjetja, kjer so imeli kot posredniki minimalno po 8.000 dinarjev mesečne plače. Organizacija carinskih agentov je takrat mobilizirala vse beograjsko časopisje, da bi dokazala svojo ekzi-stenčno opravičenost, poluradni značaj institucije carinskih posrednikov in solidnost svojega poslovanja. Cel Beograd se je postavil za nje in našel se je celo tajnik beograjske trgovske zbornice samoumevno bivši dolgoletni carinik, ki je priznal potrebo te institucije in izjavil, da še ni doživel niti najmanjše pritožbe proti carinskim agentom. Srbski carinski posredovalci so imeli prvi čas, dokler so bili sami, v Gospodarske razme-r® v Sloveniji sredi Poteklega stoletja. (p0 zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič). 1. doba 1850-1855. (Nadaljevanje.) ... Omeniti je še tovarno za špirit in ikerje v Ponoviču, ki se je pečala deloma z izdelovanjem surovega špirita, z rafmiranjem in izdelavo špirita v rum, likerje m druge špirituozne pijače. Ko se je pozneje začela produkcija špirita iz krompirja in koruze, je podjetje opustilo izdelovanje surovega špirita in ga je dovažalo do 60.000 veder iz Češke in Dunaja in ga za okoličane rafinirala. Ker je tovarna imela po 18 kraje, premog na razpolago, je lahko uspešno konkurirala Dunaju, kjer je stal 1 fl. za stot. Izdelke je prodajala po Štajerskem, Koroškem, Hrvaškem in gornji Kanji, posebno v Modeno Livorno in p'jemont. V Kočevski okolici sta bila brata Ranzingerja leta 1850 napravila steklarno, ki je izdelovala navadno zeleno in belo steklo, votlo, kakor tudi navadno steklo za okna ter brušeno, srednje fino steklo v manjših množinah, *er je bila brusilnica radi pomanjkanja stalne vodne sile urejena na ročni obrat. vsled tega je bilo pri visokih mezdah nemogoče konkurirati v brušenem steklu si°u ^taierskim steklarnam. Kočevska eklarna je porabila letno povprečno: 3000 centov kremenčevega peska, ki se je donašal iz štiri ure oddaljenih krajev; dalje 400 centov potašlja, ki se je izdeloval deloma iz nabranega pepela in 400 centov sode in natrona, ki se je dovažal iz Trsta, ter 100 ct. gline. Investiran kapital je znašal ca 35.000 fl. Podjetje je zaposljevalo skupno s pomožnimi delavci okrog 50 ljudij. Letna produkcija je znašala do 15.000 šokov zelenega in belega stekla in 1400 šokov stekla za okna, v kosmati vrednosti 25.000 fl. Večina produciranega stekla se je prodalo v Trst, in odtam naprej v Italijo Turško in Grčijo. Majhni odstotek se je predal v Ljubljano, Gorico, Reko, Palmanovo in Istro. Obratovanje tovarne so zelo ovirale slabe komunikacije proti Rakeku, na Delnice proti Reki in preko Karlovca na vojaško granico. Leta 1857 se je začela graditi žaga za furnirje v Friedentalu pri Štatenbergu. Žago, ki je imela 3 cirkularne in eno navpično žago, je gonila turbina s 28 HP, Stroji so bili izdelani v železarnah na Dvoru. Izdelovalo se je letno 180-200.000 komadov tavolet. Investicijski kapital podjetja je znašal 25.000 fl., obratni pa 3.500 fl. Na sto komadov tavolet je prišlo 1 fl. 60 kr. produkcijskih stroškov brez materijala in 2 fl. prevoznine od žage v Ljubljano. Izdelki so se prodajali v Trst. Cena je znašala leta 1860 7 fl. loco kolodvor Ljubljana. Najvišja produkcija je znašala pri sedemnajsturnem obratu 860 komadov pri polni vodi, pri nezadostni vodi pa le 350 komadov. Iz ene klaftre bukovine se je izrezalo 500 kosov tavolet od česar je 10°/o pripadlo na odpadke (škart), ki se je prodajal po 3'50 fl. za 100 komadov loco Ljubljana. Vejevje in vrhovino se je prodajalo za drva po komaj 2 fl. na klaftro. Leta 1859 je vsled vojne obrat od maja do konca avgusta počival, deloma tudi vsled pomanjkanja vode. Loco Trst se je prodalo 1858 1. 41.000 kosov tavolet po 8 fl. in 1. 1859 pa 100.000 kosov po 7 fl. 50 kr. Papirnica v Nivicah pri Ratečah je dobila šele I. 1854 stroj za izdelovanje papirja, ker je bila poprej urejena na izdelavo ročno stiskanega papirja. V letih 1857 do 1859 se je v njej podelalo cunj ca 3000 centov v približni vrednosti 15.000 do 18.000 fl., in izdelalo okrog 2000 centov raznovrstnega papirja in lepenke v vrednosti 30.000 do 39.000 fl. Glavn1 trg za svoje izdelke je imela tovarna na Hrvaškem. Za-posljevala je 12 delavcev in 20 do 30 delavk. Tovarna se je morala za surovino, namreč cunje, zelo boriti in je opetovano prosila za zvišanje izvozne carine na cunje. Papirnica v Goričanah je v dobi 1856 do 1860 podelala letno že povprečno 750 centov cunj in 50 centov papirnih odpadkov. Dnevno je izdelala 25 skladov navadnega ovojnega papirja, za kar se je porabilo 2 do 3 cente cunj. Izdelovala pa je tudi papir za pisanje, barvan papir in lepenke raznih vrst. Zaposljevala je 10 moških in 6 žensk. Moška plača je znašala 50 do 90 kraje, dnevno, ženska pa 15 do 30 kr: Goričane so polovico produkcije prodale v Ljubljani, polovico pa na deželi na na Kranjskem in v sosednih kronovinah. Obrat, produkcija in promet predilnice in tkalnice v Ljubljani je ostal tudi v letih 1856 do 1860 neizpreme-n jen. Povprečno se je podelalo letno bombaža 3966 centov, izdelalo preje 3233 centov in iz tega 29.866 kosov tkanja. Svota denarnega prometa je variirala med 400.000 in 500.000 fl. Na Dobrovi pri Ljubljani se je izdeloval Iz bombaževih odpadkov polfabrikat iz katerega se je delala potem vata. Podelalo se je letno okrog 150 centov surovine. Obratni kapital je znašal 3000 fl. Kalo pri gredešanju je znašal po kvaliteti surovine od 15 do 20 funtov pri centu. Zato je bila cena izdelka različna od 15 do 36 fl. Zgodovina pivovarstva sega na Kranjskem do leta 1834 nazaj. Takrat se je na gradu kneza Auersperga v Soteski vredil prvi pivovar. Obrat je bil zamišljen na letno produkcijo 1200 do 1800 veder. Maksimum je dosegel pivovar v letih 1851 in 1852, ko se je zvarilo piva nad 3000 veder. Minimum predstavlja produkcija leta 1840 z 912 vedri. (Dalje prih.) prečanskih pokrajinah nezaslišano konjunkturo. Carinski predpisi so se ysak dan menjavali, carinskih knjig ni bilo prvi čas nikjer dobiti, naša trg. javnost ni poznala nezmiselno kompliciranega formalizma carinskega postupka, in tako so oni, ki so se prvi naselili tu, obvladali s kolegijalno podporo carinskih uradnikov situacijo in svojo pozicijo do skrajnosti izrabljali. Ni dvoma, da nas je ta institucija proti zunanjemu svetu postavljala v slabo luč, ker je taka institucija v moderni državi v tej obliki sploh nemogoča. Mi smo stali vedno na stališču, da je ta institucija carinskih posrednikov pri nas nepotrebna, parasitarna, ki samo podražuje stroške za nabavo blaga in smo zahtevali vedno, da mora carinski urad sam iz uradne dolžnosti vršiti carinjenje brez posredovanja. Finančni minister dr. K. Kumanudi je pod vplivom svoje okolice zaenkrat zavzel stališče, da naj se carinske posredovalce za publiko, ki sama ni carinjenja vešča, pripusti in-je v zmislu sklepov omenjene majeve ankete izdal nove predpise, po katerih more postati carinski posrednik samo oni polnoletni nekaznovani državljan, ki ima ali, 1) pravno fakulteto ali visoko šolo za trgovino in enoletno prakso na carinarnici ali pa pri carinskem posredniku ali 2) trgovsko akademijo, ki je od naše države priznana za našim državnim akademijam ravnopravno in vsaj dveletno carinsko prakso; 3) drugi, ki so bili vsaj pet let v carinski službi na carinarnici ali pa pri posredniku in položijo izpit za carinskega posredovalca, 4) bivši carinski uradniki z najmanj 15 letno službo pa se imenujejo za posrednike tudi brez izpita, vendar ne smejo prvih pet let biti kot posredniki na carinarnicah, kjer so poprej službovali kot cariniki zadnje dve leti. (Dalje prihodnjič.) Trgovci, Induatrijaicl In obrtniki udeležite m Ljubljanskega Velikega Semnja I Preskrbljene so vse olaj-lave se posel. Padanje dinarja. V zadnjem času je konstantno padanje dinarja na inozemskih borzah vznemirilo vse gospodarske kroge. Podoba je, da se vračamo v dobo pred dvema letoma, ko so se valutni in devizni kurzi dnevno dvigali na neverjetno višino. Ali vendar nimamo povoda, da bi takratni gospodarski položaj zemlje primerjali z današnjimi prilikami, ker je brezdvomno, da se je medtem v precejšnji meri izboljšala produkcija ter izvozna trgovina. Pričakovati bi bilo torej, da se vendar enkrat naša valuta, če ne dvigne na niv6 drugih valut, vsaj bolj stabilizira in naše zunanje trgovine ne izpostavi tolikim skokom v vrednosti, kot se to baš zdaj dogaja. Kot poroča »Trgovinski glasnik«, je pod utisom teh dogodkov trgovska zbornica v Beogradu sklicala konferenco bank, izvoznikov in uvoznikov, ki naj bi ugotovili vzroke tega pojava ter predlagali mere za izboljšanje dinarje-vega kurza. Konferenci je prisostvoval tudi finančni minister, iz česar je razvidno, da vlada temu vprašanju posveča vso pažnjo. Tekom daljše debate so zastopniki posameznih strok obrazložili svoje stališče ter hočemo v nastopnem podati glavne njihove podatke in predloge. V glavnem so govorniki zvračali krivdo na padanju dinarja na slabo trgovinsko politiko, ki je venomer dušila naš izvoz, tako da slednji še danes ni povsem prost. Poleg tega je prometna situacija onemogočala vsak večji razmah izvozne trgovine. Pri tem se je ugotovilo, da se ie izvoz v zadnjem času vsled oprostitve mnogih predmetov od izvozne carine precej izboljšal, in da smemo še ved>io upati, da bo jesenski izvoz letine blagodejno uplival na razvoj dinarjeve '»rednosti. Naglašalo se je na konferenci, da bi bilo tudi vse ostale predmete oprostiti izvozne carine in uvesti popolno izvozno svobodo. Mi tega izključno italijanskega stališča ne smemo priznati, ker moramo imeti pred očmi v prvi vrsti potrebo zemlje same in moramo svetovati v tem oziru k opreznosti. Na konferenci se je govorilo tudi o državnih financah ter se je povdar-jalo, da je skrajno potrebno, da vlada začne predvsem iz neposrednih davkov črpati svoje dohodke, ter z njimi krije svoje redne izdatke. Ugotovilo se je, da veliki deli prebivalstva plačujejo minimalne davke ali pa jih sploh ne plačujejo. Finančni minister ie to dejstvo potrdil. Po ministrovih izvajanjih so kraji, v katerih davek sploh še ni določen, kjer je pa že določen, se semtertja zelo neredno vplačuje. Finančni minister je mnenja, da je to kvarno stanje nastalo vsled tega, ker živimo pod šestimi davčnimi sistemi, ki jih ni mogoče preko noči izjednačiti. UradniŠtvo tuje narodnosti pa je svojo službo deloma sabotiralo. Na temelju izjednačenja in nastavitve narodnih uradnikov bo mogoče temu zlu odpomoči. Kot nadaljni vzrok padanja naše valute se je povdarilo, da se za potrebe uvozne trgovine ne zahteva toliko deviz kot za druge svrhe, ki jih je težko pojasniti. Z ozirom na to je bil stavljen predlog, naj se obdrži tudi v Zagrebu valutna konferenca, ki bi vprašanje pojasnila s te strani. Poleg tega so govorniki bili mnenja, da je neprestano kupovanje deviz od strani države za njene inozemske obveznosti in za inozemske dobave vzrok padanja dinarjeve vrednosti, ter da bi morala država kriti svoje dobave pri domačih producentih in se obrniti na inozemstvo samo, ako absolutno ni mogoče, kriti potrebo doma. Nasvetovalo se je vladi, naj najame večje inozemsko posojilo, čeprav za visoke obresti. Kot čitamo baš zdaj, je vlada medtem že predložila skupščini zakonski načrt o inozemskem posojilu, ki je bil tudi sprejet. Na gornja izvajanja je finančni minister odgovarjal, da je država naročila svoj čas mnogo dobav v inozemstvu, ki jih mora zdaj plačevati potom deviz. Polegtega se je povdarjalo na konferenci, da zelo slabo uplivajo na razvoj naše valute neprestani državni predujmi pri narodni banki. S tem nazira-njem se minister ni strinjal in je izjavil, da število naših novCaniC ni tako veliko kot ono drugih držav z boljšo valuto in da to ni največje zlo. Po izvajanjih »Togovinskega glasnika« je na konferenci odličen poznavalec naših finančnih prilik izvajal, da je važen vzrok današnje nizke vrednosti dinarja, da ima država vsled pasivne trgovske bilance zadnjih dveh let, in nacionalizacije tujih podjetij veliko pasivno plačilno bilanco. Bil je tudi mnenja, da bi bilo treba podpirati dohod tujega kapitala v našo državo, češ da po dveh letih političnega osvobojenja še ne moremo postati ekonomsko neodvisni. Drugače pa je na konferenci prevladovalo mnenje, da se bo v bližnji bodočnosti kurz dinarja vendarle izboljšal, ker se izvoz stalno množi, dočlm uvoz pada. V ta namen je treba predvsem buditi zaupanje v gospodarsko bodočnost države in to zaupanje z vsemi sredstvi dokumentirati tudi napram inozemstvu. ljubljanski »Veliki Semeni" °d 3-d°ia- »epf- Pojasnila daje brezplačno Urad Ljubljanskega Vsllkaga Semnja v Ljubljani, Turjaikl Irg it. 6/U* Ljubljanski reliki semenj. V soboto popoludne je povabil Odbor ljubljanskega velikega semnja na sejmski prostor vsa uredništva, da se na licu mesta prepričajo o velikem obsegu »našega ponosa« ljubljanskega velikega semnja in o važnosti tega nepričakovanega napredka, ki bo ne le naši trgovini, industriji in obrti, marveč tudi Ljubljani delal vso čast in prinesel največjo korist. V Latermanovem drevoredu ob Gosposvetski cesti so kakor gobe po dežju zrastli na prostoru 25.000 m, velikanski paviljoni in paviljončiki, ki * divnim ozadjem tvorijo pravcati raj. Vse je tako okusno in praktično izdelano, da človek, ki vidi te še prazne paviljone, ne more dvomiti o najlepšem rspehu semnja. Vsi prireditelji, kakor tucii strojitelji, *o morali položiti »s« svoje moči v delo, da so završili to, kar so nam pokazali. Ob vhodu stojita dva zidana paviljona. V levem paviljonu bo razmeščen Urad ljubljanskega velikega semnja > informacijsko pisarno in sobo za seje, v desnem pa bodo pošta, brzojav, telefon, »Tourist office< in rešilna postaja. Med njima se nahajata še dva paviljon-čika za prodajo vstopnic in za kontrolo. V petih velikih paviljonih, ki so označenai s črkami E do I, bodo razstavljeni izdelki domačih industrij. V paviljonu E bodo obiskovalcem na razpolago papirni, grafični izdelki, pisarniške potrebščine, majolike, fajance, ple-tarski, vrvarski izdelki, slamniki, obleke in ure; v paviljonu F strojna industrija, železninski, kovinski izdelki m kovine ter specijalni izdelki, kakor tehtnice, lovske puške, emajlirana posoda itd; v paviljonu G bomo videli izdelke lesne in stavbinske industrije, poljske pridelke, hranila in pijače, v paviljonu I pa usnjarsko industrijo, kem -čne izdelke in zdravstvene potrebščine. Paviljon H bo rezerviran za inozemske proizvode, ki bodo zastopani po naših tvrdkah. Poleg navedenih prostorov za ra stavo izdelkov bo še okrog 20 privatnih, večjih in manjših paviljonov, ki bodo a svojo pestro zunanjostjo mnogo pripomogli k slikovitosti razstavišča. Tako bo postavila Sloven. gradbena družba družinsko hišo, čehoslov. industrija, Združene steklarne, pivovarna Union, pivo varna Žalec-Laško, špedicija Balkan, kemična tovarna Hrastnik, papirnic j Vevče, Ferrum, Ravter, Guček, Gospodarska zveza, Zadružne opekarne, Keber, Gip, Meinl, Strojne livarne in tovarne itd. pa svoje paviljone. V svrho razvedrila bodo postavljeni: paviljon za godbo, ki bo po končanem semnju stal v Zvezdi, restavracija in ruski paviljon, ki bo nuun posetiteljem ruske specialitete. Ljubljanski veliki semenj bo dal vsakemu obiskovalcu možnost, da si ogleda vse, kar izdelujemo in dobimo doma in si potrebno naroči na razstavišču, kar mu prihrani mnogo truda i ’ mu odvzame dolga pota. Spoznali bomo lastno moč in se emanciptrali od tujine, kamor sedaj često neoprav -čeno teče naš drag denar. Prepričani smo, da pride opravičen klic naše trgo vine, industrije in obrti: >Kupuj dc-ma!«, končno do polno veljave — to pa ;e naš cilj. Izvoz in uvoz. Kontingent konj, ki je bil določen za Izvoz preko Gjevgjellje — Izčrpan. Ker je bil kontingent konj (500 kom.), ki je bil določen za izvoz preko Gjevgjelije 22. pr. m. izčrpan, naj izvozniki ne pošiljajo konj v Gjev-gjelijo na račun kontingenta. Omejitev Izvoza železniških pro-gov Iz Poljske. Ker je svoboden izvoz lesa rodil preobširen izvoz železniških progov, je vlada za ta predmet izdala izvozne omejitve. Domača poraba železniških progov je zelo velika, ker so potrebna večja popravila železniških prog in se bodo v kratkem začele graditi tudi nove proge. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Važno za lesne trgovce In indu-strljalce. — Ministrstvo gozdov in rudnikov, Glavno gozdarsko ravnateljstvo, je pod številko 15.819 z dne 28. julija 1921, izdalo naslednji odlok: »Vsem nadzorništvom je odrediti, da obvestijo vse lesn» trgovce in industrijalce svojega področja, ki prodajajo les v Srbijo in Makedonijo, da mora imeti vsak sorti. nent (deska, letva itd.) žig firme, ki je les prodala. V svrho varnosti privatne svojine lesa v Srbiji in Makedoniji odreja Cen 36 srb. zakona o šumah in člen 44 in 45 pravilnika, da mora biti vsa roba žigosana. To odredb« je strogo sprovesti, ker se bo vsa roba, ki bo po 1. sept. 1921 prispela v označene kraje brez žiga, službeno zaplenila po obstoječih zakonih. Trgovina s hmeljem. Naš konzulat v Pragi poroča, da stopi z 2. septembrom v veljavo novi pravilnik o svobodni trgovini s hmeljem. Pariška žitna borza je zopet otvor-iena. Pariška žitna borza, ki je bila od 1. 1914 zaprta, je začela 1. t. m zopet poslovati. Industrija. Monopolna taksa osješke tvor-nice vžigalic. Osješka tvornica vžigalic je plačala na račun monopolne takse za mesec julij 1,661.800 din. za, sedem mesecev tega leta pa 7,260.950 din. Razstava železne industrije in strojev v Budimpešti. V Budimpešti se pripravlja razstava železne industrije in strojev, ki se bo vršila sredi avgustr. t. I. Do sedaj se je prijavilo 300 razstavi-teljev, med katerimi so zastopane največje madžarske tvrdke te stroke. Natančnejše podatke daje interesentom delegat državnega urada za promet blaga v Beogradu, Brankova ul. št. 24. Denarstvo. Praška borza je začela 4. t. m. zopet poslovati. Do omenjenega dne je bila radi stavke bančnih uradnikov zaprta. En dolar 1010 avstrijskih kron. 3. t. m. je na dunajski borzi dolar prekoračil vrednost 1000 avstrijskih kron ter je stal 1010 avstrijskih kron. Avstrijski predvojni dolgovi. Pogajanja, ki so jih vodili avstrijski odposlanci v Parizu o predvojnih dolgovih, so se končala s sporazumom tako, da se za eno krono predvojnega dolga plača 30 francoskih centimov. Davki. Plačevanje 2 %> takse od strani netrgovcev. Ker špekulanti odpošiljajo, oziroma jemljejo blago iz inozemstva s seboj kot prtljago na ime naših trgovcev, da bi se na ta način izognili plačanju 2 °/0 takse, je Generalna direkcija neposrednih davkov z aktom št. 24.353 z dne 14. junija t. 1. rešila sledeče: 2 “/• od deklarativne vrednosti blaga na račun osiguranja davka plačujejo vse osebe, ki ne predlože potrdila o plačanem davku ne glede na to, da se fakture glase na drugo ime in ne na ime onega, ki faktično uvaža blago. V slučaju, da se po plačanem davku dokaže, da je bilo blago res uvoženo za naše trgovce, naj se uvoznik obrne do merodajne fin. oblasti, ki mu bo plačane odstotke vrnila. Promet. »Dolenjske železnice« kr. pokrajinskemu namestniku, g. pokraj. nam. Hribarju čestital je v imenu upravnega sveta Dolenjskih železnic predsednik te delniške družbe, dvorni svetnik gospod Franjo Šuklje. Pozdravil ga je iskreno na vzvišenem njegovem mestu, ter mu izročil spomenico, v kateri utemeljuje upravni svet zahtevo delničarjev, naj se vendar odpravi kričeča krivica storjena tej družbi od strani nasilne avstrijske države ter zopet uzpostavijo prejšne, v koncesijski listini zalamčene pravice delničarjev Dolenjskih železnic. Gospod kr. pokrajinski namestnik sprejel je spomenico obljubivši, da jo hoče temeljito preštudirati. Kazal je največje zanimanje za Dolenjske železnice in obljubil, da bode krepko podpiral akcijo upr. sveta v tem pogledu, kakor tudi glede razširjenja področja družbene uprave. V daljšem razgovoru razmotrivala se je cela vrsta železniških problemov, ki imajo vsekakor veliko gospodarsko važnost za slovenske pokrajine, kakor tudi za celo Jugoslavijo. Pomanjkanje vagonov. Iz današnjega poročila o trgovini s poljskimi pridelki razv;dimo, da primanjkuje v Vojvodini in v Sremu železniških vagonov. Komaj je nastopil čas letošnje žitne trgovine, že se širijo glasovi, da ni vagonov 1 Železniška uprava je imela dosti časa in bi morala imeti tudi že dovolj skušnje, da bi bila pripravila za ta čas zadostno količino vagonov, da bi žitni trgovini ne pretile tudi letos Iste ovire kot lansko leto, ki imajo za posledico le navijanje cen. Še je čas in takojšnje energične mere zamoreio še vse zamujeno popravit'. Špedicijske tvrdke v Ljubljani bodo ob sobotah v mesecu avgustu do vključno 3. septembra končavale ob 12. uri dopoldne z obratom, na kar se stranke opozarjajo. Zboljšanje tovornega prometa med Čehoslovaško In Jugoslavijo. V št. 69. z dne 12. julija t. I. smo pod tem naslovom poročali o organizaciji direktnega železniškega prometa med Čehoslovaško In Jugoslavijo in navedli tudi špedicijska podjet-a, katera bodo pri organiziranju teh transportov delovala. Med navededenimi podjetji je izostala čehoslovaška špedicijska tvrdka »Čehoslavija« s sedežem v Pragi, mednarodna transportna družba s. r. o. ki ima od strani Zveze čehoslovaških in-dustrijcev ista pooblastila, kot preje navedena podjetja. Kmetijstvo. Stanje sliv v Bosni In Hercegovini. Slive v Bosni in Hercegovini so se zelo popravile vsled hladnega vremena, ki je bilo pred tedni. Izgleda, da bodo letošnje slive debele Računa se na pridelek od 1200 do 1400 vagonov suhih sliv, kar bi znašalo do dve tretjini lanskega pridelka. Večina sliv se bo porabila za kuhanje žganja. Izgledi za ostalo sadje so slabi. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Ekonomski razvoj v Italiji. V pogledu nadaljnega ekonomskega razvoja v Italiji so zanimivi sledeči podatki: Kooperativa. Razvoj kooperative v obliki združenja je na preko 10.000 zadrug narasel, ki obstoje sedaj v Italiji. Široka mreža organizacije stoji pod upravo Narodnega Saveza, kojernu so podrejene podružnice za produkcijo, za delo, za poljedelstvo in konzum. V kolikor je primanjkovalo kapitala, so pomagali kreditni zavodi. V tem se hkratu vidi razvoj Narodnega kreditnega zavoda, ki je pričel z glavnico 7,750.000 lir, a *edaj razpolaga z 20,230.000 lir in ima pol milijona rezerve. Iz noilh organizacij. Študlsko potovanje po Sloveniji. Načelnik industrijskega in obrtnega oddelka inženir Milivoje M. Savič, iz ministrstva trgovine in industrije potuje v informativno svrho 3 tedne po Sloveniji. Pri tej priki namerava ogledati vsa večja industrijska in obrtna podjetja, delavnice in naprave posebno po Gorenjskem in v okolici Maribora,' Ptuja in Celja. z,veza gremijev in zadrug opozarja vse strokovne korporacije, da dajo načelniku M. Saviču, pravilne in izčrpne informacije, da bo mogel vsestransko spoznati pravilni položaj naših obrtov in industrije, ter njih razvoju in tehnični izpolnitvi uradu posvetiti potrebno pažnjo. Načelnika bo spremljal na potovanju sekcijski svetnik dr Rudolf Marn. Gremij trgovcev v Ribnici naznanja, da se bodo koncem meseca avgusta 1921 vršile volitve za pridobnir.-ski davek (: osebno dohodnino:) pri vsakem davčnem uradu za svoj okraj. Da dobi trgovstvo v komisijah v svoji davkoplačevalni moči odgovarjajoče zastopstvo, vabi gremij vse svoje člane, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže sestanka, ki se bo vršil dne 21. avgusta 1921 ob 9 7, uri dopoldne v gostilni A. Podboj pri Cenetu v Ribnici, h. št. 25. Posnemajte ribniški gremij. Ribniški gremij, ki vzdržuje z našim uredništvom živahno korospondenco, nam pri raznih priložnostih nabira in naznanja ,TAnaroCnike- Gospodje načelniki ne k r ' ProPaKando 1 Trgovski list se bori za stanovske interese za uspešni boj ne zadostujeta ie p0gUm in dHobra volja, marveč je potrebna krepka zaslomba, katera bo tem silnejša, čem večje bo število naših naročnikov. Dobava, prodaja. Dobave ovsa. Dne 17. avgusta 1921 bo ob 10. uri dopoldne v uradu kr. drž. konjogojstvenih zavodov (računski oddelek) v Zagrebu, Opatička ulica št. 6, I. nadstropje) dražba za dobavo ovsa in sicer: 1.) Za žrebčarno v Kut-jevu, žel. postaja Pleternica pri Požeg! ■ 900 metrskih stotov. (Dostaviti ga bo v bližnjo okolico Kutjeva). 2.) Za konje-rejsko postajo Stančič - Štakorovac, žel. postaja Dogo Selo 1800 meterskih stotov. (Dostaviti ga bo v bližnjo okolico Stančič). Rnk za vložitev ponudbe je > 30 ^ • S, Lesna industrija N, , M K S IV A. ‘ ‘ Bratje Tavčar (lastniki Bratje Tavčar) Centrala Maribor Družba z o. z. za izvoz v inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov. Telefon št. 24*. 3fIai*il>oi* Podružnica Vuzenica Kopališka ulica štev. 11. Telefon št. 1. Interurban telefon št. 245. 1*01111 j a vsakorstni rezani Kupuje po najvlšjlh dnevnih cenah pitane (tovljene) in tesani les. svinje, govedo itd. st m » Zaloga pohištva lastnega izdelka Andrej Kregar strojno mizarstvo it. Vid n. Uubliano. Izvršuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled. v Ljubljani prlporote Špecerijsko blago raznovrstno igsnl moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna pralarna za kavo \ In mlin za dišave / z električnim obratom. \ Ceniki na razpolago. / wsa/saa/ . ra izdeluje 140, 48—4 Tovorno lesenih žebljev Ivan seanis ml. Točen pod Šmarno goro pri UubUanl. Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža) Gašpari in Faninger Maribor Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo. Hedžet UšToritnife — Liu-lDlia-ZiSL - rra.Da.čišlszaDD.slsa, iglica, 4= KTTJB “bla-groTTDn.icai dcls- d.e“belo »Jr' J s\s\s\s\s\s\s\ \ >1 Lastnik: Konzorcij za izoa>anje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franje Zebal. — Tlaka tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.