St. 172 MMm Hrtu tl^illUIlltt.nrontMia m* *T V Trstu, v MrM: 23. lullja 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Izhaja, izvzemii pondeljek, vtak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Franci«!'-AsiSkega §t. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništva ^ " -f »n pisma se ne sprejemajo, rokot' se ne vračajo. — C» "IZO, — Prol. F. Peric. — Lastnik tiska -7dino t. Tisk tiskarne r ANA -znaša za mesec L 7.—, 3 mesece & r 50, pol leta L 32.— l. 60.—. Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave št. 11-57. eDINOST Posamezne številk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širok osti ene kelone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Sporazum v Firenzi Vse vsebine v Firence sklenjenih dogovorov menda ne bomo poznali, dokler ne zadobijo parlamentarno sankcijo na obeh straneh. Kar prinašajo seda, italijanski Usti. ne moremo še smatrati kot popolno in zanesljivo. Saj je v slučajih, ko gre za dogovore toliko pomembnosti, posebno pa ko gre za obrambo tistih, ki so sklenili sporazum, v naravi stvari, da se podčrtuje tisto, kar so dosegli dobrega za svojo stran, da pa se previdno molči o tem, kar bi utegnilo nepovoljno delovati na lastno ta vnosi. Moramo pa posebno povdanti, da puščam & na strani vprašanje. v kobki meri ^ dogovori zadovoljivi ali nezadovoljivi za obe strani. Pač pa naj tu posnamemo nekoliko izjav, ki jih je podal načelnik iugoslo venske delegacije v razgovoru s poročevalcem lista «Ti dogovori predstavljajo definitivno uredbo skupnosti vprašanj, ki so jim dali Že sv etomargheritski dogovori prvo in gotovo juridično podlago, posebno še v jadranskih vprašanjih, ki jih rapallski dogovor še ni uredil, razen z jako nejasnimi in malo gotovimi formulami. Dalekogledna in vnanja aplikacija tistih dogovorov je bila iHussoliniju izhodišče za uredbo vprašanja odnošaje v z Jugoslavijo, ki jo je, malo po enem letu, znal tudi doseči s svojo jasno in ravnočrino akcijo. Ta je — skupno z aneksijo Reke k Italiji _ potrdila prija-teljstvo s sosednim mladim kraljestvom, ki na polju mednarodnih realnosti predstavlja eno najvažnejših točk italijanskih pozicij napram državam južno-vshodne Evrope.» 1 osebno važnost pripisuje «Popolo dTta-ua» ureani trgovine no žr>1 • . dolgo konferenco z maršalom Petainom in z maršalom Lyanteyjem. Akcija proti komunistični propagandi PARIZ, 22. Sinoči so sse sestali pod Pailevćjevim predsedstvom vojni minister Steeg, justični minister Schream, minister za notranje stvari Morel, mornariški minister Chaumet, trgovinski minister Mon- Be^ada, ko je izvedel, de je Stranj vrži7^a Rad,C na pol. v pres tohco.Splosno pre- ,e razprava o vladni deklarac ,,. Predsed- - « seslankil % b:K> proueevanje vladu,e prepričan,e, da ,e hote! IW s „lk Tnfkov.c ,e sporedi da sta se vrrn a , ž . . nastal vSlcd komunistične te,n pokazat,, da noče ,meti n,kak,h sfkov| inozemstva P™ ><""=» Moi za verifikacijo stanii se je v hotelu *?aris». V kavarni mandatov. Dokumenti so se odstopili veri- Stjepan RadlC v Beogradu Izgon 3 poslancev iz HSS — Stališče SLS glede sporazuma BEOGRAD, 22. (lzv.) Z jutranjim brzim bržkone tudi poslanec Kukelj. Vsi ti povlakom je prispel v Beograd Stjepan Ra-!slanci se bodo pridružili zajedničarjem in dić. V političnih krogih se posebno ko- j skupno z njimi ustanovni «Hrvatski klub». mentira okolnost, da je Paftić odpotoval iz- BEOGRAD, 22. Danes ob 10. uri se je je sprejel novinarje, katerim je govoril o najrazličnejših problemih s tako naglico, da sri ni mcgel noben novinar ničesar zabe- fikacijskemu odboru Pri razpravi o vladni deklaraciji je Črnogorec Trljević govoril o vidovdanski ustavi Leži ti. Na vprašanje, kakšen naaien ima frljević je federalist fh obsoja vidovdan njegovo potovanje, je Stjepan Radič odgo-.sko ustav0i ker da so sestavili beograj- vonl: Pnšel sem, da se sestanem s Paši-! sld ltapita]isti in ne srbski narod. Odgo- cem, kt pa >e odšel; ker ga ni, hvala Bogu! j|d je mklister Uzunovič. Radie se je nato podal v predsedstvo; y SLg lanec Sušnik> Hrvatskega seljaskega kluba. Pozneje je r . ... , . ' f . nad eno uro konferiral z ministrom Giuri-' fzjavl1.,e' đa seaaD/a ^ P„1 c? * čićem, nadalje s predsednikom radikalnega! kcf ?lso T n»z*?tc>Pam S1?™"' S^ - - - " K R~z-! vztra1a Pri zahte^/i po reviziii ustave na kluba Živkovićem ter z Markovićem. rvaz-i ,, - . - .x. , . - 1,11..xji ■ , govoru sta prisostvovala tudi Radonic -J^0^ avtonomije. Zaključil ,e z Pavle Radič. Radič se je nato seznanil z vsemi ministri. Radića je ob izhodu iz vladne palače pričakovala ogromna množica radovednega občinstva. Bilo je tudi mnogo fotografov. Radič se je rad dal fotografirati od vst u;i »» zbralo ctkoli 150 novinarjev, a Radića ni bilo od nikoder. Šele po preteku 3 ur se je vendar pojavil Stjepan Radić. Govoril je okoli 10 minut o najrazličnejših vprašanjih. Pozneje se je udeležil seje HSS, na kateri se je konstituiral Seljaški klub. Predsednik je Karici Kovačevič, podpredsednik Šibenik, tajnika: Hadži Omen in Banković. Iz kluba so bili nato izključeni poslanci Buč, Jagetić in Uroić, ker niso hoteli glasovati za vladno deklaracijo. Omenjeni poslanci so takoj zapustili sejo; sledil jim je poslanec Trajanovisć. Iz HSS bo stopil radikali in radićevci. Tudi sam ni bil za sporazum. Njegov oclhod v inozemstvo ima popolnoma politično ozadje. Zanimivo je, da Pašić sploh ni odgovoril na Radićevo brzojavko. Gotovo je, da ima Pašić vedno pripravljenega Pribičevića za slučaj, da se poskus z radićevci ponesreči. Radićev «Dom» piše, da bedo podpirali vlado RR tudi Nemci in radikali, tako da bo imela vlada popoln-> dvetretjinsko večino (210 poslancev). ^ ti list prinaša članek izpod peresa Stj £&na Radića. Med drugim piše Radič: «Hrvatski narod je za sporazum. Živel seljaš-ci narod, živel se-1 jaški narcidni kralj!» ffopnd na on. Amendolo Foluradno poročilo RIM, 22. Napad na poslanca Amendolo prispel danes zjutraj; njegov prihod je bil javljen policiji. Treba je pripomniti — nadaljuje agencija Štefani —t da so se obžalovanja vredni ■ incidenti dogodili popolnoma na deželi, je vzbudil v rimskih krogih zelo mučen kljub trudu policije ia voditeljev krajevne-vtis. Celo fašistovski «Pc'po!o d'Itali-a* j ga fašizma, v posebno delikatni coni in v opominja svioije pristaše, naj nikdar ne po- j delikatnih trenutkih. Znano je namreč raz-zabijo čuta političnega kavallnstva. V. burjenje, ki so ža povzr.cćili v našem bo-ostalem pa pravi omenjeni list, da je napad jevitem toskanskem fašizmu incidenti pri! posledica razpoloženja, ki ga je ustvaril Salvemini-jevem procesu in objava aven-aventinski protest proti oprostitvi gen. De tinskega dokumenta proti razsodbi viso-3ono>, in pa posledica incidentov, ki so se kega dvora, odigrali pri Salvemini-jevem procesu v Fi- m ... . . , , T. renzah. Tudi glasilo katoliških nacljonal-; kmetskim vojnim invalidom cev «Corriere d'Italia» zelo obsoja napad RIMt 22. Na današnji seji ministrskega L ^ J! __J! 1____1.-1.-__t? 1 a » 1*1» i C trA T O 10 kt I n o n ra ri S rvK m 1 . ^ v. J Francija za čimprejšnje poravnanje med zavezniških dolgov PARJZ^ 22. Včeraj se je vršila na zunanjem ministrstvu konferenca med Cail» lauxom in Briandom, na kateri se je govorilo o ureditvi vprašanja medzavezhiških dolgov. Konferenci so prisostvovali tudi finančni strokovnjaki in je bilo ukrenjeno vse potrebno za priprave, ki naj zagotovijo čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Štrajk bančnih uradnikov v Parizu PARIZ, 22. Bančni uradniki, ki so včeraj sklenili proglasiti stavko, so se davi sestali na borzi dela ter so odobrili nekatere predloge za zastraženje vhodov v vseh bančnih zavodih. Bančni uradniki v mestu, ki se niso hoteli pridružiti stavkajočim, so imeli svoboden vstop v urade. Mivett is pridržki mM note Pripombe francoskih Hstov PARIZ, 22. Tukajšnji listi ugotavljajo, da nemški cdgov-cr zelo spravljiv v obliki, ampak da vsebuje polno pridržkov, katerih najvažnejši je oni glede vstopa Nemčije v Društvo narodov. V tej točki se strinjajo vsi Hsti, da ss bo morala Nemčija podvreči določbam, ki veljajo za vse druge države Novo Rockeiellerjevo volilo MADRID, 22. Svet direktorija je sprejel darilo Rockefellerjevega zavoda v znesku 420.000 dolarjev za zgradbo zavoda za fiziko in kemijo v Madridu. Za rešitev Reke BUDIMPEŠTA, 22. Dne 24. t. m. se prične na Reki konferenca za pOvzdigo reškega prometa, na katero so povabljeni tudi zastopniki madžarskih gospodarskih korporacij. Posebne tarifne ugodnosti, ki jih namerava dovoliti Italija v svojem pristanišču, naj bi dvignile trgovinski promet na Reki. Namerava se uvesti direktni promet z Madžarsko kakor tudi doseči Sjsebne ugodnosti za tranzitni promet v umunijo, Poljsko un Čehcslovaško. Pogajanja na Reki bodo za enkrat imela samo informativni značaj. Profesov Scopes obsojen na 100 dolarjev globe DAYTON, 22. Iz dosedanjega poteka razprave se more sklepati na gotovo obsodbo profesorja Scopesa, zlasti po sklepu sodnika Raulstona, ki ni pripustil zasliša- rttn novahliontli l——___ Scopes obsoijen na globo 100 dolarjev. Gončev umrl DUNAJ, 22. Urednik komunističnega lista «Federation BalQanique» Dimitrij Gončev je po kratki bolezni umrl. Angleške težave go- poso/ii vojnim invalidom vornih elementih, proti katerim ne bo' popadajo h kmečkemu stanu. Država pri-vlada nikdar preostro nastopila*. I »peva za obresti in amortizacijo 3.50% in O napadu poroča poluradna agencija'? vsaki zavod M b°|e™ke in vojne «Stefani» z datumom od 21. t. m.: j invalide. Včeraj ob 20. uri je prispel v Bagni dij Smrt odličnega arheologa Montecatini on. Amendola ter se nastanil; NAPOL J, 22. Danes je umrl v starosti v Albergo della Pace. Vest o njegovem185 let sen. Grnlio De Petra, odlični arheo- __ ________ prihodu se ie takoj razšhila ter je ^u^la log ravnatelj napoljskih muzejev in 40 let Anglija je kolonijalna drz7ava, to se pravi, med fasisti veliko vznemirjenje. Nad 1000 profesor arheologije na tukajSnji univerzL I angleško prebivalstvo velikobritanskega oto-iasistov se je zbralo pred hotelom ter za- Sen. De Petra je spisal več knjig, ki so! čja, ki šteje približno 40 milijonov duš, je po htevalo, da se opozicijski poslanec odstra- j zgodovinske važnosti. I večjem delu vezano na izkoriščanje obš rnih ni. Takoj so prispeli na lice mesta organi j angleških kolonij. Med te kolonij je treba javnega varstva z ojaČenimi silami. Policija Plillll6V6|fiV€ IZllVi ' na|Prei imenovati Indijo. je preprečila vse poskuse fašistov, da bi m_ j1, ^o1?^8^ posest je torej za Angleže živ- vdrli v hotel. On. Scorza, ki je prispel iz Ž0*!** ' ^(ljenski pogoj. Angleška je najbolj industrijalna Lucce, je sporazumno z oblast vi zastaVU vse sile, dsa bi pomiril duhove in tako pre Demokratična Anglija je od nekdaj razpolagala s spretnimi in nadarjenimi državniki, ki so večkrat skoraj brez .prelivanja krvi razširili gospodarstvo svoje države. Poleg izvrstne diplomacije razpolaga Anglija tudi z močno mornarico, ki je drugi steber angleške sile. Diplomacija, mornarica in takozvane podporne točke so faktorji, k; drže skupaj gorostasni angleški imperij. Da bi mogli Angleži samo z vojaško silo in z mornarico obvladati toliko sveta, je iz-kl ;učeno. Brez spretnih diplomatskih spletk bi se težko držali. Zato je angleška kontinentalna politika stremela za tem, da se ohrani politično ravnotežje. Prej se je pri tem navadno mislilo na evropsko apolitično ravnotežje*. Po svetovni vojni se je tudi La pojm razširil. Danes s ne moremo predstavljati takega omejenega ravnotežja, zakaj brez Amerike in Azi e ne more Evropa nič. Kakšno besedo imajo Amerikanci, odkar so postali upniki obubožane Evrope, vemo. Toda pohabiti ne smemo, da ima Rusija v svoji oblasti polovico Azije in Rusija je velesila v Evropi in v Aziji. Dokaz, da prejšnji pojm o političnem ravno-težiu v Evrop ne drži več, je ta. da v.kljujj nekakemu političnemu ravnotežiu v Evropi, so Anglež: v skrbeh, zakaj temu ravnotežju ne odgovarja polo'aj v Aziji, Po zadnjih dogodkih v Aziji je jasno, da i ima Rusija nad mongolsk mi narodi velik vpliv. Ako se posreči Rusiji popolnoma pridobiti Kitajce, je potem takozvano ravnotežje v Aziji premaknjeno na škodo angle^ke^a vpliva. Z isto ljubosumnostjo gledajo na Azijo tudi Japonci in Amerikanci. Ti mogočni trije tekmec! so sedaj v strahu za veliko k;tajsko torto baš zaradi Rusije. Največ skrbi delajo Rusi seveda Antjlež;m. Bol ševiški val grozi pokončati temelj angleškega bogastva, ki je Indija. Zakaj po K;-ta ski bi prišla na vrsto Indija. Ni čuda torej, če so Angleži tako iz sebe od jeze na Rusiio in da kličejo vso Evropo na novo kr žarsko vojno tokrat proti rdečim boljševikom. Diplomatski odnošaji med Angleži in sovjeti so takorekoč prekinjeni; med Moskvo in Londonom vlada velika napetost. Ruski generali rožl/ajo že s sabljo in izzivajo zapa-dni «imperijalizem». Kaj bo nastalo iz tega? Za sedaj ni še nobene neposredne nevarnost; vendar pa je položaj kočljiv. Vsekakor se nahajajo Angleži na slabšem v sedanjem sporu. Anglija je začela odkrit boj, toda če si bo upala do dna, je vprašanje. Vprašati se je treba, ali je mogoča vojna proti Rusiji? Zadostuje, če se opremo na maroško kampan o Francozov. Kje bodo vzeli Angleži čete, da prisifijo Rusiio in Kitajsko k pokoršč ni? Koga naj sicer nahujskajo proti Rusom, ko pa imajo v Aziji same sovražnike v ljudskih množicah. Doba absolutizma je pošla za vedno, ne vladarji ne predsedniki raznih republik ne morejo razpolagat z armadami po angleškem ukazu. Da bi pa Angleži sami nesli svojo kožo na ruske pol:ane, je izključeno. Danes, ko je spomin na vojne grozote še tako svež, nekaj nemogočega. Zdi se, da so se Angleži takrat nekoHko prenagl li. V Aziji bodo bržkone tepeni od ruskih diplomatov. Sicer pa je Rusom čisto prav, če se med Mongoli razširi vest, da so Angleži nastopili proti Moskvi, ki so za svobodo azijatskih narodov. Slava Rusije bo prodrla v zadnjo mongolsko vas, gotovo ne v korist angleških bodočnosti v Aziji. Sovjetski državniki bodo brez dvoma izrabili slabost Angležev. Edino, kar morejo Angleži, je bojkot ranje Rusije in obstreljevanje ruskih obrežnih mest. Toda to bi pomenilo začetek konca angleške slave v Aziji. Zatorej je verjetno, da bodo Angleži iskali mirnega izhoda zamotanega položaja. Slovanske manlilne proti agrarni rgforml v Poljski Slovanske manjšine v varšavskem parlamentu so začele s srdrtim bojem proti predlagani agrarni reformi ter so posegle celo po najostrejaem sredstvu p? flamenfarnega boja — ,po obstrukciji, ki se je končno izprevrgla v velike škandale in pretepe. Slovanske man;-š ne trdijo, da jih hočejo z agrarno reformo novo francosko ofenzivo ! dežela Evrope, ftjeno pr ebT vals t v o ~ more , .. . 4 ^ - PARIZ, 22. Včeraj se ie vršila »od nr«l i\eti ,c' čc angleški industriji zagotovljen ^fnSf« I?? k® ž Z pobioči —, se je moral kamijon; FEZ, 22. Napadi rifanskih kabilov napadi sovražnika v uredbi trgovine po železnici in morju preko Reke. Sedanja rešitev da predstavlja enega največjih uspehov sklenjenih dogovorov. Istotako se raduje, da bo italijanskim manjšinam v Dalmaciji — obenem pa tudi jugoslovenskim na Reki —, zagotovljeno mirno m zakonito sožitje. To da je največji r^jSeh konference. Končno pravi, da je to^iov dokaz konstruktivnega dela fašistovske vlade in osebnih lastnosti MuTOohnija in njegovih sodelavcev. On. Amendola je bil pretepen in je zado-, cikolici Uezzana in »cer iz španske ccne bil nekaj ran, k sreči ne težkih. Ko so mu Tekom zadnjih napadov se je ugotovilo da Pistop -v bolnišnici obvezali rane, je la- 'je bilo med rifanskimi uporniki okrog 15 hko odpotoval z vlakom ob 4.15 pr.oiti tisoč popolnoma evropsko organiziranih Rimu, kakor je prej določil. Spremljala ga *—3 -------------— je centurija železniške milice. V Rim je Za danes opuščamo pripombe k temu komentarju. Pripominjamo le, kako spremembo besede napram Jugoslaviji so izsilile realnosti od tistega časa, ko je Giunta pel v parlamentu svojo pesem o — «por-carih». In mož je bil velik prerok v faši-stovskem svetu. Zato zanaša v sedanjo velepesem čudno disonanco dejstvo, da je ta gospod še vedno parlamentarni zastopnik tistega Trsta, ki naj mu — glasom izjave drja. Rybafa — prijateljstvo z Jugo-eiavrjo tudi donese lepše dneve! kolonije, ki so se pa polagoma osvobodile od matere domovine in so sedaj skoraj popolnoma samostojne. To so recimo: Kanada, Avstralija, Južna Afrika. Te dežele so sicer še rahlo zvezane z domov no, toda v gospodarskem in večkrat tudi v političnem oziru hodijo svoja pota. Tako je na primer znano, da noče Kanada nič vedeti o garancijski pogodb med Anglijo in Francijo. Prave kolonije, ki jih morejo Angleži svobodno izkoriščati za svoje gospodarstvo, so mož pod poveljstvom častnikov Te čete recimo in afriške kolonije. Svoje " L"d,oviAka ?VI . v sedem- pozdravljala generala Končno je general Znatni kot pr^o»o«ka ISa dane', Naulin odpotoval v Rabat, k^sr je imel prva ia ukorekoč edin* te ™te. začela posredovati med več'no poljskega parlamenta in slovanskimi man šlnaml. Sestanek predstavnikov poljskih levičarskih in srednjih strank se je vrši ob prisotnosti ministra za poljedelstvo in maršala parlament? Po dolgih nesporazumijenjih je bil sledn ič dosežen sporazum v vseh spornih vprašanjih. Zahteva narodnih manjšin, da se zemlja pravaslavnih cerkven h občin in samostanov razdeli saroo med pravoslavne, je bila sprejeta. Tudi še z nekaterimi drugimi določbami so vsaj deloma zavarovani interesi narodnih manjšin. Pogajania se bodo nadaljevala, ker namerava opoz cija staviti še nekoliko važnih zahtev. Delo v parlamentu, ki je bilo zelo viharno še pred malo dnevi, ie postalo sedaj mirnejše Kskor vidimo, odpor ni naperjen načelno proti agrarni reformi, ampak le proti posameznim n:e določbam. Stvar je zanimiva tudi za nas v jkoTikor kaže tudi ta primer, k d ko se državna zakonodaja more in mora ozirati na zahteve in potrebe manjšin. Izstopanje poslance? Iz komunistične stranke v Čeboslovaikl Za poslancem Krejči-jem, ki je pred nekoliko dnevi izstopil iz komunistične stranke, sta ob;avila svoj izstop iz komunistične parlamentarne skupine Še dva slovaška poslanca: Robert Kunst in Karel Svetlik, ki sta prestopila v Bubnikovo stranko samostalnih komunistov. Od 22 čehoslovaških komunističnih poslancev je po ločitvi Bubnika od komunistične stranke izstopilo iz parlamentarne komunistične sku-fuae do sedaj 7 poslancev. h. •EDINOST* V Trttu, dne 23. julija 1925. DNEVNE VESTI b nhkkh nctiig • nun T« dai so je razširila vest, da bode več nio<-, ni^tiški parlamentarec piše v d'Italia»: Kar Še ostaja, je moralno vpra Dobro je znano, da so bili v četi Petra Mrko-nića, poznejšega kralja Petra Karadjordjeviča Velikega, poleg Srbov, Hrvatov is Slovencev tudi Cehi. _ Borba za kitolliki cerkev Iz Variave javljajo: Express Porany» prinaša podrobnosti o krvavi drami, ki se je odigrala te dni v katoliški cerkvi v Bobrujsku. Predstavniki državnih oblasti v tem mestu so odredili, da se izvrši v cerkvi preiskava. Toda prebivalci katoliške vere, ki so doznati za to namero, so se zbrali pred cerkvijo, postavili barikade iz cerkvenih klopi, desk ia sličnega. Zaprti so vse vhode ter se postavili v obrambo cerkve. Oddelek policije, ki je naletel pred cerkvijo na tale oster odpor, nikakor ni mogel v cerkev ter je zahteval pojačene. Katoliški duhovnik, hoteč preprečiti prelivanje krvi, se je skušal pogajati s policijo. Policija je odgovorila s streljanjem in duhovnik jt poginil. Razjarjeno prebivalstvo je navalilo na policijo, ali v neenaki borbi je bilo premagano. Pri tem je bilo mnogo ranjenih in mrtvih. Zaprtih je bito nekoliko stotin sumljivih oseb. Kakor javlja gori rečeni list, je prišel na lice mesta iz Minska komisar državna politične uprave, da ukrene nadaljnje energične odredbe v tej stvari. _ Kr. gottoftrstoi Ib tntvhskc »Iveru v Trsti Akademsko leto 1925-1926. Od 1. avgusta do 5. novembra bo otvorjeno vpisavanje na tukajšnji gospodarski m trgovinski univerzi, ki se je razvila iz prejšnje trgovinske višje šole «RevolteIla». Po absoluto-ri u 4 letnih tečajev dosežejo dijaki doktorski naslov, ki daje prednost absolventom za vstop .t«.! u,mu- v službo pri trgovinskih podjetjih, bankah ter j m nistrstvih kakor tu je priobčila listom: Posebno odposlanstvo južnih Tirolcev, živečih na Dunaju, je izroč lo poslanikom in zastopnikom tuj h držav spomenico s prošnjo, naj jo izroče glavarjem svodih držav ali vladam. Spomenica opisuje v kratki n stvarni obliki položaj južn h Tirolcev in zaključuje z apelom na vest kulturnih narodov. f ehoslovaski glasovi o političnih spremembah v Jugoslaviji Zadnjim političnim dogodkom v Jugoslaviji posvečajo češki 1 sli vel ko zanimanja in ir.e-sta Obrazovanje nove vlade radikalov in ra-dičevcev se komentira zelo fcimpatično. Agrarni -Venkov» je objavil zelo značilen članek ood nasiovom « Vesel preobrat v Jugoslav ji*. Lisi. naglasa v članku, da je škodljiva borba rčdi srbsko-hrvatskega vprašanja likvidirana in da je pot iz Zagreba v Beograd očiščena seda od vseh ovir. Sovražn k; Jugoslovenov, ki so v nj b najbliž'em sosedstvu, preživljajo veliko razočaranje. Kajti rs\no oni so bili tisti, ki so podžigali bnrbe med Srbi n Hrvati in s tem jačiii svoje upe. katerim se ne morejo nikakor od reč . Razkol med Srbi ia Hrvati je bil izzvan in podpihovan večinoma od zunaj, predvsem od Madžarov. Nikako čudo, da opravi ajo te intriganlske roke, ki so s. z, vsemi silami prizadevale, da ohranijo spor med Srbi n Hrvati, to delo tudi po voni. Napredovanje Jugoslavije je bilo trn v peti njenih sovražn kov na jugu in severu. Modro razmišlja-n*e Jugoslavije in obojestransko popuščanje v Beogradu n Zagrebu pa je uničilo vse upe teh sovražnikov. Vsaka skrajnost se sama uniči in na koncu le zmaga pamet. Isto se je zgodilo tudi na Hrvatskem na veliko korist jugoslovenske države. Ne samo čustvo, temneč tudi praktično razm šljanje je izzvalo ta preobrat in beograjska vlada bo storila gotovo vse, kar bo mogoče, da se Hrvati ne bodo nikdar kesali svo;ega koraka. Nekatera .kočljiva vpra-šan;E se bodo mogia rešiti sedaj mnogo lažje. Več ko razumliivo je, da se nad' srečnim sporazumom veselico vsi odkritosrčni prijatelji Jugoslavije. Čehoslovaški državljani so kliub svoj m lastnim težkočam, ki so bile često podobne iugoslovenskim, pazno zasledovali težke krize bratske in zavezniške države. Saj ne more biti Čehoslovaški kot zaveznici vseeno, ali je krepka ali slaba. Da se zadnje nad tem velikim uspehom bratske države, je popolnoma razumljivo. Čehoslovaška avnost pa se zanima za Jugoslavijo v teh dneh tudi v zgodovinsko-retro-spektivnem smislu. Številni čehoslovaški listi so n. pr. omenjali, da ie 19. julija pred 50 leti izbruhnila vstaja proti Turkom v Hercegovini. Obš;ren članek je ob avila povodom tega jubileja "Cehoslovenska Republika«. List pravi, da je prišla po hercegovski vstaji namesto svobode avstr £.ka zasedba. Toda iz le vstaje se je rodila po mnogih letih nova ideja osvobojeni, revolucijonarna «M!ada Fosna», nacijo-nalizem sinov Hercegovine Gavrila Principa in n egovih prijateljev. Sarajevski atentat je bil zaključek hercegovske vsta e: osvoboditev dežele in združ tev brata z bratom. List pravi dalie. da se čehoslovaška udeleiuie nevesinj-skih svečanosti upravičeno, zakaj borbe za svobodo so se udeležili poleg češkega slovanskega navdušenja tudi češki prostovoljci. Josip Foleče.k. tedanji vojni poročevalec «Na-rodnih listov«, je bil izrazit tolmač jugoslovanskih stremi en . za katera so se na hercegovin-skih stenah boril: tudi števili češki prostovoljci, ki so bili vzgojeni v duhu slovenofilske- f!a romanticizma in revolucijonarizma. Zato si a »ti Čehoslovaška pravico, da se udeleži ne-vesinjskih svečanosti, ker ho*« s te« dokazati svoje iskrene intpatije napram Jugoslaviji. za priziv ali administrativno ureditev in tozadevno pozitivno rešitev. — L K. — Steroselo: Obrnite se do poverjeni«t1 va našega društva v Kobaridu, se tam včlanite in ob tisti priliki poveste VaSe želje. _ Tajništvo. — Stare novce po 5 io 10 sto tisk bodo sprejemale jivne blagajne (pošte, železnice, finanč- do desete minute. V naslednjih treh minutah Izbiranje vrat. Stranka, ki je izvlskjji žreb, izbira vrata ali žogo, t. }. začetni udar««. Začetni udarec. Igra začns e meto* iz sredine i^riMa, najkasneje tri sakuad« p« sodnikovem znaku. Začenja srednji napa^ daleč. 2oga mora biti vržena vedno v naprej ali v stran, nikdar pa nazaj. Udarec je Izveds% Čim je žoga izpuščena iz rok. Nihče ne *m* zapustiti lastnega mesta, dokler m izveden začetni udarec. Začetna postava. Vratarji: vsajt n* tuja jezika; izmed teh mora biti eden ali nem- i ni uradi, Banca d'Italia itd ) do 31. avgusta, ški ali angleški. Dijaki pa, ki so absolvirali ka- j kakor sporoča finančno ministrstvo; po tem ko tujo šolo, morejo študirat ščino. Na univerzo se lahko vpišejo kot dijaki ab-' 0d vratnici lastnih vrat. Branilca (baokaj na povprečni Črti vratarjevega prostora. Pom^ galci (halves) na Črti, ki aeli srednje pol^e od obrambnega. Napadalci one stranke, ki ima izvesti začetni udarec na srednji črti srednjega polja, so eden od drugega oddaljeni 4 m. Napadalo! nasprotne stranke stoje ns povprečni črti, ki je bližja lastnemu obrambnemu prostoru. § 3. Odmor. Po odigranem prvem polčasu j« odmor, ki trsje 10 minut. Po odmoru zamenjajo stranke vrata, a igra prične iz sredine igriiča. Začetni udarec pričenja stranka, ki ga nI imela v prvem polčasu. S 4. G o a L Goal je dosežen takoj, ko preida žoga vratnico. Goal je veljaven tudi v slučaju, da je braneča stranka neposredno pred njint (prekrSila pravila. Po doseženem goalu prične igro stranka, ki je goal dobila. Ko se žoga odbije od vratnih prečnic, kotnih' zastavic ali sodnika, ostane v igri. V sluča u, da bi bila vratna pračka iz bodisi katerega razloga med igro odstranjena, ima sodnik pravico odločiti, bi li bila žoga prešla vrata, v slučaju, da bi bila prečka na mestu. § 5. Obseg kretanja igralcev. Napadalci se lahko kreta;o po srednjem in po obrambnem polju nasprotne stranke. Poma-galci v srednjem in lastnem obrambnem polju razen vratarjevega prostora. Igralci se lahka trije zaporedni goali za «IKrijo» po zaslugi j zamenjajo !e v slučaju, da je igra iz katerega-Omanove. Zopet se Petanova polasti žoge in sibodi razloga prekinjena. Igralci ne smejo v dvajseti minuti zabije trinajsti goal. G čna brez dovoljenja sodnika zapustiti igrišča. Ziobčeva forsira zopet napad n po ostri kom binaciji zab je tretji goal za «Adrijo». To krat kem času sledi zopet goal po zaslugi Berni-kove, a dobi odgovor s strani kapetanke Zlobčeve, ki zabije četrH goal. Temu sledi Čez trideset sekund peti. Zlobčeve. «Ilirija» je Konec. Neštevilni streli na vrata «Il:rije» so dokaz, da je bil napad «Adr je» veliko boljši kot Toda vratarico, kakršna § 6. tudi italijan- I dnevu se novci ne spre emajo več. ^ — Nalezljive bolezni v nalem mestu. V času hramba. i .. ., , , . , , ... , [ n- 1 18 7. lo?5 so bfli v našem t Jermolova, je težko presenetiti Bila e v so ven i italranskih srednjih šol ah pa srednjih mestu sledeč sluča,i nalezljivih bolezni: Davi- Urasni formit in temu prikladno aplavdirana. šol kake druge države, ki dajejo p*avico_za f ca 6 škrlatica 11, trebušni legar 16. Umrli Vt s igre je bil na splošno dober in "e podžigal sta dve osebi; ena na davici. ena na škrlatici. | številno (a ne prešlevitno!) publiko, ki ni šte- 1 dila z vzkliki in ploskanjem. Pred tekmo so vstc^> na visoko šolo v doiični državi. Kot slušatelj se lahko vpiše vsakdo, a študij slušateljev n:ma nikake zakonite veljavnosti. Takse: imairikulac ja 150 lir; vpisnina letno 450; taksa za izpite 150 lir; za vsak nepre- DruStvuM vesti Met žoge. Ko preide žoga skrajno črto, pre de v dobro nasprotne stranke, ki se je j« zadnja dotaknila, in to na mestu, kjer je žoga , prešla črto Met se izvrši tako, da se prime Tudi ta je plod g čne i žoga z obema rokama in nad glavo. Iz tega stisnjena v korner, — mesta se ne more direktno doseči goal. § 7. Preide li žoga vratno črto po krivdi napadajoče stranke, jo ma metati vratar iz vratar-ie g čna jevega prostora nazaj na igrišče. Iz tega udarca se ne more doseči direktno goal ne na lastni, ne na nasprotni strani. Kot. Preide pa žoga po krivdi lastnega igralca vratno črto, strelja igralec nasprotne čete kot. Ta mora paz ti, da pri metu ne s> je m?n!e m držali aparate ves cas v rokah. udarca se lahko, ne glede na to, ali se ie do-| Sodil je g. Pavlo vi č. Razmeroma je še on (takn.l kak drug igralcc žoge. doseže goal. no ob eden najboljših sodn kov, a tudi v njem jej ?r; izv£ a^u strda iz kota (korner) mora moro- preveč pedantnosti. Je izšolan toda ne na- ___„i____i____.___i___j:*: — Slov. akad. društvo «Bilkan». Danes ob'cvetic s trakom v društvenih barvah {belo x o« i- ji. 1 - • im 20-30 redni sestanek Ob 17. predajna seja. črn). Številni amaterji so posnemali lepe mo- Stam izpt 20 lir; za doktorski izpit 150, »-Prosim vse stare in nove odbornke, da s/je^i in držali aparate ves čas v rokah. d:plomo 75; za obiskovanje kot slusatel, za q udele£c _ preds€dn:ki - vsak predmet letno 50 iir. Dijaki, k so dokončali sredn;o šolo s klasifikacijo 9/10, se lahko oprostijo taks za prvi letnik; ako imajo klasifikacijo 8/10, se oprostijo polovično. V naslednjih teča ih se oprostijo vseh taks ako dosežejo povprečno klasifikacijo 27/30 in v posameznih predmetih ne manj kot 24/30; delne oprostitve so lahko deležni oni di'ak:, .ki so dosegH v vsakem posameznem predmetu najmanj 24/30. Dijaki tuje državne pripadnosti so oproščeni vseh taks. Adriješ ce poklonile Jugoslovenkam košek prckorači i0iKat ki .e potegnjen 1 m okoli za- stavice. Udarec se izvaja z eno roko. Zastavice se pri metu ne smejo odstraniti. !z tega udarca se lahko, ne glede na to, ali se ie do- M. D. «Zar'a» - Roju. Danes točn« 20. uri redn' sestanek s predavanjem. Priporo- ! preveč pedantnosti, ča se točnost in polncštevilnost. — Odbor. . j šolan Uga ala je njegova hladnokrvnost pri — M. D. P. Jutri v petek vaja I. skupine i protestih publike. ki se je spuščalo celo v mand. odseka. Radi raždeiiLve novih partitur, na: se ga uucleži;o vsi člani. — Načelnik. — Tovar ši Z- V petek 24. t. m. ob 11. uri sestanek v prostorih D. K N. Tommaseo Via Mazzini 37, I. — Načelnik. — Sredn ešolsko Udruženje. V petek ob 16. uri občni zbor. — Odbor. SPORT Dljaika Matica v Trstu Vlaganje prošenj Dijaika Matica v Trstu naznanja, da so^eiema prošnje za šokko leto 1925 26 do K. v iT Ji , i ir i__ i — je . v. n, — i c«ni« auvmiuiiiM> vštevši 31. avgusta t. 1. Vse prošnje brezj g u Razv^jayt se te^0 med e morajo biti .pisane na obrazcu, ka- ^ ^ M D ^^ od n t ^ ŠPORTNO UDRUŽENJE (Službeno poročilo) T. V. H, — Telt žvižgan;e> C. & <-Carnaro» (Rijeka) — S. K. 4 : 2 (1 : 0). S. R. <0!ymp» ena igralka obrambne stranke oditi iz obrambnega polja in se sme vrniti Šele po žviigt» soonika. Igralka, ki odide iz obrambnega po I ja, mora pr-e'ti v skednje poJjc, § 8" Igra. Igralec sme nositi žogo največ tr tzieme priznanega tretja goala V uradu Dijaške Matice v Trstu. Via;v P"*™^: Fabio Filzi 101. Kdor želi obrazec naravnost od urada D. M., naj pošlje natančen MDP naslov in naj priloži znamk© 60 cent. |p~_V nedeno Opozarja se, da se bodo upoštevale le' D ^^ ^ Odobri se tekma med M. D. Sparto in M. D. P. Trst od 19. t. m. Izid 3:2 v 12. jula inwli smo pril ku, da vid mo jednu j korake, četrti se kaznuje. V rokah sme držat od na,bolnih riječkih momčadi iz OIympije i | žogo največ tri sekunde. Ako še hoče žog' Glorije. Susret C. S. Carnaro I- /iii;> ■ obdržati deli časa, o je treba metati v višino očekivao sa s vtl kom znatiželjom, budući da Tudi v tla lahko vrže igralec žogo al to naj je Carnaro nedavno tukao comb Gloriju sa ! več dvakrat zaporedoma. Žoga se dodava so 2 : 1. I zbilja Carnaro je pružio lijepu igru ' igralcu v sluča u, da ne stoji bliž e od 2 m. Dva igralca ne moreta istočasno držati žoge Zabranjeno izbiti žogo igralcu iz roke i igrati s pastjo Isloiako se kaznuje igranje nogo od kolena dol. § 9 . V ratar jeva i g ra. Vratar sme v vratar jeveni prostoru z nogo žogo ustaviti, ne sm te mu uspjelo pobijediti 0!ymp, koji je nastupio sa 4 rezerve, nakon posve ravnopravne , igre sa 4 : 2. Olymp je mogao održai! igru me Za spominsko neodlučnom, da mu je navala bila tako nervozna pred goalom. I poluvrijeme je Csrnaro većinom u navali te mu centar zabi a u 30' goal 1 : 0. U II. poluvremenu sl:ka mijenja: 01ymp pritisne te traži izjednačen:e, no na- j je pa z nogo odbiti. Vratar lahko v vratar vala mu zapucava najs jfuraije šanse. U 10' lijevi half napokon iz'ednačuje krasnim udarcem sa 25 metara. Par minuta kasnile dosudi , sudac prestrogo 11 m. protiv 01 ympa te ga V nedeljo 26. t. m. tekmuje na igrišču back naobranivo zabija 2 : 1. U 21* back Car- 18. uri M. D. Zarja proti prošnje onih dijaiov ki bodo nabrali kaj j S ta. Sodnik g Pavlovič, t kevni- članov za D. M. Pristopnice za nmve član« . .. * * debijo v uradu D. M. in pri vseh dijaških društvih. D. M. pripominja obenem, da so sar g. Babic. __________ ^ _ ^ — Nogometna tekma med goriško in trža- dijaki. ki se; dovršili 17. leto, sami člani.; ško '-apieztntanco, ki se je vršila v nedeljo V nasprotnem slučaju so člani stariši. v Go^ci, je izpadla 4:0 v prid goriški dija-Vsaki prošnji, v kateri morajd biti na-jiki četi — 1. K. vedeni razlogi, iz katerih se p-osi oodpora,; n^u^^I/v I! morato biti priloženi sledeči dokumen i: 1 dn«T26- ® ^ « bo vršila na igrišču Vala morajo raii -i ^ «• na Trslen.ku nogometna tekma med d jasko J) ubozm list, 2) dokaz, da prositec obi raprezenianco gor ške m istr$ke pokrajine. skuje šelo, 3) ako ni zafretnrK eteitaz, da Qb fe- priUki se bodo vr|jle tud- lahkoatletič-je prejšnji letnik z uspehom dovršil, rn ne teit^e ;a s;cer. 100 40o 800 1500 in visokošolcih, da je priložil predpisane iz- 5000 m. Met d'«ka, krogi e in kopa- Skok v pite oziroma kolokvije, 4) domovinski list daljavo n višino z zaletom. Društvena štafeta f potrdilo c državljanstvu). V prošnji mora 400X300X200X100 m. Tekmujejo lahko v»i di-biti navedeno vse, kar naj tvori podlago, jaki, ki so člani kakega slov. dijalkega dru- za njeno pravilno rešitev. Dijaška Matica ▼ Trsta. naro Stopa loptu rukom 1 dosud en' 11 m. bude pretvoren. 2 : 2 Carnaro pedstreknut svojom publ kom poduzima sve žešće navale te iz velike gužve pos'igne vodeč: goal 3 : 2. je vem p«rostoru z nogo premeni žogi smer. F pestjo lahko žogo ustavi, ne sme je pa s pe stio vrniti v igrišče. § 10. Igra s telesom Igra s telesom je za-bran/2na. Ako pa se igralec le dotakne žoge s kaleremsibodi delom telesa, razen noge od kolena gor, ;e prekrši! pravila. Zabranjeno je s telefom odrivati nasprotn ka, ga naskako- 01ymp počinje popuStati te se povlači u vafi, mu podstavTati nogo, udarjati z nogo. dr-Još 'sdamput, okoristivSi se pogriieS- štva. Prisiojbfna za vsako točko Lit 1-— za štafeto 5.— Lit. Prjave sprerema do nedel'e z utrat D K. N T Via Mazzini 37/1. — T. K. __ ... . , . vi______ rv — JVL D. P. Danes se vrii «portni sestanek Navodila za aabtranie članov za «*-ina katerem ie polef drugih važnih točk voli- lanko esebe. tev noVega vodstva, v«led česa naj se udele- obranu kom backa, prodre Carnaro te iz 1 jepe kom b nacije postavlja konačni rezultat. Ovu napetu utakmicu vodio ;e g. BarbiS od Olympa. Pravilnik za tekme za spominsko plošlo t U. § 1. Število igralcev. Na vsaki strani igra 7 igralcev (mošk h ali ženskih), in sicer: trije napadalci, dva pomagalca, en branilec in vratar. Velikost igrišča. Igrišče je 48 m jaško Matico. Redni člani so sta»*e najmanj 17 let. Ustanovni član lahko j ž jo sestanka vsi športniki. — Predsednik. postane posameznik, ki pJača enkrat za Hazena »Ilirija« _ «Adria» 14 : 5. vselej lir 100 in društva, ustanove ifcl, ki |>aleč je šla *Adria^, ko je poavala mo- plačajo znesek lir 100 za dobo1 petih let. gočno četo «Ilirije» — toda bila je to niena Redna članarina je bila določena od lan- dolžnost, vrniti je morala vabilo tej družini, skega zbora na lir 6 za društveno leto, ki je prišla v Trst v »vesti si svoj« moči, ki traia od 1 avgusta do 31. julija pri- gotova velike zmage. Prila je zelo ojačena, hodnjega leta. Vpisnina znaša 2 lin. Vsak oziroma izpopolnjena, njeno svetišče je bra- novo pristopivši član im>ra izpolniti pri- ^-j"« »• v raprezentahv, prtbo- v . ^ — ^ t .. 0 * . _ „„i^. -r Ia cas.no mesto, g.čna Jermol Sonja, vra- stopnico Znesek lir 8 placa potom poloz iar ca wHerinesai) ^ cicntativc, £ - ;c u niče Zadružne Zveze v Irstu. R.O dopi dan prvič ifirala v -eti y napadu društveni urad izpolnjeno pristopnico in 4nirije> so b;je ie moči( katerih imena bodo znesek lir 8 potom Zadružne Zveze, pošlte stalno blestela v kroniki sporta, t. j. g.čna Ber- noveiru članu društveno izkaznico. Proti r kova ki nosi rekord sveta v metanju utežne plačilu 1 lire za poštnino dobijo novi žoge, in gčna Omanova, ki ogroža rekord v člani tudi društvena pravila. — Proshocija. Na padovanskem vseučilišču je promoviral za doktoria prava naš rojak iz Dobrovega g. Stanko Šuc. Castitamof — NotanUd mpiL C. dr. Abram nas pros , naj popravimo vest o n egovem notarskem izpitu, ki smo jo objavili v nedeljski številki, v toliko, da je napravil omen'eni izpit s prav dobrim uspehom (molto buono) in ne samo z dobrim uspehom, kakor se je pomotoma poročalo. _ Dr. Mariaai avaaM patovai- ac šole v Trata. Na podlagi rednega natečaja, katerega izid te pot« bila z<:io huda; potem ko je otaula nasprotnicr s celo ploho psovk, jo je zgicbila dolgo in 32 m široko. Celota igrišča je raz- za lase ter jo pr čela vleči za seboj, pri tem deljena v tr. enaka pola po 16 m: dve pa jo je neusmiljeno obdelovala s pestmi in obrambni in eno srednje polje. V vsakem kolu ; klofutami; nupesko o zgrabila z zobmi za mora biti zastavica na 150 cm visokem drogu, ki mora biti na vrhu top. Vrata tvorita prečki, ki morata b!ti od kotnih zastavic enako oddaljeni, ena od druge lev. uhelj. Tedaj so priskočili ljudje, k:. so sprva radovedno opazovali potek hrupne ama-conske borbe, n ločili ženski, dasn ne brez napora Kar je bila mlajša ženska vsa krvava —- tekanju na m^nj&e proge. Kaj naj se reče še o g.čni Petanovi, odločni sprinterici, krasni v še krasnejših fintah. strašni kanonirki. Igra tud v raprezentanci... Slednje tri tvorijo v | napadu celoto, ki se zdi amalgamirana in ki o skoro ni mogoče raztrgati — recipročno tej trditvi zamoremo reči« da je bramba «Adr!je», ki ta dan ni bila v posebni formi, vršila vendar svojo dolžnost, le vratarka se je radi skrajno ostrega bombardiranja svojih vrat, posebno v drugem času popolnoma demoralizirala ia iaguibUa tvoj mir. Tako je bil dohod v vrata «Adrija» razmeroma lahek in za veteranke hazea« «Ilirije« igrača. Kar je manjkalo ta dan faraiabi «Adrije>, to &e je zdelo nadomeščeno v napadu, lurasna, skrajno kombinirana igra oapadalh je vzdrževala ravnotežje, ako ne v itsvilu goalov. vsaj na igrišč«. Kapi tanka, g.tea Anica Zlobčeva, je neštetokrat skušala forsirati vrafcft »Ilirijo, razmaknjeni dva metra in spojeni s poprečno | kri ji cttrl ala iz levega uhL'a, ki je bil prečko, ki je 2 40 m nad zemljo- Vratarjev prostor, Z mesta, ki ,e tri metre oddaljen od vratne prečke potegnemo v notranjost jjrišča črte dolge 4 m, ler jih spo.imo s črto, sporedno z vratnico. Tako i bolnišnico, kjer so docela odgriznjen — je nekdo poklical na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ko .e cez par minul dosotl na lice mesta, je ranfenko za s lo obvezal ter jo dal nato prepeljat, v mestno fipr «:n ji morali odrezati viseči izkazala za 24- označeni prostor imenujemo vratarjev pro- I uhelj. Nesrečna ženska se je iz a-,tor ' letno Karolino Može. rodom « Lokve na Kra- stanujočo v ulici Cap teli i št. 5, m poveda- stor. Mesto za kazenski udarec. 5 m od sredine vrat v notranjost igrišča je meter } ia. da dolga črta sporedna v vratnico, ki služi za označbo mesta, s katerega se mora streljati kazenski udarec. Pomožne črte za osnovno postavo. Na sredini igrišča, ki \z označeno s krogom, povlečeno sporedno z vratnico 8 m dolgo črto, 4 m desno in levo povlečemo potem še dv.e s to enaki črti enake dolžine. Koti so označen zim pohrkroga od zastavne .prečke. . , Žoga je kožnata z dušo. Obseg ji ;e 62 cto 68 cm, a težina ob pričetku igre 30 do 35 e more reči. Njegovi sadovi se pokažejo VesH iz Utre Iz Grocane. Pretekli pondeljek se >• vrfcl na Pesku ustanovni občni zbor pevskega zbora iz Gročane. Novejpu druitvu je ime Izo^ braževalno društvo »Krasno polje*. Odposlanec osrednjega društva iz Trsta je v daljSem veliko prisotnostjo duha položil pod kolesa ' se hotela umakniti nasproti idočemu vozu, je šele tekom let in razvoja mladine. Ediia pri- predavanju razložil pojnen društva in bodril debel drog in tako v zadnjem trenotku ustavil radi velike ožine ceste zdrknila v obcestni lika, ki daje vzgojiteljem vsaj nekoliko mož- voz. Kljub temu pa sta odbijača Mikalidisa jarek. Na srečo se ni niti korjeri niti v njej nosti, da javnost spozna in pripozna njih trud, močno stisnila čez prsa; revež je zadobil pre- sedečim potnikom pripetilo nič hudega, ampak so šolske razstave. cej hude zun. m not. poškodbe. Dobil je po-. je mirno nadaljevala svojo pot, ko so jo vzpo-a poklicanega zdravnika stavili v prejšnji stan. je bil p rešilne postaje, nato >lnišn — V — Dobrovo. Brici, v nedeljo dne 26. t. m. Kakor običajno so priredile tudi letos naše šole razstavo v poslopju meščanske šole. Razstavljeno je to,. kar se da pokazati: risarski moč od na lice mesta , _ t bil prepeljan v mestno nje je precej resno. »te! zadaviti. Ker je iraz- _________ grajal v pijanosti, so orožniki pri Sv. Jakobu lefom itd. Ud.JTaboril bo na dvoriSču dobrov- šem" dTorTni so stene pokrite z risbami, med bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. . ob 4. uri pop pride na Dobrovo -Deseti brat, j izdeI^ in ročna dcla V pritličju je razstavila fe hotel zadaviti. Ker je iraz- z vso svojo druščino: Krjavl,ep, Kvasom Do- i osnovna ^ y enostavno toda okusno okra-Jakobu " ~ " oba Slovich, st. skega gradu. Kdor ga hoće videti, hoče poslu- kateriini je ^^ prav j^h izdeikov. Stop- ; »prh so ga v ša*- njegove modrosti, na, se udeleži veselje njema $0 razvrščene tako, da marljivi opazš- ceiico, dokler se strežne loda Slovichu je v na Dobrove®, ki bo imela na sporedu: 1. yaIe<. ^ takoreko^ nazorno, kako iz malega, cekci šinila v glavo nesrečna misel; raztrgal «Triglav» koračnu:a, svu-a domači orkester, preprostega raste Te!iko in prehaja v umet- aretirali 40-letnega težaka Jakoba v ulici Tommaso Luciani št. 10 celico, dokler se strežne. Toda društvenike k vztrajnemu delovanju. Po preči-tanih in sprejetih pravilih £e je izvolil odbor, kateremu predseduje g. Grahonja Andrej. Tudt ostali odborniki obetajo, da bodo znali vestno izpolnjevati svoje odborniške dolžnosti napram društvu. Posebno razveseljiva j« bila udeležba s strani članic, ki so si izvolile lastno odbornico, in s tem pokazale voljo do resnege dela. Novemu društvu klifcemo: Krepko na delof — Kocina. Kakor nam sporočajo, je imela Kozina v pondeljek popoldne požar, ki je__ pravil g. Šturmu okoli 15.000 lir škode. Pretili je velika nevarnost tudi drugim posestnikom. je srajco in iz močnega traka je napravil zan;- 2. «11 sabbato del rillaggio, deklamacija, 3. * cLLn i^UJa«* i »risbo in npHnt* i "7"™ V*—• T***"". ------ ko, s katero se je hotel zadaviti. Granje Slo-, «Ves dan pri oknu», poje pevski zbor iz Bl a- Jg* f/uvice ki so sklon ene l™**' P* ,C ^ ^ ^^ vichevo je privabilo v celico orožnike, ki so' ne,. 4. .V naravi,, svira orkester, 5p.Pozdrava . ^d droW S k^ržejo tiše" I t^r^T^ ^ * možu pravočasno preprečili žalostni naklep. po,e pevski zbor i* Kozane, 6. »Prodana ne- dokjer se -)im dejQ A)ceIa ne Na lice mesta je bit pokhcan tndi zdravnik vesta*, svira orkester, 7 «Ne zveni mi», poje ^ £,be predstavno predmete iz rešilne posta,e ki pa ni imel n,kakega posla, pevski zbor iz Fojane 8 -Venček«, sv ra or- . ra$tlin&;va. živaMva in domačega življenja; ker ,e Slovich medtem prrfel poboma k kerfer, 9. -De^tibraU I. dganje, 10. -Inter- ^^ ^ pre, koračnica, j'''ti 1^otovlJeni 2 n«v«n«tno sprrtnostjo. se ie včeraj popoldne pripetila nesreča, ki bi | vest, je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer svira orkester, bila malone zahtevala človeško žrtev. 42-Ietni I so ga sprejeli v precej nevarnem stanj?. Vesti z Goriškega — Izvleček iz uradnega časopisa videm-fcke prefekture. (Bollettino Atti Ufficiali z dne 16. julija 1926. št. 29.) I) Določbe glede prevoza mesa za Združene Ameriške države. II) Legalizacija spisov. Predložitev prefekturi podpisov onih oseb, ki se podpisujejo na občinske spise. III) Naložitev dobrodelnih skladov pri poštnih uradih. IV) Potni listi za Francijo. Določbe glede onih delavcev, ki so zavarovani za invalidnost in starost. V) Natečaji. Zadnje čase je bilo razveljavljenih precej natečajev (v Tolminu. Idriji, Kobaridu i. dr.), ker so bili nepravilno razpisani. Posebno poudarja prefektova okrožnica, da morajo biti natečaji objavljeni v občinah dežele ter v lokalnem časopisju. VI) Čas za vlaganje prošenj v svrho dosege štipendijev vojnim sirotam poteče 20. julija t. 1. VII) Do dne 10. avgusta 1925. je razpisana služba občinskega tajnika v Kožbani v Brdih. Plača znaša L 6.000 poleg aktivitetne in draginj-ske doklade. — Hišne preiskave. Gorjška kvestura je izvršila v torek hišno preiskavo pri g. Zorku Jelmč ču. tajniku Zveze prosvetnih društev ter Albertu Rejcu, političnem tajn ku za Goriško političnega društva »EdinostIzid preiskave je bil seveda popolnoma brezuspešen, ,ker so agentje kvesture namesto iskanja orožja našli kupe znanstvenih knj'g Pred razpustom goriške- a mesenega sveta. \ našem včeiajšniem poročilu o krizi v goriškem mestnem svetu smo javili, da je goriški fašii v zvez s to krizo sklenil sklicati v torek zvečer fašistovske člane goriškega mestnega sveta na poseben sestanek. K našemu poročilu smo še dodali, da je goriško prebivalstvo do grla sito teh večnih kriz in os-bnih spletk na račun njsgovjh življenjskih interesov in da bi bPo na bolj modro, da se goriški iresln' svet razpusti in razpišejo nove volitve. Ko smo pisali dotične vrstice, tadaj je b la useda goriškega mestnega sveta že zapečatena kaj>i že na svoji pondeljkovi seji je vodstvo goriškega fašja sprejelo resolucijo, v kateri poz va fešistovske člane goriškega mestnega sveta, da poda:o ostavko kot goriški mestni svetniki Na pondeKkovi seji goriškega faš.a sprejeta resolucija pa je ostala ta>na in je bila prečitana šele na sestanku faš stovskih mestnih svetnikov v torek zvečer. Na poziv goriškega faš'a so Inet>r e s°a n^h oseSiih' o^ & feST^! ljudska šola iz lenega je razstavita -J t neprestanth osebnih drii skoZ celo igro v ako napetem fazpolo-! modelirane predmete .z ilovice in košarice spletk v goriškem mestnem svetu, ;e kap. Go- . - g o j o p p pIetefie iz slame rafia poscbno so zadeti ne- f'na navzoče, da se odzoveio pozuvu p0 drami bo sledila veseloitfra v enem deia-I kateri sadeži: jabolka, hruške, dalje model brez godrnjanja in brez vsakrsmh razprav. ' n u slavnega r^^^ CehovT, ^oreške noge in reljef Italije. Razstava iz en de^°fs^^Un)ekUiVOmestnflf*^e^fkov^akc^ ^ takova bo^ vsem, tudi onim, | Studenega je ^cer majhna po obsegu. vencUr podal ostavko, medtem ko je drugi _ uporm kl-se radl Prav 1Z srca zavarovan. — Iz Drage: Ker vlada posebno zanimanj« med Tudistvom v bKžnji okolici in drugod za nedeljsko veselico, katero priredi pevski zbor 17 llradp -tr K rva vom «A4r«l*ti cnArn^nmn (»m iz Drage v Krvavem potafru, sporočamo tem potom, da tozadevno dovoljenje imamo že v rokah. Natančni spored veselice, ki se bo vršila v nedeljo dne 26. t. m , bo objavljen v so-' botni «Edrnosti». — Odbor. _ del sklenil odposlati lakoj naslednjega dne , - 20 ^ v nedeljo pa v t v rokotvornem pouku deputacjjo k političnemu tajniku furlanske da ^ovadnega nastopa ne bo ob 16. fašistovske zveze, gen. Ronchi-k da ga zapro-i Ak® ?e Pa telovadni nas.op vršil, se bo si za pojasnila k sklepu gorisk/ga fašja. Naj iz- : Pitava vri.la ob 20.30 pade uporno gibanje teh poslednjih kakor koli ; kaže, da vodi šolo vzgojitelj, ki je strokovnjak ura. hoče, eno je gotovo in sicer, da bo goriški mestni svet v na'kra šem času razpuščen in da Znanost in umetnost 0 teteMtnem prenosu slik Kdo od čitateljev ni še govoril po telefonu z osebo, ki je bila daleč od njega v mestu samem ali celo v kakem drugem odda^c-nem kraju? Po žici se prenese s pomočjo elektr č-nega toka glas od kraja do kraja. Toda tudi brez ž čnih vezi slišimo lah.ko glas iz najbolj oddaljenih krajev na zemlji. Doma std:š v svoji sobi pri radioaparatu in slediš govor--, niku v Londonu ali oper. v Parizu ali pevcut v Milanu. In vse to s pomočjo onih malihj škrateljčkov - elektronov, ki razsa ajo pq znanih steklenih ceveh, ki jih imenujemo katodne alj elektronske cevi in o katerih smo že pisali. Glas slišimo iz razdalje. Ali ne bi mogli tudi videti obraz osebe, s katero govorimo? Že v zadnjem desetletju pred vojno so ie V prvem nadstropju je razstavila meščanska šola. V zelo okusno okrašeni dvorani so med cveticami z umetnim okusom razvrščeni iz- ReŽila vii£? ž pCirii Bratuž- delki gojencev in gojenk. Ta šola je tehnčnega ! ličnega" toka' po žTcfkak or' pri *na vad n Iz VrhpoLa: ^Prostovoljno gasilno dru- značaja, kar se kaže že v razstavi sami. Ri- lefonu z upofabo goriomenjenih cevi stvo» je s svojo nedeljsko prireditvijo vzbu^Uo sar,je govore, da ima šola učitelia umetnika, * K pričeli tozadevni poizkusi, vsaj s pomočjo efek- bo po vsej verjetnosti imenovan za komisarja | ob,il.® v o ž)! in širši okolici, ter pri-, ki jih ni veliko v šolah te vrste. Izdelki so goriškega mes-fa dosedanji župan sen. Bomb g. J va£V° leP® obiskovalcev. J izgotovljeni s tako preciznostjo in umetniškim Nesreč« . tai« ^« V f rX ^ Glavna točka P^reditve, v našem javnem čutom, da kažejo, da je našel njegov umetni- i /I "T^ , f! ^V-f-- . življenju le nepoznana humoristična dvodejan- gski vel ko odmeva v dušah goiencev. okrog 6 ure zvečer ,e trči v političnega tej- LBrez županovega dovoljenja«, je bila prav i Med ° 1 mka 2 goriške cone gorisk h fasjev (goriška dobro ^^ . ^ mea okolica) in člana vodstva furlanske fašistov- J župan si • s SYoj;m izvrstnim nastopom, ta izdelki se ti ustavi pogled na veliki množini ornamentov, na samostojno sestavljenih stilizacijah, na tihih žitjih na geograf- ,'eze v katerem zaslona druiforodce i < . * i l 11 —.""T"", '. ' »iieiun suiizacijan, na nnin zujin na geograi- e gotov ob nastopu ter je z mi- ■ lobanje, so stvari, ki razodevajo velik umet-reljavil poedine mrtve prizore, „i^i čut in sijno spretno roko bodočih umet-Igralec tejnika bi se bil v kaki drugi vlogi ne- t n;kov. Škoda bi bilo, če bi taki talenti izginili rih ^o mnogi često nastopali in glasovali proti t i----,--, . . 1 — T , ---M- ~7 Mim HOJ is&m ill ud liiiiu^u v i sunil b^nitaLl au. r-obil rvri v Ro*ni dni ni Kor Jp rf ! ,a,lekt mlu£ko moUl* pndobil zanimanje Slike: Staravas, vrba ob vodi. pastir na paši, Orvier^ nri n^dcu zlomlTlev^ motfri dp ie' tff^ obč nstva Bil je gotov ob nastopu ter je z mi- lobanje, so stvari, ki razodevaj velik umet-ur vi en pri padcu zlomil levo nogo, gaje go- miko d0bro uveljavil noedW mrtve nriiore.! _____«____1____» risk < Zeleni križ» prepeljal v sanatorij sv. - dvomno uveljavil. Morda je malo pretirano j v vsakdanjosti, afektirano govoril z županom. Sicer pa vloga ' tajnika, nikakor ni lahka. Komik je bil ob pr - « - vem nastopu maskiran kot premlad. V za- j - slusal naše malčke, ki so se tako neustrašno četku je govoril preveč z enakomernim glasom mizah ročna dela gojenk meščanske šole. Po- kretal na odru. Vse točke, igra, deklamacije - * ... rfli- ---------'-------«-» in petje — so bile dobro naučene in podane — Bovec; V nedeljo, dne 12. t. m. je priredila naša šolska mladina vesclico z raznovrstnim sporedom. Presenečeni smo gledali in po- Druga skupina obsega ženska ročna dela. V ospred'u dvorane so zbrana po stenah in najbolje; venček narodnih pesmi je žel pa buren, dolgotrajen, aplavz. Hvala našemu vrlemu učiteljstvu, ki se ni ustraš lo dela in se potrudilo, da nam je minul zopet tako lepo en večer. — Oče. — Komen. Naša obrtno-nadaljevalna šola je ter brez vsake čustvene toplote, ase ie v na- i tc izdelke nas je naravnost presenetil dal nem nastopu dostojno uveljavil. Na splošno P° oktisnosti m fines barv vzorcev pa je bila igra, kot omenjeno, dobro podana in m »zdclkov. Z miz se nam prijazno svetijo v di se, da ima tudi naša mladina dovolj umeT ! Prtl n, Pftlčl deloma okrašeni z vezeninami van a za dramatiko. Zato pa naj jim bo v za- i j narodnih motivih, ki bi radi vrnili narodnega dostilo lepi moralni uspeh nedeljske prire- duh.a _v naso domačnost. S stolov uklepajo ditve. Mandolinistični krožek« iz Gorice je s svo- pogled vsakovrstne blazine okrogle in štlri-oglate z motivi iz živalskega in rastlinskega življenja in pokrajinam v reljefnem ubodu. zakliučila letošnje šolsko leto s prav dobrim jo igro žel obilo pohvale in priznanja, kar je D - - • uspehom kar je pokazala razstava izdolkov, tudi zaslužil Vsa čast izbornemu vaditelju. Fosebn,a novost so blazine v balkanskih ki jo je priredilo vodstvo goriomenjene šole preteklo nedeljo 19. t. m. Razsiava se je izvršila v tuka šnji ljudski šoli. V dveh okusno ozaljšanih sobah so bile razobešene med zelenjem in cvet cami geometrične, strokovne in prostoročne risbe. Izdelki so bili dobri in urejeni po raznih rokodelstvih. Vsa čast uč teljstvu. katero poučuje na tej šoli posebno g. prof. A. Sirku, ki se je potrudil, da se je letošn'e šolsko leto končalo s ta-k;m uspehom. Razstavo je posetilo mnogo občinstva zlasti iz bližnUi vasi. ki je z občudovanjem ogledovalo razstavljene izdelke in izrekalo priznani učiteljstvu te šole. — Posetnik razstave. — ¥ valovik Soče. V torek okrog 3. ure popoldne se je kopal 22-letn; tipograf Anton Ro6ic iz Gorice v Soč:. Med kopanjem je fantu postalo naenkrat tako slabo, da se je zgrudil na tla in čez par trenutkov izdihnil. Na lice mesta je bil pozvan goriški «Ze?eni križ», čigar pomoč pa je bila breuspešna, ker je bil Rosic že mrtev. Zrttrr kos'skegp kopit«. V goriško bolnico je bil prepeljan 3-Ietni Mirko Koba? iz Vipave, katerega je brcnil koni s tako silo v glavo, da mu je razbil čelo Ce ne bo nikakih zapletljajev. bo mali Mirko ozdravil tekom treh tednov. Nismo še imeli prilike slišati v naši vasi ta- prentaiskih vzorcih v kelim-vez^nju, krasna kega zbora. Jc tudl blazina z damo, apHkac.jsko delo. Ob Upamo, da nam društvo kmalu preskrb; , ®te.ni ®® posebno postavi a zavesa z Japonko, spet kaj kulturne hrane. ' iaVe zasl?n z motlvom: -sprehod v snegu*. - DrnStvom v opozorilo. Društvene poslov- ' 7^OŠn:h Pr^metov je seveda velik ne knjige «Zveze prosvetnih društev» v Gorici • f} izdelkov praktičnega značaja. To so | -- TI" ,pa " so dotiskane. Vse knjige — pD številu devet obieJie' bluze ^površne jopice, vse okrašene | je izkazalo fotografsko pre emalo. Pri tem n cm tepa se je po vojni prenos slik po žicah nepričakovano izpopoln 1 in se s pridom tudi že uveljavil brezžični prenos. V glavnem moramo razlikovati tri metodet za telegrafččni prenos slik (slovenski izraz' «brzojav». za «tefegraf->, ki že itak ne odgo-; tana popolnoma označenemu predmetu. Je-tukaj docela neprimeren.) Po takozvani teleavtografični metodi se piše ali riše s tinto, ki slabo ali sploh ne provaja električnega toka, po kovinski ploščici. Ploščica se ovije okol-i kovinskega valja, ki se da vrteti okoli svoje os: Ob valj drsa kovinska kon ca, ki se poča pnhkl Pokazala vso svo'° sPret-pirja, ter deloma vezane, deloma v kartonu, j 0 ' Vsa društva, posebno ona ki so bila v uporabo j Težke so razmere za naše šolstvo. Nepre-knjig že uvedena na zadnjem »Organizacijskem , stani poskus: za reformiranje šole, birokraci:-tečaju». naj si iih čim prej nabavro v lastno ska uprava, izginevanje domače govorice iz šole zagrenjuje in ubija duha idealnosti in duševnega poleta v našem učiteljstvu, zato tembolj pozdravljamo ta veselj po av idealizma in vztrajnega dela, ki si ga je ohranilo naše učiteljstvo kljub vsem oviram. Letošn:a prireditev, ki se je zaključila pre- - « — __m_ Bf teklo nedeljo in je b la zelo dobro obiskana IZ frZ&SKe POKrallfie Od strani naše javnosti ter je našla mno^o - r> j. • ..1 občudovana, je predvsem zasluga ravnatelj- !;.?OB^',Postri,€ ZTa r meščanska in vodstva ljudske šole. -Vsemu učiteljstvu pa naj bo krasni uspeh le- korist in zaradi točnega in zanesljivega društvenega poslovan:a. — Tajništvo. — Udeleženci »Organizacijskega tečaja*, ki žele sliko tečaja, naj se zglase v društvenih rostorih al: pa naj dopošljejo po pošti 12.50 £rost< Tajništvo. Judi po Tojih dobni, iolah „ šolnikih, te'^ !pn srcu. V naših krajih so šole v splošnem e za bistveni del galvanometer s struno. Med poloma magneta je namreč napeta kovinska žica, ki ima v sredi malo ploščico, ki zapira pot svetlobnemu žarku. Ako gre tok skozi žico, se ista po znanih zakonih premakne ter pusti tako prosto pot svetlobnemu žarku do vrtečega se valja, ki je pokrit s fotegrafsk m, filmom. Čim večji je tok, tem več e jc tudi prepuščsno svetlobno žarkovje.. Na ta način dobimo na valju fotografsko sl ko oddaljenega predmeta. Vse le metode so, kakor že omen eno, prišle do pravega razmaha šele z uporabo katodnih cevi, bodisi za moduliranje električnega toka pri oddaji ali za ojačanje istega pri prejsmu. S katodnimi cevmi sc je odprla pof tudi brezžičnemu prenosu slik, ki se v b stvu ne razlikuje od gori opisanega prenosa, le da ni prenašalec elektični tok, temveč elektromagnetni valov*. Druga metoda uporablja gotove snovi, ki so občutljive za svetlobo, predvsem selen, ki spraroinja provodnost zc elektriko, ako vpa-» de nanj svetloba. Prosojna slrka predmeta se PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Mot preteklosti Iz Roman o treh delih. ruščine prevedel Ivan Vouk. Baron je vstal in se cfckkel. Čutil se je svež m in preživel, moram razumeti to, kar me obdaja. Do- 2dravt toda vzncmnjal ga je spomin na straSni nocm vršite svojo neskončno dobroto napram tujemu č!o- prizc^. Vzbudila se jev njem neodoljiva, goreča zelja vekur ki ste ga oproatili okovov. Odprite mi oči, dajte raziskovati tajne onstran skega življenja, spoznati do mi razumeti pomen duše, spoznati zakone, ki vladajo dna strasni m neizprosni zakon Karme, ki opredeljuje nad nevidnim svetom in našo usodo- fcf^ JE*^ ^ • £ 1 T J^ - Go*P<** herald ga je ljubeče in prijazno pogledal T?1JS5 ™ ln mu krepko stisni! riko' n»zi pripravljena. Hoteršild je izpil in se čutil močnejšega. njih je nebeško kraljestvo.* Kdor pobožne in verne odpre pokrov Izide, požge svoje ladje in stopi s svoje navadne poti. Lahkomiselna, surova4 in grešna tolpa s svojimi nizkimi materialnimi skrbmi odbija prosvet-Ijenega človeka s čistimi čuvstvi in ta se čuti osamljen večkrat tudi sredi svoje družine. Zato, dragi prijatelj, debro premislite, predno se odločite. Ali se ne mo-vas takšno prošnjo, dragi tit,c» če mislite, da vam bo to znanje, h kateremu stre-pravična in vam je v čast in dalo pričakovano srečo? vzročno v nietfovi duSi oo ,az * dolžan, da jo izpolnim. V Evropi , Baron je dvignil k njemu svoje oči, ki so žarele polen preobrat in v njem je dozorel trderi sklen ostanem še nekaj mesecev, torej je še časa. Uredile °d možate odločnosti in prepričanja. Ko je baron stopil na teraso *-_____J ,J SV°,e atadcvc' ognite se, in ko se odpravim v Indijo, — Nic se ne bom pomisljal, učenik, m ponavljam ■i bal ust rad i globoko zami ,__________ •ovič je nekaj trenotkov pozorno opazoval mirno in se povrnete in se obdolžite'svojim 'obveznos'tim & fe tako težke, se" prav nič ne obotavljam sprejeti ga. bom, Če postanem vaš učenec. KVO?in3v manjem onim, ki se bodo obrnili k vam za , — odgovor mi daje upanje, dragi prijatelj, Ko je prišel k sebi, je ležal v svoii postelji, poleg 1, . 1 1 r\i • jrj .__v - -i » ~ jc mi v ju tri m ođctiui v v»ej njecovi sij ^tere ,e sedel Diomid Petrovič. Ko je zaj^l, da resničnosti, vse to je povzročilo v n^eg^i duši baron odprf oči, mu je podal pijaco, ki je bila na poJen preobrat in v njent je dozorel trd«i sklep.. . ^ . . . Kr> karon e* __*_____ ^ 1 u s>oje zadeve, oženite se, in ko se odpravim v Indijo. .■L__________ . sede! Pri M^r^rlJ^lr«^-J* Vas vzamcm ^ seboj. V tišini in harmoniji, ki nas bo prošnjo, da mi podelite tisto znanje, ki je po- — Tor«i tisti strašni prizor v kapeli niso bile ^^ £ - ^t^J™® ^zamisifen. ravel Bon- tam obkrožala, boste spoznali, po čemer stremite. Ko **ebno moji izpopolnitvi- Če so posledice tega znanja "ie? - ie vprašal ter šel z roko preko čela. Tesno Jultte »Efcf™ ^ T Se P0^^ in se obdolžite svojim obveznostim so- f? tako težke, se prav nič ne obotavlj—---— - starodavne* "vS^' " V6* Jas«? je bilo^S^1 dL ™ ^m&vŠčth ZZŠL ~ ^ ^ dolžnost,^ da pomagate s Srečen bom, P-tanem^ vaš učenec. starodavne sovražnike in svoietfa Dreišniega očeta A j u«^ w TL? ' V m ck>vclni au" svojim znaj Iz vsega srca vam častitam, da ste prejeli dnhovno svet. Ogenj 'se razgori samo' tam/k,7^ najde ugodna skupni trud plodovit in ponavljam svojo prostost. Tet in kuzina sta vas prišli obiskati; toda ^ JlZl n^f*i. ^It L^l,« Kdor svetlobe m je sposoben jo sprejetTse obljubo, da vas vzamem s seboj. In Diomid Petrovič v, ste spali, a gospod žerald je prepovedal vas buditi, r Sto Ta s^ie vzklil Ttfa^Z ' fe kakw ^ so ozdraveli, če sopo^Iedali b° fP rJem,iaK Za seda' nai ^ dovolj razprav- . ^ TO"°' * a se je vzklonil m ga naglo dvignil. Mojzesovo hmnad. L^« m.; ____1 liania o bodočnosti: treba .V m^i;*; „a c^.n.-Ji »ti upoštevajoč vaš nravni in fiziki pretres. Dami sta mi povedali, da se je Valerija ponoči zbudila bila strašno razburjena. Jokala jc hotela vstati, da bi 6tekla v grad odvedli iz Montignosa, jo je s proti jutru je zaspala in zdi se, da se je umirila, krepko izraaiti svoje . — S^] - I« zacepetal baron, nato se je dobrote, — je z ^'JP^!? Petroviču in ga vprašal: — aK smem tega sem prišel". <*njo, da mi izkažete veliko rame. , , ^ . . ^ir^^L *» - - ^ nadaljeval neodločno...- Učenik, ne - Ne mislite, dra^ ^fatelj, da ie lahko, kar V^ d^^r ^ol^^ ^■izrregororf bmon.-Poleg _Gospod žerald je položil svojo roko na njegovo " ^^iTjaz^hotel v starem samostanu usta- T P* vetrn, bi sem vimi, ooctmi reaei vetrno resmeo: «blagor ubogim na duhu, zakai prekleti kraj? i IV. V irstu, dne 22. julija 1925. o ril epi na steklen valj, ki se vrti in premika Kakor valj pri fionografu. Razlika j« v tem, da ne drsa kovinaka konica po valju, temveč da vpada nanj svetlobni žarek, ki prodre več ali manj skozi fclm in steklo na selenovo ploščico, ki spreminja svojo provodnost sorazmerno z jakostjo vpadajoče svetlobe. Ker se pa ta spremembe n« vrtijo dovolj hitro, so začeli uporabljati takozvane foto-elektnčne stanice, to so staklene cevi z močno razredčenim zrakom, kjer modificira vpada-joča svetloba pojave razelektrenja. S temi pojavi se je pečal posebno Tržačan dr. G. Valle, sedaj docent v Turinu, in spričo važnosti, ki jo je zadobil predmet v zadnjem času je nedavno prejel poziv s strani ugledne nemške fizikalne revije, naj izda v celoti v nemškem jeziku vse svo^e tozadevne dosedanje publikacije. Z uporabo takih fotoelek-tr čnih stanic sta tudi družba Marconi in Radio Corporation v Londonu v preteklem letu lahko poslali slike iz Londona v New York, seveda niso pri tem štedili ne z denarjem ne s časom. Za ta.ke razdalje pa nista omenjen: metodi na:bo!j primerni, boli prikladna je vsaj začasno tretja, neposredna metoda. Po tej se n3 prenese slika od odda ala do prejemala, temveč se v oddajčlni postaji pretvori najprej slika v navaden črkovni telegram. Različno jak toki, ki nastanejo pod vplivom svetlobnih Žarkr-v v selenu v docela enaki pripravi, kakor pri drugi metodi, ne gredo do oddaljene pos-aie in tudi se ne uporablja o za odda o elektromagnetnih valov, temveč se z "njih oo-■nočio udarjajo črke v papir. Najbol; teran m točkam na sliki bi odgovarjala črka <7,-», ne- 1 koliko man" temnim r navadn besedni žičn! in brezžični te- ; le|:arci Pri prejemni postaji morajo črkovni ■ telegram zopet pretvoriti v sliko, kar ;e mogoče s posebnim pisaTn'rr! stro'eTi. Ako udariš pri tem na črko '-z», nastane na papir u j ve£j» črni kvadrat, črka cy* pa odtisne manjSi Črni kvadrat, črka a- pa pušča polie docela J belo Na ta način se lahko dobi natančno sliko ] oddaljenega predmela. Slike potem!akem lahko prenesemo, toda te si k- so mrtve hak-r fotografi e. Ali ne moremo morda s pomočjo elektrike v:deti tudi živo sHko oddaljenega r>redrre'a; aH ne moremo morda ebene^. ko slišimo J?ias opernega pevca iz odalienega mesta, sled ti obenem tudi njegovim kretn:am in aznazu n'e-|ovega obraza? Zača.rno e to Še nemogoče, k aH i sliko, ki o secJa' dobivamo v nekaj minutah, bi mo- j rali dob«ti že v eni desetini sekundi. Gotovo j so se lažj: poizkusi že posrečili in dnevn:ki ; so ponovno o tem poročali toda v vseh teh j slučajih e šlo za prenos enostavnih Gibajočih ; se predmetov, nikakor pa tako kompl cirrn'h , predmetov, kakor je na or. človeško oM'Čje. I 'Toda kar n: danes mc^oče, bo uLri morda že lalika :n enostavnr stvar. L. C. Kaka jo nastali oceani In c^lin«? Pred par leti je izdal privatni docent vseučilišča v Marburgu na Nemškem dr. V/egener delo pod naslovom Postanek celin in oceanov-, v katerem je podal razlago, kako je nastala sedana razpredelitev celin in oceanov na naši zemlji. Njegova knj ga, ki je nekaka nova znanstvena geneza naše zemlje, sloni skoraj izključno na hipotezah (domnevali, o katerih se da le sklepati), a ie kljub |emu vzbudila v znanstvenem svetu veliko pozornost. Tako je posvetilo staro Geografsko društvo* v Londonu razpravi o ^/egener-iev h teorijah posebno sejo (22. anuarja 1923). Te dni je bila njegova knjiga prevedena na francoski jezik in ie izzvala splošno zaniman e tudi med francoskimi geologi. Med drugimi na} omenimo ravnatel:a vremenoslovne opazovalnice v Lyonu Jean-a Mascart, kateri pravi v svoji knjigi «Variab'litč des climats [Spremenl'ivost podnebi j. Lyon 1925., da je w tgenerj^lja teori a edina, s katero se ob sedanjem stanju znanstva da razložit spremeni ivost podnebij. Kakšna je torej ta Wegenerjeva teorija o postanku celin in oceanov in kako je prišel d.j nj? Za "zhodišče služi prof. Wegenerju dejstvo da je zemlja kot celota plast čna, t j. taksna da lahko spremeni pod delovanjem mogočn h sil svojo obliko. To dokazu e med drugim že dejstvo, da je zemeljska cbla-na obeh tečajih nekoliko sploščena, kar je posledica učinka sredobežne sile. A.ko si predstav mo sedaj ob veljavnosti te predpostavke G. pr. dve piramidi, katerih vrha se nahajata J v središču zemlje, a n uni osnovni strani na j povrSini zemlje, in s cer ena na moru (n. pr. tr tržaškem zalivu), druga na kopnem {n. pr. j aa kraški planoti), mora biti vsebina obeh j piramid enako težka, ako naj vlada med nj rua ravnoteža. Prostom na pa bo različna, za.kaj piramida na kraški planoti bo imela več o p rov t rnino nr-ijn taka piramida, katere osnovna stran je morje v tržaškem zalivu. Da bo n-ogla biti teža sta, je torej potrebno, da je materijal, ki napoln:uje »morsko* piramido; ter i t. j. gostejši nego snov, ki napolnjuje kraško>- piramido. Morska voda seveda na bo mogla b:ti težja nego zemlja :n kamenje, pač na je treba predpostavljati, da je podmorska zemla v toliko gostejša in težja, da se na ta način doseže enakost težine obeh piramid. Cim globokejše je mor e, tem težja in gostejša mora torej biti podmorska zemlja. Ako se to pravilo posploši, se bo reklo, da je od površine zemeljske oble proti sredini zemlje masa, ki jo sestavlja, vedno gostejša in teža. Ker pa je na gotovi globočini v zemH ta masa raztopljena in tekoča, pomen: to, da bi mogle vi$;e plasti zemlje, ki so lažje, plavati na tej raztopljeni (tekoči) masi, kakor n ^r. plava drvo na vodi. V tem je izhodišče za Wegenerjevo teorijo o postanku celin in oceanov. Da je gostota zemlje proti sredini vedno večja, je trdil že e~ani dunajski geolog Suess. Po tej moderni genezi so b le v začetku štiri različne plasti žemel ske snovi. V sredini do 1500 kilometrov od površine zemlje je bila snov, ki jo imenujejo nife, t. j. težka snov. v kateri prevladujeta n kelj in železo (ferrum; ime je sestavi eno iz prvih dveh zlogov obeh besed nikelj in ferrum). Nato je prišla druga lažja plast, v kateri sta prevladovala silicij in magnezij. Na isti način kakor nife je dobila ta plast ime jima. L NERNOUA specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema o Goric! na Travniku št. 5, II. od 9—12 in od 3—5 iiomrnuHin Edini materijal za kritje streh Zaloga: Trst, Via Milano štev. 12 V. JANACH in DRUG. (399) Via Hadonnlna 5. looa Mik i. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Viale XX Mtfam« bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Gltlllanl 39. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) FR. STRANCAR. pobila« DEVIZE AiDBteMam od do '010 — Rel- gija od i;' • 50 do 127.V'; Pa: :'- 1-7 75 do 123.50 Lca 'on od^l:j2 10Jo 142.» » ; New York od 27.10 o 27.3^; Španija ol SO — do 40:>.— ; Švica od 52t». - do 53!.— ; Atene <-d +1. do 43 — ; Berlin od 610. do <) M).— ; Bukar^t od 12.75 do 13,*« Pr?*a od M».li> do 0.G0: Ogrska od 0.0375 do 0.f)3&: ; Dunaj od t.038 > do 0.0390; Zagieb od 47 H;j do 17 0 VALUTA; Avstrijske kron* od 0 0375 do 0.03H5 dinarji od 47.2 > do 47.75; dolarji od 27.05 do 27.20; novci po 20 frankov ol 10L— do — fuut šter-lingod 132.— do 13 X>0. Benečijske obveznice 68.25. II MALI OGLASI 1 ŠIVALI L 30 SfI STROJ, dobro ohran en, proč )— Perlot Mari>. Barkovlje 14 lam za 7. 1006 KUHINJSKO in sobno poh.štvo, popolno, se proda ra^fi selitve. Via S. Luoia 5, od 9—6. 1007 Štev. 711/25. Županstvo obCIne Štendrež pri 6or!ci razglaša: V torek dne 28. t. m. ob 9. uri zjutraj se bo vršila v obč. uradu v Štandrežu prodaja potom javne dražbe 11 parcel obč. zemljišča. Zemljišče leži v d. o. Grafenberg in sicer ob cesti, ki pelje iz Gorice mimo Roje v Štandrež; parcele obsezajo od 500 do 1200 m1 in so uporabljive za katerokoli zidavo. Natančnejša pojasnila se dobijo v občinskem uradu v štandrežu. Štandrež pri Gorici, 17. julija 1925. Župan: Obč. tajnik: Anton RoŠCIč. Josip Fllej. Zeleno milo MEUME rabijo prvovrstne pralnice vsled posebnih čistilnih svojte v za perilo, svAenino in tkanino F.UJ mm - TRST Tel. 111-64 MIRIH II r. z. z n. z. naznanja da je zafsla zopet poslovati. VAJENEC, 14-16 let star, za trgovino z usnjem v mestu, se iSče. Naslov pove goritka uprava. 1008 DVA ČEVLJARSKA pomočnika, dobro izurjena sprejme takoj Viktor Pahor, Posto na 76. 1009 BABICA, sprejema noseče Vta Madonn na 10/11__1010 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice ter jih obrestuje 8T po 5° Večje in stalne vloge po dogovoru. - Daje posojila na vknjižbo in menice s poroštvom. Uraduje vsaki dan 0(18-12, 14-18. 5±7 Ob nedeljah in praznikih do 13 ure. v AUTOMOBlUSTiČNA PROGA Tr«t-Lok«f-PWig>-Siwolil> Lastnik R. Brunelli a C., Trst. Via U. Foscolo* Ga rage Vecfle, Telefon «t. 606 [mu Ur ^taja i _ 17.30 3 80 18.- 6.— 18.15 7.50 18 30 9.80 19— 1 VOZNI RED POSfAJk «KNJIGOVODJO, mla^o moč i znan em obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter nekoliko prakse, sprejme Mlekarska zadruga v Tn\ovem (Torrenova di Bisterza). Predložiti je spričevala in staviti zahteve.* 981 GOSTILNA v Dutovljah, na najprometnejžem kraju, se da v najem. Pojasnila se dobijo v restavraciji na državnem kolodvoru na Op-činah. 983 DALJNOGLEDE, prizmatične, kupuje optik Giusto Hirsoh, Via Mazzini 36, Trst. (906) SPREJME se stenografinfa-strojepiska za slovenski in nemški ;ezik. Nastop službe 15. avgusta t. 1. Pisarna Dr. Mateja Pretner in Dr. Henrika OkretiČ, Trst ulica N. Machia-velli 15/1 — 966 GLASBILA za popoln tamburaški zbor kupim. Ponudbe z natančnimi podatki na naslov: Lampe, Knežak (Fontana del Conte) 996 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbreizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 26-64. 1002 PEKOVSKEGA pomočnika, poštenega sprejme Jančar, Divača št. 23. 1003 LEPA HIŠA z vrtom in drugim zemljiščem, na glavni cesti v Komnu, se ugodno proda. Naslov pri upravnižtvu. 1004 Trst, (P. Oberdan) Bazovica Lokev Dlva£a Senofrce utui mni:iiiaiiia hm " Listki za tja in nazaj : T i-Meti n sbutM L 17.— Trst-B a2i ia tfcntM L 14.— S39 LASTNIK. M* ten L* 8.45 9.S0 ! 8.15 6- 8- 3.80 7.45 2.30 7.15 — Pravimo Vam samo to: Predno kupite (48) Pohištvo •Delte đ Hlicijo Izten (M M. STEINER Via fieraa IS Ia 17 via Geppa is la 17 VELIKA LIKVIDACIJA lončevine, testenin, konserv, sira, moke, mila in drugih jestvin. Blago najboljše vrste in po najniž-_ jih cenah. 538 _ L" PREPRIČAJTE SE!! | AKo Mjo ml ote mozoltki madeži Srebrn denar, zlato, briijante kupuje po naiviSjih cenah edino Alojiil P@vh na Piaua Garibaldi a. 2 prvo nadstropje o>2) trdni«© efelis bule tvori eczeml in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Peartlaax», ki je gotovo sredstvo, rabl;ivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v v.^h lekarnah. 66 Glavno zastopstvo za Italijo I. LEV! & C Reka-Fiume (55) Tržaška posojilnica In hranilnico regUtrovae« Kdrug* z omejenin poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19t 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje por po4%^f večje in stalne vloge po dogovoru. SpreiMM „Dinarje" na takeli račun in jilt obrestuje po dogovoru. Dawk od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. N« razpolago varnostne celice (safe) Orodne m za stranke od 87» do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt Štev. tetef. 25 - 6T. HojsHšI slov. denarni zauod Priporočljive tvrdke §9 Adris f@vlii s ti trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Vel ka zaiogd raznih lealjav za sport Harsiina \\mm iMm i tojigomaicii GORICA — Via C. Favelti 9. Mna Knjigarna združena s paplreito GORICA — Via G. Carducci 7. Str Zaloga in tovarua pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CEJ slikarja GORICA — Via AscoU 5. kozmpm Kmečko leseno orodje in kuhiajska posoda GORICA — Via Rastello 27. KBUlS^ in %m krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele II?. 37. SUMSOJ JAKOS urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. SAUagiCs &&UMO Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, veska i. t. d. GORICA — Via G. Carducci 7. ANTOM KOIE^ naši. Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Carducci 4. KERliVAN! JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. predno ka) nakupite, obldčtte Veliko skladliie pohištva 4« tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI ON SI. 7*19 Spalne šobe. t — m« o bedne eobe, posamezni koal pohištva v veliki izberi. ČUK ELIJA šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9. DRASČ1K KARL pekarna in slaščičarua GORICA — Via Carducci 21. PAHOR LOJZE najmodernejša krojačnica v GORICI — Via Morelli 4 JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul. MamelU 6. (žol^a ul) MAVRIČ ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci J. ZOTTER LUDVIK brivec GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17- Brata ZOf TER man. trgovina združena s krojačnico GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17. Kje se dobro je in pije ? MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Moaacha 11. Gostilna PRINCI i prenočišča GORICA — Via N. Saoro 18.