V libijski puščavi. Mansur jih je izdal, da bi sebi rešil živijenje —. Mlajša in čilejša Sadie je brez težave dohajala roparje, ki so hiteli po slezi navzdol, in zdaj pa zdaj je obrnila glavo nazaj ter tolažila teto, ki so jo, siabotno in vso trdo od strahu in groze, vlekli seboj kakor ovco v klavnico. Poveljnikove črne oči so malomarno ošinile postarano gospodično Adams, pa so se zasvetile v pridušenem blesku, ko so obstale na mladem dekle>u. Kratko povelje dal — in izgiibljeno čredo nesrečnih izletnikov so tirali h klečečhn kamelani. Žcpe so jim že prej preiskali in pometali vsebino v prazen žakelj, ki ga je Ali Wad Ibrahim zavezal lastnoročno. «Pravim, Cochrane«, je šepetal Belmonl in z žareČimi očmi gledal izdajalskega Mausurja, «tule imam droben saniokres, ki mi ga niso našli. Ali naj ustrelim tegale zlikovca za njegovo izdajstvo —?« Polkovnik je odkimal. «Bolje da ga skrijete!« je odgovoril s teinnim licem. «2enske ga bodo morebiti še potrebovale, preden bo vse pri kraju —!« IV. Kamele, nekatere bele, druge rjavkaste, so klečale v dolgi vrsti po pcsku. V mirnem prežvekovanju so eiiakomerno preinikale čeljusti in s smešno, za .kamele ziaačilno gizdavostjo obračale svoje lepo zarisaBe glave na svojih vitkih vratovih sedaj na eno, sedaj na drugo stran. Večinoma so bile krasne, plemenite živali, čistokrvni arabski dirkači tenkih nog, finih vratov in drobnih glav — znamenja plemenitega potomstva, izredne vztrajnosti in nedosegljive brzine V teku. Med njimi pa je bilo tudi nekaj manj plemenitih, počasnih kamel, njihova koža je bila zanemarjena in je kazala brazgotine od udarcev in od strelov. Te so bile težke tovorne kamele, obložene z duro* in z mehovi za vodo. * Afrikansko proso. Se uporablja za kruSno moko.