Obupne šolske razmerevlstri, Očrtali smo v zadnji številki »Učit. Tov.« šolske razmere v Trstu in okolici po poročilu tajnika političnega društva »Edinosti«, ki <?a je podal na znamenitem zborovanju tega društva v preteklem mesecu. Še obupnejše so te šolske razmere v Istri, o katerih nam poroča dr. Mikuletič sledeče: Prišli smo tako daleč, da bi se vsakdo smatral za blaznega, ko bi se upal le misliti, da se bo hrvatska gimnazija v Pazmu otvorila. Občinska nižja realna gimnaziia v Opatiji je zaprta, privatno učiteljišče v Pazinu je zaprto. 165 tisočem Hrvatov v Istri se odreka pravfca do ene gimnazije. Ne morenio si namreč misliti, da je gimnaziia, oziroma trije razredi v Idriji, ustanovljena tudi za nje; zaka.? preveč se nam vedno naglaša, da smo S!ovenci in Hrvati dve posebni narodnosti, preveč se nam zameri. če uporabljamo za na§ narod označbo »Jugosloveni«, da bi nam potem na drugi strani dali enotno srednio šoio. Edina srednia šola, ki ]o imaio danes Hrvati v Istri, je moško učiteljišče v Kastvu. Hrvatskih oziroma slovenskih ljudskih šol je bilo v Istri pred okupacijo 250 in sicer 28 zasebnih in 222 javnih. Od teh jih je 123, ki so odprte in ki se v niih poučnje hrvatski oziroma slovenski, štiri so utr.akvistične; vse ostale, torej 2 manj nefro polovica so poitalijančene ali pa zaprte. Med posledniimi so vse šole »Drnž be sv. Cirila in Metoda za Istni«. Kot vzrok za to sramotno stanje «e navajajo od merodajne strani različni izgovori; toda vzrok je le eden, poznamo ga dobro in hočerno sa enkrat javno pribiti: Poitalijančiti hočejo na? narod s silc. To vidimo naiboli, če posfledamo štatistiko posameznih okrajev. V vološčanskem okraju je glasom zadnjega ljudskega štetja 30.000 flrvatov; ti imajo 28 hrvatskih šol odprtih. Po po- stavi bi jih morali imeti še več, toda -endar ugotavljamo, da je ta okraj v pn neri z drugimi naravnost bogat na šolah. Kajti puljski okraj, kjer živi 27.000 Hrvator, torej malo manj ko v vološčanskem, ima samo štiri utrakvistične šole t. ]. niti ene čiste hrvatske šole. Puljski, poreški in lošinjski okraj imajo 55.000 hrvatskega prebivalstva; za to prebivalstvo je danes odprtih 11 hrvatskih šol, med temi žo omenjene 4 utrakvistične v pnljskem okraju, 3 so v lošinjskem okraju, kjer prebiva 10.000 Hrvatov, a 4 so v poreškem okraju, kjer prebiva 19.000 Hrvatov i_ Slovencev. Povdarjalo se je, da Hrvatje v vološčanskem okraju še daleč nimajo toliko šol,' kolikor bi jih morali imeti po postavi; vendar, če bi se v teh treh okrajih delila šolska vzgoja v materinem jezik« po istem ključu kakor pri Hrvatih vološčanskega okraja, bi morali imeti lošinjski, puljski in poreški okraj 51 hrvatskih šol; imajo jih pa le 11, pod Avstrijo so imeli 58 javnih 'm 15 zasebnih šol. Jasno ]e, da gre tu za načrt sistematičnega poitalijančevanja. A v tem ko bi se imela fionta pomikati od morja notratijosti d«že!e, je pazinski civilni komisar, kot pravi strateg, postavil predstražo daleč no tri v srce Istre. Tam pod Učko g>oro, sredi Istre, kjer od pamtivekov striže svojo mršavo ovco gladni istrski Hrvat-trpin, tam v občini Boljunu, ki je imela glasom zadnjega ljudskega štetja vsega skupaj 18 Ttalijanov, tam je sedaj odprta cein vr^ta italijanskih šol, in sicer v Boljunu. Brestu, Borutu, Pažu, Vranji, Veli Učki. t. j.za vsake tri Italijane po ena šola, a v Šušnjevici ie celo romunska šola. Ljudstvo je prosilo, da se mu odpro hrvatske §ole; v odgovor jim je pazlnski komisariiat nalagal denarne globe, ker svojih otrok ne po5il'jak> v italijansko šolo.Isti ljudje. ki dobivajo globe. ker ne pošiljajo-otrok v šolo, prosijo, da se iim otvori šola. Istrsko učiteljstvo je bilo podvržen-o takoj od začetka zasedbe najrazličnejšim šikanam. Mnogi so se radi tega umeknili ter pobegnili. Pogumnejši, ki so ostali na svojem mestti, so bili odgnani v Sardinijo v strašno veronsko trdnjavo, kakor učitelji Oostinčar, Lukež, dva Rubeša, Qabrijeli., Monas, dva Rajčiča, Zelušič, učlteljice Pv.nič, sestri Ružič, Kaštelan \n druge. Nekateri od teh se §e danes niso vrnili. Drngi so bili zopet žrtev raznih nasilstev. Učitelj Črnjeka v Ročkem Poljr. je bil vpričo svojih učencev vržen iz šole ter potem oklofntan od orožniške?a povelmika samo radi tega, ker se nl hotel pokoravati ukazom noveea župana, svojega italijanskega kolega-učitelja. da naj izprazni javno Solo, ter je zahteval ukaz pristojne šolske oblasti. Učiteljica Mariia Oržič, vzor poštene devojke. je bila izgnana iz Kršana, češ da je nemoralna, iti nadomeščena z italijansko nčitelqico. Medtem prfreja ftalijanska učiteljica v Novakih pri Pazinu v šolskem poslopiu plese in uči otroke plesati. Z obljubami, z zvijačo in z groŽTiJaml so se ljudje pozivali, naj podpišejo prošnje za italijanske šole; le nekoliko podpisov zadostuje in italijanska šola je takoj dovoljena. Prošnje hrvatskih in slovenskih staršev za zopetno otvoritev naših šol, pro^nje, ki imajo po 100 in več podpisov, so *e danes nerešene. Tisti, ki so se na prošnje podpisali, so večkrat dosegl! le to, da so bili podvrženi raznim šikatiam. T)a se dotrajaio stvari kakor v Lovranu, kjer ima 300 naših otrok le 1 učiteija in eno ilalijansko učiteljico, med tem ko itna 135 itaiifenskih otrok 5 učiteljev, omenini le mimogrede: saf na to smo navajeni. odkar smo na zemlji. Oospod dr. Barone, višji uradnik pri generalnem civilnem komisarijatu, je bil svoječasna toli prijazen ter je pokazal zastopniku društva »Edinosti« seznam o stanju ljudskih šol, kakor bi moralo biti po informacijah, ki so došle od podrejenih oblastev na generalni civilni komisarijat. V tem seznamn čitarno kot vzrok, zakaj so nekatere naše šole zaprte, opazko: »Manjka učitelj!« Res je, učitelji manjkajo iz razlogov, ki so že omenjeni. Ni treba povdarjati, kako prazen je ta izgovor. Naši učitelji bi se radi vrnili iz Jueroslavije, še rajši iz interrsacije. le dovoljenja je treba. Še bolj nas je presenetil v omenjenem seznamu pri nekaterih šolah, ki so zaprte, vzrok, da manjkajo učenci. V Račicah v buzetski občini ie n. pr. bodilo pred zasedbo v našo šolo povprečno 130 otrok; ni verjetno, da bi v tako veliki vasi zmanjakalo naenkrat otrok. Ravno v istih Račicah se je za nekoliko Italijanov (teta 1910, iih je bilo 10) odprla cedaj !tali.ianska šola. Ta je seveda požrla nekoliko naših otrok, ostali se brez šole potepa]o po vasi okrog. V Pomjanu pri Kopru ie slovenska šola zaprta, »ker nanjkaio učenci«. Stariši iz sitega Pomiana pa so novembra 1. 1919 vložili prošnjo. z 52 podPisi, naj se jim zopet odpr._ slovenska ^oia. O večkrat omenjenem uradmcm seznamu je važno tudi to, da manjka v njem izkazanih odprtih 20 šol kot hrvatskih ali slovenskih, ki so v resnici poitalijančene ali zaprte, da v njem manjka velika množina naših šol, od katerih so nekatere celo odprte. To nam jasno kaže, s kako površnostjo se skrbi z naše šole. Kot zadnji dogodek na polju ljudske šole v Istri je omenjati še to, da so dne 13. decembra 1919. slovensko šolo v Oažonu enostavno zaprli. Niso ji manjkali ne učitelj, ne otroci; obiskovalo jo je nad 100 otrok. Debela knjiga ne bi zadostovala, če bi hoteli opisati vse krivice, ki so se nani zgodile v zadnjih 15 mesecih. Že tu dosedaj navedeni posamezni primeri tvorijo sicer nepopolno, vendar strašno sliko. P>lovica naših šol ie zaprtih ali poitalijančenih, starši nočejo pošiljati otrok v italijanske šole, deca sama ne mara zahajat v nje. (Po Vranji n. pr. lovc orožniki deco fer jo vodiio v italijansko šolo. pri čemer je neka deklica od strahu omedlela). Tisoči in tisoči naših otrok so brez šol, naš narod gre nasproti popolnemu analfabetizmu in podivianosti. Po živahnem odobravanju. ki je sledilo izvaianjem dr. Mikuletiča ie govornik iz pazinskega okraja sporočil zborovalcem pozdrav istrskih Hrvatov. Ako je vedno veljala tista, da sta »Slovenac i Hrvat za uvijek brat i brat«, velja to še prav posebno dandanes. Z vami stojimo in pademo. Ločiti nas ni mogoče, ker snro eno Jugosloveni, in kot Jugosloveni botuo doživeli boljšo bodočnost. Nai nas vodi vedno vera v to bolj§o narodno bodočnost. »Tvoja vera te je rešila,« je dejal Krist in »Veruj verom, spasit če te vera«, pravipesnikMažuranič v »Smrt Smail-age Čenjzijiča«. Toda ta vera brez d&brih dcl bi bi!a mrtva. Zato mwamo tudi delati z vnerno in požrtvovalnostjo na narodnem polju. Ta vera v svobodo našega naroda še rii bila iiikdar tako močna, kakor je sedaj v času največje nesreče in trpljenja, posebno pa ne v istrskem kmetu. Iti naiiznačilnejše je še dejstvo, da ne prifiaja ta vera od razumništva na kmeta. temveč ravno nasprotno, od kmeta na razurriništvo. Bili so razumniki, ki so klonili duhom, toda naš istrski kmet nikdar, pa naj je prilisk narij še to-lik: on trclno veruje v boljšo bodočnost naroda. Govornik dodaia poročilu o istrskili šolskih razmerah še nekatere nove podatke. Tako v Borutu silijo krčmaria Straniča, da nai vzame na hrano italijanskega učitelja, čes, da mudruga če vzamejo gostilniško dovoljpnje. V Sošičih silijo starši, da naj pošiljajo otroke v ital. šolo. V Sy. Petru v šumi, Trvižu, Kringi nadzorujejo orožniki šolski pouk. Govornik je opisal potem natančneje razmere v Cerovliju, o ulogi, ki jo je igral ob pretvoritvi hrvatske šole v italijansko tamošnji župan, o sedanjetn italijanskem učitelju Pasquale Oionniniju, ki je bil svoječasno frančiškan pater Arcangelo di Napoli in je zaradi nemorataosti moral iz samostana in potem v vojaško suknjo in končno za učitelja v Cerovlje, kjer je uprizoril or.o svečanostno sežiganje hrvatskih šolskih knjig na grmadi vpričo gostov in šolske dece, za katero so — v proslavo tega praznika — odredili celo šolsko izpoved in sv. obhajilo!*) Naše učiteljstvo se premeSča brez povoda, dasiravno je stalno nameščeno, a cela vrsta učiteljskih moči je, ki že po celih 6 mesecev niso dobile piače. Šole. ki jih mi barbarski Jugoslovani spoštujemo kot svetinje in smo si jih zgradili s krvavimi žuljji svojih rok, se odpirajo po sili in se prirejajo v njih plesi. Razmere so naravnost strašne. Ali jih bo kdaj konec? Narod trpi, škripa z zobmi, ali ne obupava, ker je vnjem trdna . era v Jrolišo bodočnost! Oovornik Iz puljskega okraja je orisal naravnost grozne razmere, ki vladajo v tem okraju, najslabše v vsej itak najhujše tlačeni Istri. PodAvstrijo se jepuljski okraj smatral za nekak kazenski okraj, kamor so pošiljali učiteljstvo in duhovščino nekako za kazen, ali danes je treba reči, da se je naš kmet tudi tu dvignil, odprle so se mu oči, da je izpcznal, kdo mu je pravi prijatelj, kdo pa ne, in kje mu je iskati rešitve. Zato pa je tudi sedai v tem okraju pritisk najhujši. Postopanje oblasti v vsakem pogledu Je skrajno samovoljtio napram vsemu, kar ima Ie količkaf rarodnc^a ozadm, dočfm se pa na drujri strani stori prav malo ali nič, da bi se zboljšale razmerc. pod katerimi trpi prebivalstvo zlasti vsled razbojniških tolp, proti katerim je naš kmet — orožje za obrambo se dovoljuje le v redkih primerih — popolnoma brez obrambe. Zato se pa na drugi strani prav * ObSfrno o tei ..slavnosti" je pisal lanskf vTovariS" v St. 23. — P. P. pridno odpirajo vsepovsod italijanske šole, dočitn ostajado zaprte hrvatske. Poleg tega pa prete še našim ljudem z ogroninimi globami do 500 lir, ker nočejo pošiljati svoje dece v italijanske šole. Naš jezik nima prav nobene pravice več in izriniti ga hočejo tudi popolnoma iz cerkve, kjer naj bi ga nadomestila latinščina in italijanščina. Oorje pa tistim našim ljudem, ki le količkaj kažejo svojo narodnost. Tako je prišlo, da je ves okraj skoraj popolnoma brez narodne inteligence, ker so jo ali pozaprli, ali pa je morala pobegniti, da si reši svobodo. Kdor je ostal, je gotovo pod najstrožjim nadzorstvom. Delovanje mcd narodom je tu pač zelo težavno. če ne že čisto onemogočeno, in le v neoma.ini zavesti našega preprostega naroda, da je treba vzdržati tudi pod najhujšim pritiskom, je še upanje, da naša narodna stvar tudi v puljskem okraju ni i/gubljena. Govornik iz buzetskega okraja je povdarjal, da je kot človek vedno upal v pravičnost. Pod Avstrijo naš narod ni užival pravice, zato se tudi ni mogel zadovoljiti ž njo. Mislil je, da bo gotovo boljše, kar že pride. Danes pa tožijo celo naši narodni nasprotniki, da ni tako, kakor so si želeli oni. Mi smo v tej naši zemlji v ogromni večini in lahko živirao tu brez vsakega drugega naroda, pač pa drugi ne morejo živeti brez nas. Ko so prišli, so dejali, da nam prinašajo svobodo. Ali kako razumejo to svobodo? Prinesli so nam suženjstvo kakor ga ni na svetu. Naše šole so ali zaprte, ali pa poitalijančeue. V Buzetu n. pr. je bila petrazrednica, sedajj sta odprta samo dva razreda. Najboljše učitelje so pozaprli in nam tako odvzeli šc;lo. Šli so celo tako daleč, da so vzeli našim krajem stara imena in jih nadomestili z novimi, tako da naš človek niti ne ve, kam gre in odkod prihaja. Iz našega Rakitovca so napravili Granchino, iz Zazida Sussetto itd. Ne, ni pravice in ni pravičnosti nikjer. Ali marsikdo si je že razbil zobe ob Balkanu in si jih bo tudi še morda kdo. Ne »Fiume o morte«, temveč ali pravičnost ali pa vsi v smrt! Pravico, ki jo imajo drugi. mora dobiti tudi naš narod. Govornik iz poreškega okraia je očrtal razmere, ki vladajo v tem okraju in so tudi popolnoma enake razmeram drugod po Istri. Tako se je naš narod v Zrenjn, ki so ga prekrstili v Stridone, dolgo vrsto Iet, od leta 1871. pa do 1918., boril za narodno šolo in jo je končno vendar dobil, zato, da so jo sedaj takoj zaprli in poleg tega še precej pokvarili. Zbralo se je nato nad 100 podpisov staršev, da naj bi se šola zopet otvorila. Nad 120 otmk naj bi zahajalo vanjo. Prošnja je dospela ob 11 dopoldne v Poreč. ob 3 popoldne pa je bil že avtomobil z oblastnimi možmi v Zrenju, toda ne morda zato, da bi se prepričali o potrebi šole, temveč le zato, da so povpraševali ljudi, ali so res podpisali prošnjo, ko je vendar v Zrenju vse italijansko! Ko so pri prvi hiši izvedeli, kako stoji stvar, so se vraili, šola pa je ostala zaprta. V Sv. Luciji so prinašalci svobode vdrli v šolsko poslopje, pobrali vse knjige iz knjižnice, ki je bila pred vojno vredna nad 600 K, potem vse zemljevide in druga učila ter vse to javno sežgali v imenu — svobode. Namesto izobrazbe se Ijudje zapirajo in pretepajo do krvi. V Sv. Lucijo je prišel na prejšnjo hrvatsko šolo italijanski učitelj — Sicilijanec, ki pa je kmalu pobegnil, ko je uvidel, da mu je obstanek nemogoč. On ni razumel nikogar, njega pa tudi nihče. V Družbinih šolah so nameščene trsrovine. orožniki itd. Zaprte so seveda vse, tako v Materadi, Redici, Fontanah, pri Sv. Lovreču Pazinskemu. Starši silijo. naj bi pošiljali otroke v italijanske šole m jim groze z velikimi globami. Takšna je tista »liberta«, ki so nam jo prinesli! i