Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
Nataša Jakop
IZVLEČEK: V prispevku1 sem obravnavala pozivna pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki opredeljujejo rabo leksemov v okoliščinah, v katerih hoče govorec z jezikom vplivati na naslovnika, da bi ta opravil kako dejanje. Podrobneje sem analizirala pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki izražajo grožnjo in/ali svarilo in jih primerjala s podobnimi stranskimi razlagami v frazeološkem gnezdu Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Pomenska kvalifikatorska pojasnila so jezikoslovno orodje slovaropisja za opredeljevanje in natančnejše pojasnjevanje pomena leksemov v slovarju in njihove rabe pri sporazumevanju. S prispevkom želim prispevati k posodobitvi pomenskih kvalifikatorskih pojasnil za sodobni slovar slovenskega knjižnega jezika.
ABSTRACT: The article discusses semantic notes with the directive role. These notes define the use of lexemes under the circumstances where the speaker conveys his wish for the addressee to perform a certain action by means of language. The author scrutinized the semantic notes expressing a threat or a warning and compared them to similar explanations in phraseological nests in the Dictionary of Standard Slovenian (Slovar slovenskega knjižnega jezika). In lexicography semantic notes serve as a linguistic tool for defining and explaining lexemes in a dictionary. At the same time these notes indicate how lexemes are used in communication under given circumstances. The article presents an attempt to show how updated semantic notes might be used in a modern dictionary of standard Slovenian.
1 Tipi kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ in njihova vloga v slovarju
V Uvodu (SSKJ I 1970, XXII, § 158) je kvalifikatorsko pojasnilo, kljub natančnejši opredelitvi kvalifikatorjev,2 slabo opredeljeno: »kvalifikatorjem podobno,
1 Zahvaljujem se dr. Andreji Žele za strokovno pomoč in usmerjanje pri pripravi prispevka.
2 »Za opredeljevanje besed, pomenov ali zvez uporablja slovar kvalifikatorje. To so pojasnila, ki poučujejo, v katero slovnično kategorijo spada beseda, jo opredeljujejo časovno oziroma krajevno, govorijo o njeni stilni uvrstitvi, razširjenosti in vrednosti ter nakazuje-
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
jo preneseno ali posebno rabo. S tem kažejo na normo knjižnega jezika ali opozarjajo na razmerje do nje.« Glede na to slovar loči sedem vrst kvalifikatorjev: slovnični, pomenski, terminološki, stilno-plastni, ekspresivni, časovno-frekvenčni in posebni normativni kvalifikatorji (prav tam, XIX, §93, §104).
3 Zdi se, da spadajo sem pomenska kvalifikatorska pojasnila z vlogo govornega dejanja. Ta tip oziroma še ožje, pozivno vlogo, izraženo s pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili, bom podrobneje obravnavala v prispevku.
4 Slovnična kvalifikatorska pojasnila v SSKJ je natančneje obravnavala A. Vidovič Muha v prispevku Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1993: 35-51). Glede na njihovo vlogo v slovarju jih je ločila na dve skupini: normativna slovnična kvalifikatorska pojasnila (npr. piše se narazen) in slovnična kvalifikatorska pojasnila, ki »načeloma vzpostavljajo vzročno povezavo med pomenom besede in tipično slovnično
v daljši enoti izraženo opozorilo«. V slovarskem delu SSKJ je pojem kvalifikatorsko pojasnilo označeno kot strokovni (jezikoslovni) izraz, vendar opredelitev vključuje le njihovo pomensko vlogo v slovarju:
kvalifikatorski lingv., navadno zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen.
Tipologije kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ ni, so pa določene nekatere njihove vloge v slovarju (prav tam, XXII, § 159—§ 160):
- dopolnjujejo pomensko razlago:
• pojasnjuje rabo leksema v določenem okolju, npr. v carski Rusiji; na Hrvatskem; na Poljskem; v poljskem okolju; pri Beneških Slovencih; pri Feni-čanih, starih Judih; pri starih Grkih; v angleškem okolju; v ameriškem okolju; v budističnem okolju; v nekaterih zahodnih deželah; v nekaterih državah, zlasti v plemiškem okolju;
• pojasnjuje rabo leksema v določenem času, npr. do 1848; med narodno-oosvobodilnim bojem in prva leta po 1945; nekdaj; ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja; od 1947 do 1954; pred drugo svetovno vojno; prva leta po 1945; zlasti v 16. stoletju;
• pojasnjuje način, po katerem je treba razumeti razlago, npr. po ljudskem verovanju; po Sartru; po arabski pravljici; po Izidorju Cankarju;
- nadomeščajo pomensko razlago, npr. kot psovka nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja; klic manjši živali, navadno mački; kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi;3
- omejuje rabo na določene zveze, npr. navadno v zvezi briti norce, burke; v zvezi s predlogom; v zvezi z določenimi glagoli; z izrazom mere, količine;
- pri slovničnih besedah dopolnjuje kvalifikatorje ali razlage, npr. v pogojnih odvisnih stavkih; s pogojnim naklonom; navadno kot nedoločnik in deležnik na -l; navadno z dajalnikom;
- nadomešča kvalifikator ali razlago, npr. prvi del zloženk, kakor; tudi sklon-Ijivo, zlasti v izgovoru; prihodnji čas od.
A. Vidovič Muha (1999: 14) glede na vlogo kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ loči slovnična kvalifikatorska pojasnila.4 ki natančneje pojasnjujejo sintaktične zna-
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
čilnosti leksikalne enote, in pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki natančneje po-jasnjujejo pomen leksemov v slovarju in vsebujejo okoliščinske (pragmatične) po-    ^ datke o rabi leksemov.5 V tem prispevku je A. Vidovič Muha obravnavala vloge    ^ pomenskih kvalifikatorskih pojasnil v slovarju s primeri iz SSKJ:
1. izražanje zunajjezikovnih okoliščin
- krajevna opredelitev rabe leksema: »/k/rajevne okoliščine /.../ zaznamuje-     * jo slovenski pojmovni svet s prisotnostjo tujega pojmovnega sveta v njem« (prav tam, 15):
raba v določeni državi, npr. v Franciji ^
raba v okolju določene države ali duhovno povezanega prostora, npr. v ameriškem
okolju6
raba pri prebivalcih določene skupnosti (tudi socialno, kulturno, ideološko povezane), npr. pri starih Grkih; pri muslimanih; pri primitivnih ljudstvih raba na določenem ozemlju: na ameriškem severu
- časovna opredelitev rabe leksema:7 do kdaj, npr. do odprave tlačanstva kdaj, npr. med narodnoosvobodilnim bojem; nekdaj od kdaj do kdaj, npr. od 12. do 14. stoletja
- izražanje okoliščin, ki so vezane na prepoznavanje družbenega in političnega vzdušja časa nastajanja slovarja, npr. v kapitalistični ekonomiki*
2. izražanje znotraj jezikovnih okoliščin:
- pomenska kvalifikatorska pojasnila opozarjajo na nekatere znotrajjezikovne posebnosti leksemov, npr. po Aristotelu; v behaviorizmu; pri cerkveni poroki;
- pomensko kvalifikatorsko pojasnilo izraža razmerje med tvorcem besedila in naslovnikom: kot nagovor, kot psovka, kot pozdrav;
- pomensko kvalifikatorsko pojasnilo je modifikacija besedila glede na pomensko podstavo povedi: kot opozorilo, kot grožnja9
okoliščino njegove realizacije; gre za vezanost pomena na lastnost katere izmed (pomenskih) ravnin jezikovne zgradbe, se pravi predvsem na katero izmed lastnosti skladnje - tu tudi besedotvorja - in oblikoslovja« (npr. v povedkovi rabi).
5 Tako tudi A. Vidovič Muha (2000: 85) z opombo, daje tako delitev uporabljal tudi slovarski kolektiv med nastajanjem SSKJ.
6 Ločevanje družbenih, političnih in družbenoureditvenih lastnosti (v Franciji) od kulturnih lastnosti določenega okolja (v francoskem okolju) v pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih je ustrezno. O tem A. Vidovič Muha (1999: 16).
7 A. Vidovič Muha (1999: 17) je ugotovila, da »so časovne okoliščine rabe katerega izmed leksemov kar natančno določene.«
8 Ta pomenska kvalifikatorska pojasnila so za pripravo sodobnega slovarja slovenskega jezika nujna kritične obravnave v celoti, ker so z današnjega stališča zaradi drugačnih družbenih okoliščin neveljavna ali odveč, medtem ko bo treba nekatera na novo oblikovati.
9 Pravzaprav tudi ta skupina pomenskih kvalifikatorskih pojasnil izraža razmerje med tvorcem besedila in naslovnikom.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
2 Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 1-410
2.1 Pozivna govorna dejanja
Govorno dejanje je enota sporazumevanja, ki vključuje tako dejavnost govorca (sporočanje) kot dejavnost naslovnika (razumevanje).11 Pod vplivom teorije govornih dejanj12 so se začeli jezikoslovci zanimati za jezikovno sporazumevanje -v središču pozornosti torej ni več iz okoliščin izolirani stavek, temveč besedilo, razmerje med govorcem besedila in naslovnikom ter okoliščine rabe tega besedila. V pragmatični literaturi se govori o vplivanjski vlogi jezika: jezik je dejavnost, s katero želi govorec nekaj doseči, je sredstvo vplivanja na naslovnika (bralca ali poslušalca).
Pozivna govorna dejanja13 so način sporazumevanja,14 pri katerem govorec hoče oziroma skuša pripraviti naslovnika k temu, da bi ta opravil kako dejanje. Pri tem tako govorec kot naslovnik vesta, da naslovnik želenega dejanja ne bi opravil sam od sebe, iz lastne potrebe.15 Govorna dejanja s temi značilnostmi so: opozorilo, prošnja, ukaz, vabilo, grožnja, poziv, spodbuda, svarilo.
2.2 Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ 1-4
Pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki imajo izraženo16 pozivno vlogo, in gesla oziroma podgesla, pri katerih se pojavljajo,17 ter vzorčni primeri iz SSKJ:
- kot grožnja: tiho, poskusiti, upati si, upiliti: pridi gor, če si upaš;
- kot grožnja otrokom: krvav, stegno, jemati, vzeti: če ne boš priden, te bo vzel bavbav;
- kot opozorilo: kaditi, kasen, letol, lokali, mladina, neprimeren, nezaposlen, pes, plačnik, plakatiranje, pljuvati, počakati, poskrbljen, povrsti, pozen, po-
10 Za peto knjigo SSKJ (T-Ž) kvalifikatorska pojasnila še niso bila izpisana. V leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravljamo seznam vseh kvalifikatorskih pojasnil, ki so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
11 Pojem sporazumevanje je pri R. Zadravec-Pešec (1994: 61, 63), M. Križaj Ortar (1991: 4) in M. Bester (1994: 48) širši od pojma sporočanje.
12 Avtor teorije govornih dejanj je filozof J. L. Austin, ki je teorijo izoblikoval v okviru predavanj študentom na harvardski univerzi leta 1955. Njegova teorija je izšla v knjigi How to do things with words leta 1962, prevod v sloveščino Kako napravimo kaj z besedami pa leta 1990.
13 V literaturi tudi »ilokucije usmerjanja« (Zadravec-Pešec 1994), »direktivi« (prevod po Searlu 1976), »govorna dejanja z usmerjevalno sporočilno vlogo« (Kunst Gnamuš 1984).
14 Govorna dejanja so v pragmatičnem jezikoslovju opredeljena kot (najmanjša) enota sporazumevanja. Prim. Bester (1994), Renata Zadravec-Pešec (1994).
15 Poimenovanje in pojmovanje povzemam po M. Bester (1994).
16 Z analizo vseh primerov bo treba ugotoviti, ali gre res v vseh primerih za pozivno vlogo leksemov, in spremeniti tista pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki z izraženo poziv-nostjo zavajajo, npr. tip kot pojasnilo, opozorilo.
17 Iskanje po elektronski izdaji SSKJ (1998) omogoča iskanje pomenskih kvalifikatorskih pojasnil pri leksemih iz vseh petih knjig SSKJ.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
žar, prepovedan, prešteti, priložen, reklamacija, sobota, stranka, sveže, šestnajsti, taksi, trava, vračilo 1, vstop, zaprt: kaditi prepovedano;
- kot opozorilo na vratih: riniti, vleči: rini;
- kot opozorilo mladini:18 letol, mladina, šestnajsti: mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan;
- kot opozorilo na živilskih izdelkih: rok, trajanje: rok trajanja;
- kot opozorilo v tekstu:19 primerjati, slika: primerjaj [prim.] sliko št. 8;
- kot opozorilo za konec vsebinske enote: stop: pridemo jutri stop;
- kot opozorilo, svarilo: pamet: ljudje, pamet;
- kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana: konecl: konec;20
- kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja: zastor: zastor;21
- kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta: nadaljevanje, nadaljevati, prihodnjič, slediti: nadaljevanje sledi;22
-pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji: rokopis, vračati: rokopisov ne vračamo;
- kot povelje: bok, čelo, desna, juriš, korak, krilol, krog, levai, mirno, napad, noga, noter, nož, par, polkrog, položaj, pozdrav, prešteti, priključiti,prsi, puška, skupaj, sovražnik, strelec, trebuh, ven, voljno, zbor: mirno;
- kot poziv: boj, les prisl. pridenl, složen, svoj, trčiti: na boj!;
- kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji: kvišku, roka: roke kvišku
- kot poziv pri pitju: dati, dno: do dna!;
- kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač): piti: fantje, pijmo;
- kot poziv straže: kdo, tam: stoj, kdo tam;
- kot pretnja, svarilo: enkrat, samkrat: kaj sipa naredil, samo še enkrat;
- kot spodbuda, poziv: okorajžiti: kar okorajži se pa začni;
- kot svarilo, grožnja: položiti, prst: samo prst položi name, pa boš videl;
- kot ukaz: aport, izginiti, izgubiti se, molčati, odtod, ogenj, pobrati se: da se mi pri priči izgubiš;
- kot ukaz psu: glas, lečil, noga, pazi, pokazati, poleg, prostor, sem, sedi, tačka: daj tačko;
- poziv pri pitju: eks: pijmo, eks;
- pri opozarjanju na določeni pomen povedanega: pomota: da ne bo pomote, govorim v starih dinarjih;23
Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo lahko združimo v vsaj tri skupine pozivnih govornih dejanj: grožnja, opozorilo in ukaz.24
18 To pomensko kvalifikatorsko pojasnilo manjka v Seznamu kvalifikatorskih pojasnil ( 1980).
19 V peti knjigi SSKJ (1991) še kot opozorilo v trgovini: zamenjati.
20 Leksem nima pozivne vloge.
21 Leksem nima pozivne vloge.
22 Leksem nima pozivne vloge.
23 Leksem nima pozivne vloge.
24 Upravičena skupina pozivnih govornih dejanj za rabo v pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih bi bila še spodbuda, vendar v SSKJ ni pomenskih kvalifikatorskih pojasnil, ki bi spadale v to skupino, zato je tu nisem obravnavala.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
2.2.1 Grožnja
Grožnja je pozivno govorno dejanje, s katerim govorec napoveduje, da se bo zgodilo za naslovnika neprijetno dejanje, če ta ne bo storil dejanja, ki ga od njega pričakuje oziroma zahteva govorec. V SSKJ je grožnja izražena v dveh pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih: kot grožnja; kot grožnja otrokom. Formulacija pomenskega kvalifîkatorskega pojasnila za slovarsko rabo bi lahko bila grožnja (komu). pri čemer je v oklepaju možnostni udeleženec naslovnik, kije lahko v pomenskem kvalifikatorskem pojasnilu:
- neizražen, npr. samo poskusi, pa boš videl grožnja
- izražen, npr. odneslo te bo krvavo stegno grožnja otrokom; če me še enkrat razočaraš, bom zahtevala ločitev grožnja zakonskemu partnerju; to grem pa šefu povedat grožnja sodelavcu; zatožil te bom prfoksu grožnja sošolcu ipd.25
2.2.2 Opozorilo
Opozorilo je pozivno govorno dejanje, s katerim govorec sporoča naslovniku, da se bo zgodilo dejanje, ki naslovniku ni v interesu ali mu lahko celo škodi, npr. pazi, ledene sveče. Tej opredelitvi ustreza šest pomenskih kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ, kijih lahko združimo v dve skupini:26
- v pomenskem kvalifikatorskem pojasnilu je izraženo oziroma neizraženo mesto rabe govornega dejanja: kot opozorilo na vratih; kot opozorilo na živilskih izdelkih; kot opozorilo v tekstu; kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji - kot opozorilo;
- pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki izražajo tudi svarilo:27 kot opozorilo, svarilo;
Formulaciji pomenskega kvalifîkatorskega pojasnila za slovarsko rabo bi lahko bili: opozorilo (+ mesto rabe) in svarilo.
2.2.3 Ukaz
Ukaz je pozivno govorno dejanje, s katerim govorec sporoča naslovniku, da mora ta storiti kako dejanje. V SSKJ je ukaz izražen z desetimi pomenskimi kvali-fîkatorskimi pojasnili, kijih lahko združimo v tri skupine:
- pomensko kvalifikatorsko pojasnilo z izraženim ali neizraženim možnost-
Zadnjih treh primerov pomenskih kvalifikatorskih pojasnil ni v SSKJ. S primeri sem želela ponazoriti, daje naslovnik lahko kdor koli (ne samo otrok), odvisno od udeležencev govornega dejanja in okoliščin sporazumevanja.
Primeri s pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili kot opozorilo za konec vsebinske eno-te, kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana, kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja, kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta in pri opozarjanju na določeni pomen povedanega ne ustrezajo definiciji opozorila in spadajo v drugo govorno dejanje (predstavitveno ali prikazovalno), s katerim govorec sporoča naslovniku svoje vedenje o čem. To so pojasnila, obvestila, ne opozorila. Tu ne gre za kombinirano pomensko kvalifikatorsko pojasnilo tipa kot grožnja, svarilo, ker spada svarilo med opozorila. Svarilo je opozorilo na možne negativne posledice, če naslovnik ne bo opravil zaželenega dejanja. Več o tem v poglavju 3.2.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
nim udeležencem naslovnikom: kot ukaz psu; kot poziv; kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji; kot poziv straže - kot ukaz;
- pomensko kvalifikatorsko pojasnilo, ki se nanaša na točno določene okoliščine rabe leksema: kot poziv pri pitju (alkoholnih) pijač;28 kot povelje.
Formulacija pomenskih kvalifikatorskih pojasnil, ki izražajo ukaz, bi lahko bila za slovar: ukaz (komu), poziv (koga, pri), povelje.
2.2.4 Kombinirana pomenska kvalifikatorska pojasnila
Nekatera pomenska kvalifikatorska pojasnila v SSKJ se nanašajo na več govornih dejanj. To so kombinirana pomenska kvalifikatorska pojasnila. V SSKJ imajo pozivno vlogo tri taka pomenska kvalifikatorska pojasnila: kot grožnja, svarilo; kot svarilo, grožnja; kot spodbuda, poziv.29
3 Govorni dejanji grožnja in svarilo v pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih za slovarsko rabo
3.1 Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja 3,1.1 Gesla v SSKJ, pri katerih se pojavlja pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja, s primeri
V SSKJ ima pomensko kvalifikatorsko pojasnilo z možnostnim udeležencem naslovnikom, kije glede na podkategorijo starost izražen ali neizražen, osem leksemov. V štirih geslih (krvav, stegno, jemati, vzeti) je možnostni udeleženec naslovnik izražen. Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo je kot grožnja otrokom. V dveh geslih (poskusiti, upiliti) in dveh podgeslih (tiho, upati si) pa je v pomenskem kva-lifikatorskem pojasnilu možnostni udeleženec naslovnik neizražen, čeprav je ude-leženska vloga tudi tu obvezna. Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo izraža samo vrsto govornega dejanja: kot grožnja. Gesla in podgesla s primeri, ki imajo v SSKJ pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja (otrokom):30
- krvav: ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno
- stegno: ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno31 -jemati: poredne otroke jemljejo cigani
- vzeti: če ne boš priden, te bo vzel bavbav
28 V SSKJ so po nepotrebnem tri pomenska kvalifikatorska pojasnila: kot poziv pri pitju, kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač), poziv pri pitju. Ne da bi okrnili sporočilnost, jih lahko združimo v eno pomensko kvalifikatorsko pojasnilo.
29 V peti knjigi SSKJ (1991) še kot opozorilo, grožnja.
30 Gesla in podgesla, pri katerih se v SSKJ pojavi obravnavano pomensko kvalifikatorsko pojasnilo, so navedena okrepljeno, primeri s tem pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom pa ležeče.
31 Ker v SSKJ ni kazalk, je v slovarju precej ponovitev, predvsem v frazeološkem gnezdu. J. Petermann (1988) je prvi kritiziral, da so frazemi v SSKJ navedeni na več mestih z enako razlago (včasih pri vseh geslih, ki so sestavine frazema), in predlagal, da bi uporabili kazalke, ki bi usmerjale na mesto, kjer je frazem slovarsko obdelan.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
- poskusiti: samo poskusi, pa boš videl
- upiliti: če ne boš tiho, te bom upilil
- tih - tiho: ali boš tiho
- upati - upati si: pridi gor, če si upaš
3.1.2 Analiza primerov s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom kot grožnja (otrokom)
a) ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno
Učinek (strah pri otroku) doseže govoreči (odrasli), če uporabi celo besedno zvezo (krvavo stegno). To dokazujejo naslednji primeri, ki tudi izražajo grožnjo: (okoliščina: mama se pred otrokom, ki jo jezi, pretvarja, da nekoga kliče) Krvavo stegno! Krvavo stegno, pridi po Maj o!
V slovarju bi moral biti ta primer obravnavan v frazeološkem gnezdu gesla stegno s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom v zvezi s krvavo32 terminološkim kvalifikatorjem (etn.)33 in pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom grožnja otrokom. To, kar je zdaj v SSKJ označeno s tem pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom, je ponazarjalni primer te etnološke stalne besedne zveze.
b) poredne otroke jemljejo cigani; če ne boš priden, te bo vzel bavbav Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo pri glagolih jemati, vzeti je odveč. Učinka
(strahu) ne dosežemo z rabo glagola jemati/vzeti, pač pa z rabo samostalnika ciga-ni/bavbav. Grožnjo namreč izražajo tudi primeri kot:
Cigani bodo prišli pote (,če ne boš pridna)?4,
Bavbav bo prišel pote (,če ne boš pridna).
Bom poklicala cigane (,če ne boš pridna).
Bom poklicala bavbava (,če ne boš pridna).
Cigani te bodo odpeljali (,če ne boš pridna). Bavbav te bo odpeljal (,če ne boš pridna).
c) samo poskusi, pa boš videl
Grožnjo (tudi svarilo) izražamo z zvezo členka samo in glagola poskusiti. Če členek samo zamenjamo s členkom le, kar ali ga izpustimo, ima lahko poved tudi vlogo spodbude. Razlika med grožnjo in spodbudo s stališča teorije govornih dejanj je skladnost oziroma neskladnost govorčevega in naslovnikovega interesa za
32 Ali v samostojnem geslu (v tem primeru slovnično kvalifikatorsko pojasnilo seveda ni potrebno); leksemi so v sodobnem jezikoslovju tudi stalne besedne zveze. (Prim. A.Vidovič Muha 2000.)
33 Ta terminološki kvalifikator leksem že ima v SSKJ.
34 Odvisni stavek je le ponazorilo (okoliščina), da gre res za grožnjo. Vlogo grožnje imajo že glavni stavki v določenih okoliščinah izrekanja, npr. otrok ne uboga, govoreči: mama, naslovnik: otrok. Navadno se te povedi rabijo še z nejezikovnimi znaki (žuganje s prstom, nagrbančeno čelo ipd.), kar le še okrepi grožnjo in pri naslovniku zmanjšuje možnost napačnega razumevanja govorčevega namena.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
uresničitev dejanja. Grožnja je govorno dejanje, pri katerem govorčevi interesi niso skladni z naslovnikovimi. Spodbuda pa je vrsta govornega dejanja, pri katerem so govorčevi in naslovnikovi interesi usklajeni, bodisi da si oba želita, da se neko dejanje uresniči, ali pa si nobeden od njiju ne želi uresničitve dejanja! Z zvezo členka samo in glagola poskusiti ne izražamo spodbude.
Tabela 1: Primerjava vloge povedi z velelnikom glagola poskusiti ter zveze velelnika glagola poskusiti in členkov samo, le, kar
GROŽNJA
Samo poskusi Le poskusi Kar poskusi Poskusi
(, pa boš videl). (, pa boš videl). (, pa boš videl). (, pa boš videl).
SPODBUDA
Le poskusi, Kar poskusi Poskusi
(, boš videl, da bo šlo) (, boš videl, da bo šlo) (, boš videl, da bo šlo)35
Deloma je to razvidno tudi iz SSKJ. Pri členku samo je zveza z velelnikom pomensko določena: »I. /.../ 2. ekspr., z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; samo nič ne jokaj; samo poglejte, kako je lepo /.../ II izraža grožnjo, svarilo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl« (podč. N. J.). Členek samo ob nekaterih glagolih izraža spodbudo, ob nekaterih pa grožnjo. Primeri v tabeli kažejo, da zveza členka samo in velelnika glagola poskusiti navadno ne izraža spodbude.
Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo pri glagolu poskusiti je torej v SSKJ ustrezno, manjka pa slovnično kvalifikatorsko pojasnilo, da izraža grožnjo v zvezi s členkom samo. V zvezi s členkom samo dobi namreč glagol poskusiti dodatni, pragmatični pomen (izraža grožnjo).
č) če ne boš tiho, te bom upilil
Glagol upiliti dobi v določenih okoliščinah pragmatični pomen (izraža grožnjo), zato je tu pomensko kvalifikatorsko pojasnilo potrebno in ustrezno. Ker pa je izražanje grožnje s tem glagolom slovnično omejeno, bi moralo v slovarju pisati, v katerih pogojih govoreči z glagolom upiliti izreka grožnjo: glagol mora biti v 1. osebi ednine ali množine in v prihodnjiku, ima kategorijo +človeško. Če uporabljamo v slovarju pomenska kvalifikatorska pojasnila, jih moramo dosledno. V SSKJ raba pomenskih kvalifikatorskih pojasnil ni dosledna. Funkcijsko in pomensko enak primer pri glagolu speči (če ne boš tiho, te bom spekel), ki je napačno obravnavan v frazeološkem gnezdu, nima nobenega pomenskega kvalifikatorskega pojasnila. Primeri s kvalifikatorskim pojasnilom kot grožnja bi morali biti vsaj še pri glagolih udariti, suniti in usekati, butniti, pritegniti, rukniti, speči, počiti, saj vsi primeri lahko izražajo grožnjo oziroma napovedujejo, da bo govoreči naslovniku storil nekaj neprijetnega, hudega. Prim, pomenske razlage v SSKJ pri glagolih: udariti: »1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino /.../«
* O tem O. Kunst Gnamuš (1984)
35 Spet sta odvisna stavka v oklepaju le potrditev, da gre za grožnjo oziroma spodbudo.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
suniti: »1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib /.../ // preh. s takim gibom udariti, zadeti /.../«
usekati: »4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito /.../« butniti: »5. ekspr., pog. suniti, dregniti /.../« pritegniti: »9. pog. udariti /.../« rukniti: »1. nižje pog. suniti /.../«
speči: v frazeološkem gnezdu je primer če ne boš tiho, te bom spekel razložen z udaril počiti: »3. ekspr. udaril /,../«36 (Podč. N. J.)
V slovarju bi moralo biti pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja pri vseh teh ali vsaj pri nadpomenskih glagolih (v tem primeru udariti, suniti).
a) ali boš tiho
Zdi se, daje pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja v tem primeru napačno. Členek ali je skladenjskonaklonski členek37 - z njim običajno tvorimo vprašalne povedi. Poved s členkom ali je lahko tudi velelna: Ali boš tihol Poved ima pozivno vlogo, kar potrjuje tudi dejstvo, dajo lahko pretvorimo v neposredno izrečeni ukaz: Ali boš tiho! > Utihni!. Vendar ne izraža grožnje, ker govoreči naslovniku ne napoveduje neprijetnih, hudih posledic, če dejanje ne bo uresničeno, kar je definicijska značilnost grožnje. Tu bi bilo ustrezno pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot ukaz, in sicer pri členku ali, ne pri prislovu tiho.38
3.1.3 Prekrivnost pomenskih kvalifikatorskih pojasnil in »stranske razlage«
Tudi nekatere »stranske razlage« v slovarskem frazeološkem gnezdu, s katerimi »se pojasnjujejo fraze ter zveze in pomenski odtenki, ki so potrebni razlage« (SSKJ I, XVI, § 59), imajo vlogo grožnje:39
- izraža svarilo, grožnjo
- izraža grožnjo
- izraža grožnjo, svarilo
3.1.3.1 Analiza primerov, ki imajo v SSKJ stransko razlago izraža grožnjo
Stransko razlago izraža grožnjo imajo primeri v devetih geslih:
V pogovornem jeziku se v tem pomenu rabi tudi dovršna oblika glagola: pokniti (Poknil te bom, če ne boš tiho.), v SSKJ pa tega pomena pri glagolu pokniti ni. V pogovornem jeziku izražajo grožnjo tudi deležniki dovršnih glagolov usloniti, zaladati, žvajzniti, zaš-vasati, vendar teh v SSKJ ni: Uslonil/zaladal/žvajznil/zašvasal te bom, če ne boš tiho. Skladenjskonaklonski členki so členki, ki določajo skladenjski naklon povedi. O tem N. Jakop (1999).
Pri členku ali je v SSKJ naveden napačen primer za pomen 'izraža ukaz': ali te ni sram! Tu namreč izraža ogorčenje 'da te ni sram\ Pri geslih ne in sram je v frazeološkem gnezdu primer da te ni sram razložen kot izraža začudenje, ogorčenje. Upoštevane so stranske razlage v frazeološkem gnezdu iz vseh petih knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
- čakaj medm.: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo
- kaj prisl.: v medmetni rabi kaj, še ne bo miru
- počakaj medm.: počakajte, še žal vam bo
- pripraviti: ekspr. pritožil se bom, le pripravi se
- rompompom: le čakaj, rompompom
- skalpirati: ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral
- vrat, zaviti: ekspr. če prideš prepozno, ti zavij em vrat
Primerjava pomenskega kvalifikatorskega pojasnila v geslu poskusiti (kot grožnja) in stranske razlage v geslu pripraviti se (izraža grožnjo), kaže na dva slovarska pristopa:
- znotrajjezikovni: pomenska razlaga leksemov s pomenskimi kvalifikator-skimi pojasnili in
- zunajjezikovni: pragmatična razlaga leksemov s stranskimi razlagami.
Glagol poskusiti oziroma ponazarjalni primer samo poskusi, pa boš videl je obravnavan le pomensko, glagol pripraviti se oziroma ponazarjalni primer s tem glagolom pritožil se bom, le pripravi se pa le pragmatično. Slovarska obravnava leksemov naj bi zajela znotrajjezikovni in zunajjezikovni vidik, sploh pa naj bi bila enotna pri vseh leksemih. Kadar se pomenska razlaga in pragmatična (funkcijska) razlaga prekrivata, kot npr. v zgornjem primeru, je pomensko kvalifikatorsko pojasnilo odveč. Ustreznejša obravnava v slovarju bi bila:
poskusiti /.../ samo poskusi, pa boš videl v zvezi s členkom samo, le, kar izraža grožnjo
pripraviti se /.../ pritožil se bom, le pripravi se v zvezi s členkom le, kar40 izraža grožnjo
3.2 Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kotpretnja, svarilo', kot svarilo, grožnja
Leksema pretnja in grožnja sta sinonimna, kar je razvidno tudi iz razlag v SSKJ. Oba leksema imata namreč popolnoma enako razlago: »obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega /.../«. V slovarju moramo uporabljati enotno terminologijo, zato je uporaba sinonimnih dvojnic moteča. Ker se v slovarju večkrat pojavi izraz grožnja v pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih in ker je leksem pretnja manj frekventen41 je za slovarsko rabo ustreznejši izraz grožnja.
V obeh primerih pa sta v pomenskem kvalifikatorskem pojasnilu dva leksema (grožnja, svarilo), ki ju moramo za slovarsko uporabo opredeliti in utemeljiti
40 Zdi se, da se zveza členka samo in glagola pripraviti se (samo pripravi se) ne uporablja za izražanje grožnje.
41 Frekventnost leksemov v sodobnem slovenskem jezikoslovju preverjamo v elektronskih korpusih, tj. zbirkah besedil v elektronski obliki. V korpusu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Nova beseda je za grozni* 175-krat več zadetkov (konkordanc) kot za pretnj* (2276 : 13).
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
njuno rabo. Vprašanje je torej, ali sta v pomenskem kvalifikatorskem pojasnilu res potrebna oba leksema. Z utemeljitvijo razlik med govornim dejanjem grožnje in svarila in analizo primerov s temi kombiniranimi pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili v SSKJ sem skušala utemeljiti ustreznost pomenskega kvalifikatorskega pojasnila kot svarilo, grožnja.
Slovarska nadpomenka glagola groziti je obljubiti, glagola svariti pa opozoriti*2 torej imata glagola vsak svojo pomensko piramido.43 Glagola imata enake udeleženske vloge kot njuni nadpomenki:
groziti komu s čim - obljubiti komu kaj
svariti koga pred čim - opozoriti koga na kaj
Glagola groziti in svariti imata različni nadpomenki, a podobne razločevalne pomenske sestavine, kar je v slovarju dobro izraženo:
- grožnja: »obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega«
- svarilo: »kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega« (Podč. N. J.)
Graf 1 : Slovarski pomen glagolov groziti in svariti UPS obljubiti opozoriti
groziti
svariti
KPS RPS
+ živo +-človeško komu\ /   koga
neprijetno dejanje kot posledica
UPS - uvrščevalna pomenska sestavina KPS - kategorialna pomenska sestavina' RPS - razločevalne pomenske sestavine
Glagol groziti se ne rabi kot performativni glagol, svariti se lahko: *Grozim ti: Ubil te bom. Svarim te: Ubil te bom.
42 Samostalnika grožnja in svarilo sta izpeljana iz glagolov groziti in svariti.
43 Pomensko piramido je uporabila A. Vidovič Muha (1988: 26, 27) za (grafični) prikaz razmerja med slovarskimi in besedotvornimi uvrščevalnimi pomenskimi sestavinami, tj. za ugotavljanje (ne)prekrivnosti slovarskega in besedotvornega pomena. Pomenska piramida je zelo uporabna za ugotavljanje in določanje nadpomenk leksemov (uvrščevalnih pomenskih sestavin).
44 Pojem kategorialni slovarski pomen je prva opredelila A. Vidovič Muha (2000: 30): »S pojmom kategorialna pomenska sestavina razumemo kategorialno slovarsko (jezikovno-sistemsko) lastnost leksema /.../ /P/repoznavnost kategorialnih pomenskih sestavin neposredno ali posredno izhaja iz skladenjske vloge - v ožjem smislu stavčnočlenske vloge besede; lahko rečemo, daje z njo v dialektičnem razmerju: prepoznavnost določene skladenjske vloge je pogojena z določenimi kategorialnimi lastnostmi in obratno - o kategorialnih lastnostih brez določene skladenjske vloge ne moremo govoriti.«
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
3.2.1 Analiza primerov s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom kot
pretnja, svarilo
Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot pretnja, svarilo se pojavi v dveh geslih: enkrat, samkrat.
a) enkrat: kaj si pa naredil, samo še enkrat
Zdi se, da gre za besedno zvezo samo še enkrat, kije frazeološka.45 Ker ima pomene vezane le na okoliščine rabe (grožnja, svarilo - prošnja), je to pragmatični frazem:46
- Samo še enkrat me udari, pa bom poklical policijo, (grožnja, svarilo)47
- Daj no, mama, samo še enkrat me zaguncaj na nogi. (prošnja) Slovnično sta ta primera enaka (frazem samo še enkrat + glagol v velelniku),
imata pa različni funkciji v besedilu.
b) samkrat: enkrat samkrat reci še kaj takega, pa boš videl
Primer je mogoče razložiti kot primer a). Gre torej za pragmatični frazem enkrat samkrat še, ki lahko izraža grožnjo, svarilo ali prošnjo, odvisno od okoliščin rabe.
3.2.2 Analiza primerov s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom kot
svarilo, grožnja48
V geslih položiti in prst je v SSKJ enak primer označen s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom kot svarilo, grožnja: samo prst položi name, pa boš videl. Tu gre verjetno za združitev dveh frazemov in novim pomenom nastalega frazema:
položiti roko na koga 'udariti koga'
položiti prst na koga 'dotakniti se koga'
položiti prst na usta 'utihniti, umolkniti
Podoben primer (spet si vse polil. Samo še enkrat) je pri geslu še v frazeološkem gnezdu razložen kot izraža grožnjo, svarilo.
Pojem pragmatični frazem v slovenskem jezikoslovju še ni definiran. Prva gaje uporabila E. Kržišnik (1994: 163), ko je pri obravnavanju frazemov govorjenja ugotovila, da »/ o/bstaja / .../ velika skupina frazemov, pri katerih o denotativnem pomenu skoraj ali sploh ni mogoče govoriti«. V tuji literaturi je pojem prvi uporabil nemški frazeolog H. Burger leta 1973 v delu Idiomatik des Deutschen. Osnovna pomenska značilnost in hkrati posebnost pragmatičnih frazemov je, da imajo namesto denotativnih pomenskih sestavin konotativne oziroma pragmatične pomenske sestavine. Zato pri njih ne govorimo o pomenu, pač pa o (pragmatični) funkciji. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pragmatična funkcija delno izražena s pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili, pri čemer raba in razvrstitev nista vedno ustrezni. Zato bo treba za slovarsko rabo zbrati, ovrednotiti uporabljena pomenska kvalifikatorska pojasnila v SSKJ in izdelati njihovo tipologijo. Ta primer kaže, da nekateri leksemi izražajo grožnjo in svarilo hkrati oziroma je težko opredeliti, ali izražajo grožnjo ali svarilo. To utemeljuje potrebo po uporabi kombiniranega pomenskega kvalifikatorskega pojasnila, z dvema govornima dejanjema: kot grožnja, svarilo.
Tega pomenskega kvalifikatorskega pojasnila v Seznamu kvalifikatorskih pojasnil (1980), interni izdaji kvalifikatorskih pojasnil iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika I-III, ni, čeprav se pojavi v geslu položiti iz 3. knjige SSKJ. To dokazuje, da bi bilo treba za
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
Zdi se, da raba pomenskega kvalifîkatorskega pojasnila pri glagolu položiti in samostalniku prst ni ustrezna. Samo raba glagola položiti in samostalnika prst ne izraža svarila ali grožnje. V zgornjem primeru izraža grožnjo odvisni stavek pa boš videl,49 svarilo pa izraža zveza frazema položiti prst na koga s členkom samo, le.50 V tej zvezi postane frazem pragmatični frazem s pozivno vlogo. Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot svarilo, grožnja s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom v zvezi s členkom sam o. le. kar51 bi torej moralo biti v slovarju v frazeološkem gnezdu, kjer bi bil obravnavan frazem položiti prst na koga.
3.2.3 Primeri, ki imajo v SSKJ stransko razlago izraža grožnjo, svarilo
Stranske razlage izraža pretnjo, svarilo v SSKJ ni, v sedmih geslih pa so primeri s stransko razlago izraža grožnjo, svarilo:52
- gorje: gorje, če ne boš molčal; gorje mu, ki me ne bo poslušal
- paziti se: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš
opravka
- pomniti: le pomni, še žal ti bo
- samo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl I elipt. spet si vse
polil. Samo še enkrat53
- še: ekspr. spet si vse polil. Samo še enkrat
- varovati: fant, varuj se; varujte se ga
- zapomniti si: zapomni si, če bo nesreča, boš ti kriv; zapomni si, da tu jaz ukazu-
jem
Vsi primeri razen primerov iz gesla samo in še imajo ob sebi še slovnično kvalifikatorsko pojasnilo v medmetni rabi. Primera pri geslu varovati ne izražata grožnje, pač pa le svarilo, zato ne sodita sem. Primer pri pomniti pa ne izraža svarila, pač pa le grožnjo. Pri drugih primerih je od okoliščin sporazumevanja odvisno, ali izražajo grožnjo ali svarilo, zato je razlaga z dvema govornima dejanjema ustrezna.
3.2.4 Primeri, ki imajo v SSKJ stransko razlago izraža svarilo, grožnjo
Stranska razlaga izraža svarilo, grožnjo je v SSKJ v dveh geslih (počasi, zadosti) z enakim primerom in s kvalifikatorjem ekspresivno:54počasi mi bo tvoje-
izdajo vseh kvalifikatorskih pojasnil še enkrat pregledati prve štiri knjige in seznam kvalifikatorskih pojasnil dopolniti z manjkajočimi kvalifikatorskimi pojasnili.
49 Prim, pomensko kvalifikatorsko pojasnilo pri glagolu videti v SSKJ: »3. /... / / kot opozorilo, grožnja: kar poskusite, boste že videli« (podč. N. J.). Svarilo in opozorilo sta v isti skupini pozivnih govornih dejanj.
50 V listkovnem gradivu na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša sem našla primer: toda če le položiš svoj prst name, pride gorje (Haggard, Jutranja zvezda).
51 Zanimivo bi bilo analizirati sopomenskost členkov samo, le, kar.
52 To še enkrat potrjuje ugotovitev, daje raba sinonimapretnja za slovarska kvalifikatorska pojasnila manj ustrezna.
53 Kvalifikator eliptično kaže, da se pragmatični frazem samo še enkrat navadno rabi ob glagolu v velelniku (samo še enkrat polij), funkcijo grožnje, svarila, prošnje (samo še enkrat pridi, prosim) pa ima tudi brez glagola.
54 N. Logar (2000/2001) je v svojem prispevku Kvalifikator ekspr. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika na ravni frazeologije ugotavljala, kakšna so bila merila za opredeljeva-
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
nje gradiva v frazeološkem gnezdu SSKJ s kvalifikatorjem ekspresivno, in ugotovila, da so avtorji slovarja pri tem sledili predvsem svojemu jezikovnemu čutu.
ga govorjenja zadosti. To je pragmatični frazem, ki izraža svarilo, ker govorec naslovnika samo opozarja na to, da lahko sledijo neprijetne posledice (npr. zamera, prepir, pretep), če naslovnik ne bo naredil tega, kar od njega pričakuje govorec (da neha govoriti, da utihne, da neha dajati prazne obljube).
Literatura
AUSTIN, John L., 1990, Kako napravimo kaj z besedami, Ljubljana, ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
BESTER, Marja, 1994, Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. Uporabno jezikoslovje: Revija Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije, št. 2, Ljubljana, 44-52.
JAKOP, Nataša, 1999, Funkcijska delitev členkov: vloga naklonskih in skladenj-skonaklonskih členkov, diplomska naloga, mentorica Marja Bester, Ljubljana
Korpus NOVA BESEDA: http://bos.zrc-sazu.si.
KRŽIŠNIK, Erika, 1994, Slovenski glagolski frazemi: ob primeru frazemov govorjenja, doktorska disertacija, Ljubljana.
KUNST GNAMUS, Olga, 1984, Govorno dejanje - družbeno dejanje: komunikacijski model jezikovne vzgoje, Ljubljana, Pedagoški inštitut pri Univerzni Edvarda Kardelja v Ljubljani.
LOGAR, Nataša, 2000/2001, Kvalifikator ekspr. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 46, št. 4, 137-148.
PETERMANN, Jürgen, 1988, Frazeologija v slovarju slovenskega knjižnega jezika (I-IV), Nekaj osnovnih vprašanj vloge frazeologije v slovarju, Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, mednarodni simpozij v Ljubljani (Obdobja 8), 301-310.
Seznam kvalifikatorskih pojasnil, iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika 1-3 (1980), Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Leksikološ-ka sekcija, Ljubljana.
Slovar slovenskega knjižnega jezika z odzadnjim slovarjem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (1998), Elektronska izdaja na plošči CD-ROM, Ljubljana.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970-1991), Ljubljana. VIDOVIČ MUHA, Ada, 1988, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knji-
ga;
VIDOVIČ MUHA, Ada, 1993, Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Vprašanja slovarja in zdomske književnosti, Zborovanje slavistov, Murska Sobota 1992, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
VIDOVIČ MUHA, Ada, 1999, Čas in prostor, ujeta v slovenski slovar 20. stoletja, Poudarek na komunikacijskem vidiku Slovarja slovenskega knjižnega jezika, XXXV. seminar slovenskega knjižnega jezika, literature in kulture, 28. 6.-17. 7. Ljubljana, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 7-26.
VIDOVIČ MUHA, Ada, 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
ZADRAVEC-PEŠEC, Renata, 1994, Pragmatično jezikoslovje: temeljni pojmi, Ljubljana, Pedagoški inštitut, Center za diskurzivne študije.
Semantic Notes with the Directive Role in the Dictionary of Standard Slovenian: Threat, Warning
Summary
In lexicography semantic notes serve as a linguistic tool for defining and explaining lexemes in a dictionary. At the same time these notes indicate how lexemes are used in communication under given circumstances. The Dictionary of Standard Slovenian (Slovar slovenskega knjižnega jezika) employed several types of semantic notes which need to be collected and critically evaluated on the basis of contemporary linguistic (especially semantic, phraseological and pragmatic) knowledge in order to compile a modern dictionary of standard Slovenian.
The article discusses semantic notes with the directive role. These notes define the use of lexemes under the circumstances where the speaker conveys his wish for the addressee to perform a certain action by means of language. The article brings a list of semantic notes which appear in the first four volumes of the Dictionary of Standard Slovenian and perform the directive role. The semantic notes of this type will be added to the above list from the fifth volume after the compilation of a general list including all types of notes. The present list includes entries or sub-entries where these semantic notes occur and one illustrative example from the Dictionary of Standard Slovenian for each of these instances. A critical study of these semantic notes from the perspective of speech act theory shows that some of the notes do not function as directives. The discussed notes can be divided into three groups of speech acts: threat, warning and order; for further dictionary use they might be formulated as: threat, warning, admonition, order, appeal, command. Several instances of semantic notes combining two speech acts must also be considered, e.g. as a threat, an admonition; as an admonition, a threat; as encouragement, an appeal; as a warning, a threat.
The author scrutinized the semantic notes expressing a threat or a warning and compared them to similar explanations in the phraseological nests in the Dictionary of Standard Slovenian. The analysis showed various deficiencies such as: semantic notes are often used in wrong entries (jemati, vzeti, ali, prst); some semantic notes do not show the grammatical limitation (generally indicated by a grammar note) for use of a given lexeme (poskusiti, krvav, stegno, enkrat, samkrat, položiti); incon-
Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo
sistent use of semantic notes for lexemes with equal function (upiliti); in some instances the semantic notes are unnecessary since the pragmatic meaning (function) of a given lexeme should be given in an explanation (poskusiti).