Dobra volja v šoli. Skušnja uči', da je pri vsakem delu dobra volja perva podlaga za spešno napredovanje. Kmetovavec na polji veselo žvižga in poje, in delo se mu ročno odseda; pastir prepeva in uka, da se razlega pu bribu ia dolini, in rada se pase pri njem čversta živinica, ter ž njim vred veseluje. Enako je v delavnici; če je ravnatelj vesel in dobre volje, posnemajo ga vsi njegovi pomagavci in učenci, in tudi veselo delajo in ga radi vbogajo. Kakor povsod, tako je tudi v šoli dobra volja pervi pogoj za dober vspeli pri podučevanji in odgojevanji. Ako učitelj prido zdraniljenega duha in dobre volje v šolo, navdaja to učence, da so ravno tako zbujeni, veseli in pripravljeni za njegov nauk. Akoravno so otrocl že po svoji živi naravi vpdno bolj živi in veseli, kakor odraščeni, ima pa vendar učiteljevo čversto ali čmerno obnašanje do njih veliko veliko moč in mnogo zdatnpga vpliva. Skušnja kaže, da učenci živega in čverstega učitelja vse raji poslušajo, ga vbogajo in mu tudi vse bolj zaupajo, kakor pa temu, ki je vedno nevoljin in merčen. Čmerni učitelji večkrat tožijo, da je dan danes šolska mladina drugačna, kakor nekdaj, da je nevbogljiva, razposajena in da učitelja kar nalašč jezi in mu kljubuje. Znabiti da je res, da se v teku časa in vladajočega duha tudi človeška narava kaj ravna po vesoljnem značaju, vendar je tudi skušena resnica, da je niladina v obče vedno taka, kakoršna je bila nekdaj, in da je le (a, ki jo loži, zaostal za njo, t. j. da se je njegova narava toliko postarala ali prenaredila, da se ne vjema z niladinsko. Dolžnost učiteljeva jc, da to resnico večkrat premišljuje in posebno takrat prevdarja, kedar niisli, da mu mladina vedoma nasprotjo i. t. d. Modri ueilelj, akoravno ga v šoli prcvzame nevolja in čmerna niiscl, si koiali vč pomagati in se zopet zaveda svoje imenitne naloge, (er je nied veselimi vesel in med čverstimi sam zdramljen in čversl. Ali v šoli so vrčkrat oblačni, lužiii in žalostni dnevi. Učitelju se že precej, ko stopi v šolo, bere na obrazu, da nima prave voljr. in Ijubezni do svojega poklica. Učenci to pred in bolje zapazijo, kakor učitelj sani prcvidi. Na vseh obrazih je nekaka nezadovoljnost; veselje do učenja se nikjer ne kaže, in vse, kar se stori je po tlačansko prisiljpno delo. Učitelj se jezi, vpije, kaznuje; učenci pa so vedno bolj nemirni in za iičenje nepripravni. Učitelj in učtnci so eden drugemu težava ia pokura, in vsi vkup komaj čakajo, da minejo toliko grenke šolske ure. Učiteljeva sveta dolžnost je tedaj , da stori vse, kar koli niore, da se v šolo ne vgnjezdi ncinirni, čniprni duli, kteri je prava du.šna bolezen, zavoljo ktere birajo tii pa taru učenci in učitelji. Ne le satno učitelji, temuč (udi vsi, ki imajo vpliv do šole, morajo z vsemi svojimi niučnii na to delati, da se v šoli živi dobra volja. Naj bi se vendar že enkrat spoznalo, da je učitelj perva oseba za dobro ali slabo šolo! P*