PRIIVDRSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovimi Abb. postale 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 165 (6143)
TRST, sreda 14. julija 1965
VČERAJŠNJA TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA ZDA
Johnson napoveduje «nove in hude sklepe» SZ pristaja na obnovo razorožitvenih pogajanj
IJarriman se bo v Moskvi sestal vsakim, ki to želi> - Johnson je napovedal tudi povečanje števila ameriških vojakov v Vietnamu ter omenil možnost vpoklica rezervistov pod orožje - Poudaril je tudi potrebo rešitve za San Domingo
ZORKO JELINČIČ
VASHINGTON, 13. — Predsednik Johnson je dal na današnji tiskovni konferenci novinarjem nekatere važne izjave. Osnovne točke teh izjav so sledeče:
1. Spričo ((povečanega napada« Severnega Vietnama bodo morda ZDA »prisiljene povečati svoje kopenske sile, ki bodo v prihodnosti pripravljene za nova borbena aktivna poslanstva« Nikakor se ne sme izključiti možnost — po povratku McNa-
mare in Cabota Lodgea iz Saj-gona, kamor bosta odpotovala jutri — da bodo ZDA sklenile povečati število ameriških vojakov. Glede vpoklica rezervistov ali glede povečanja števila novincev ni bilo doslej še nič sklenjeno, ne more pa se reči, ali se bo vbjrta v Vietnamu še bolj razširila. Združene države so se obvezale z »nacionalno častjo« in ne morejo se izključiti v prihodnosti »novi in hudi sklepi«. Toda ZDA so vedno pripravljene na »pogajanja brez pogojev« in »obžalujejo da je bila vsaka njihova ponudba za pogajanja za dosego miru zavrnjena«.
2. ZDA imajo največjo željo, da bi ohranile dobre odnose s Sovjetsko zvezo in v zadnjih letih so bili doseženi »precejšnji koraki naprej« v tej smeri. Na žalost pa je vietnamski položaj povzročil »ohladitev« teh odnosov, ki so jih ZDA želele izboljšati. Pri tem pa je pozitivno, da je Sovjetska zveza včeraj izrazila svojo pripravljenost,
obnoviti ženevska pogajanja ') 27. t.
za razorožitev verjetno do” 2)7. t. m. Ta odgovor je prišel na ameriške predloge sovjetskim zastopnikom v New Yorku 15. junija letos. Ko se bodo pogajanja obnovila, bodo ZDA postavile nove predloge.
3.	Ko je odgovarjal na neko vprašanje glede kritike njegove notranje in zunanje politike, je Johnson dejal: «Mislim, da so — z manjšimi izjemami — tisk, kongres in ameriško ljudstvo na splošno zelo močno podprli moje predsed-ništvo in zelo dobro sodelovali. Mislim, da je zelo malo ameriških predsednikov uživalo podobno podporo, čeprav so se v zadnjih tednih kritike množile v Washingt,o-nu, medtem ko se je popularnost v ostali državi dvignila. Tisk ima pravico kazati na slabosti, ki jih opazi v moji vladi, toda s tem še ni rečeno, da me doslej kongres in ljudstvo ne podpirata.«
4.	Glede napovedanih imenovanj je Johnson dejal med drugim, da je bil imenovan za državnega odvetnika črnec Hurgood Marshall.
Glede obnovitve razorožitvenih po-
gajanj morata sedaj vladi ZDA in Sovjetske zveze, ki sta sopredsednici razorožltvene komisije, vprašati za mnenje še ostale države, članice komisije.
Ko so ga vprašali o pomenu Har-rimanovega obiska v Moskvi, je Johnson odgovoril: «Harriman Je sam dejal, da je njegov obisk neuraden, Veleposlanik Harriman je na počitnicah in opravlja nalogo po naročilu predsednika. Sicer pa sem z zanimanjem čital njegove izjave, ki jih je dal v Moskvi, ko je dejal, da je pripravljen sestati se z vsemi tistimi, ki bi to želeli.« Nato je Johnson omenil, da ima Harriman «široke izkušnje« na področju zunanje politike. Komentatorji poudarjajo, da je hotel s tem reči, da bi bile te izkušnje ugodne za morebitne Harrimanove sestanke v Moskvi.
Jonnson je dejal, da bi bilo potrebno najti rešitev tudi za San Domingo ter dodal, da upa, da bo do take rešitve kmalu prišlo.
Iz Moskve pa poročajo, da je Averell Harriman tudi danes izjavil, da je njegov obisk neuraden in da ne prinaša nobene poslanice. Vendar pa računa, da bo marsikoga obiskal, kajti «v preteklosti so se vedno radi z menoj sestajali«. Baje bo Harriman ostal v Moskvi do konca tedna, svoje bivanje pa bo podaljšal, «če se bo dobro počutil«.
Jutri ob 2.20 uri: prve slike Marsa
{Mariner /V> bo oddal v 25 minutah 21 fotografij
NEW YORK, 13. - Vesolj-.ka sonda »Mariner IV.» je bila danes zjutraj oddaljena od površine planeta Marsa okrog 350.000 km, kar pomeni, da se nahaja v območju Marsove gravitacije že okrog 80 ur. V četrtek ob 1.50 uri po srednjeevropskem času, bo »Mariner IV.» začel oddajati prve znanstvene podatke na Zemljo. Podatki bodo potrebovali do sprejemne postaje na Zemlji 12 minut. Cez 30 minut, to je ob 2.20 uri po srednjeevropskem času, pa bo »Mariner IV.» začel oddajati prve fotografske posnetke Marsove površine. Istočasno bodo aparati in druge naprave merile magnetno polje planeta, radiacijo, »vesoljski prah« v najbližjem pasu planeta in sončne žarke okrog planeta.
Uro pozneje bo zašel »Mariner IV.» za planet, kjer bo o^tal eno
WlLSONOV ODPOSLANEC SE VRAČA IZ HANOJA V LONDON
Davies: «Razgovori so bili koristni» Pogodba o pomoči Peking-Hanoj
Ameriško bombardiranje Severnega Vietnama in izkrcavanje ameriških vojakov - Budisti ugodno ocenjujejo prihod Cabota Lodgea
SAJGON, 13. -— Harold Davies, podtajnik v britanskem ministrstvu za pokojnine, ki je vodil v Hanoju razgovore z zastopniki severnovietnamske patriotične fronte, je dobil iz Londona od predsednika vlade Wilsona poziv, naj se vrne v domovino. Wilson ga je pozval žara--------------
di tega, ker je pred tem že sam Davies predlagal, da bi se rad vrnil v London. Davies je danes sporočil, da je čakal pet dni na razgovor s severnovietnamskim predsednikom Hočiminhom. Da« viesova naloga je bila, ugotoviti, kako bi v Hanoju sprejeli odposlanstvo Commonvvealtha za dosego miru v Vietnamu.
Davies je že prispel danes iz Hanoja v Vientian in izjavil, da so bili njegovi razgovori v Hanoju koristni, vendar ni hotel povedati, s katerimi osebami je vodil razgovore. Prav tako ni dal nobene izjave o razgovorih samih. Njegova misija je trajala pet dni. Povedal je
Včeraj je minilo 45 let, odkar so 13. julija leta 1920 Giuntove fašistične tolpe požgale naš Narodni dom v Trstu. Prav je, da se spomnimo te obletnice prav danes, ko šovinistični in fašistični ostanki ponovno netijo gonjo proti Sloven cem z izgovorom nasprotovanja Vstopu slovenskega socialističnega občinskega svetovalca v tržaški občinski odbor.
Medtem pa se po svetu nadaljuje razvoj dogodkov, ki so v zvezi slasti z vojno v Vietnamu. Ameriški predsednik Johnson tudi na Včerajšnji tiskovni konferenci ni dal pomirljivih izjav, temveč je, nasprotno, napovedal «nove in hude sklepe* svoje vlade, s katerimi hoče rešiti vietnamsko vprašanje. Hkrati so se nadaljevali boji med narodnoosvobodilno vojsko in saj-Conskimi ter ameriškimi vojaki, a-nieriška letala pa so nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama. Med vladama v Pekingu In Hanoju pa je bil podpisan dogovor o kitajski gospodarski in vojaški Pomoč. Severnemu Vietnamu.
Odposlanec britanskega predsednika vlade WiIsona Harold Davies je po petdnevnih razgovorih v Hanoju izjavil, da so bili njegovi razgovori z zastopniki patriotične fron. te Severnega Vietnama koristni. Toda na Zahodu trdijo, da je bil njegov obisk neuspešen. V Washing-tonu pa trdijo, da bodo «počitnice» Potujočega veleposlanika ZDA Hartmana v Moskvi uspešnejše, ker da se bo neuradno razgovarjal Hrežnjevom in Kosiginom o Vietnamu na «bolj realističen* in »konkreten* način. t.j. o možnosti po miritve, do katere naj bi prišlo po zaključku južnovietnamsko-ameri-*ke ofenzive proti osvobodilni vojaki.
če bo šlo vse po sreči, bo ameriška vesoljska sonda «Mariner IV.» danes ponoči ob 2.2« po polnoči od dala prvih 21 slik površine Marsa, kar bo v raziskovanju vesolja za **e človeštvo zelo važen datum.
tudi, da ne bo dajal nobenih izjav, dokler ne bo predložil poročila predsedniku vlade Wilsonu in zunanjemu ministru Stewartu. Nato je odpotoval v Bangkok z letalom britanskega vojnega letalstva. V lietalu se je razgovarjal z britanskim veleposlanikom v Laosu War-nerjem. Iz Bangkoka bo danes odpotoval z letalom v London preko Novega Delhija, Karačija, Kaira, Rima in Pariza. V London bo pri-
spel jutri okrog 11. ure.
Iz Washingtona poročajo, da v državnem tajništvu niso bili presenečeni zaradi »neuspeha« Davlesove-ga obiska v Hanoju. Pač pa pričakujejo «z različnim zanimanjem« rezultate Harrimanovih razgovorov v Moskvi. Poudarjajo, da je bil »dialog« med Moskvo in iVashlngtonom prekinjen, odkar se je začelo ameriško bombardiranje Severnega Vietnama. Vlada ZDA želi baje, da bi Moskva ugodno vplivala na mimo rešitev v Vietnamu, in sicer šele po končani poletni ofenzivi. Zaradi tega se zatrjuje, da je Harrim.ino-va naloga bolj omejena kot je bi-
Hit umi iiiliilliillli|g|illlliiiiiitlfililllliiliiiiiiiititiilllttiiitiiitilillllllliiilllllillllllillliilllliiiiiiiiaiimtll Hll ll
ZASEDANJE NATO V PARIZU
Zahteva o mirni rešitvi vietnamskega spopada
Nesoglasja z ameriškim stališčem - Neuspešni razgovori o evropski krizi - V petek De Gaulle m Saragat na otvoritvi predora skozi Mont Blanc
PARIZ, 13. — Predstavnik Združenih držav Georg Bali Je danes na zasedanju NATO sporočil svojim evropskim zaveznikom, da so odločeni iti v Vietnamu do kraja, «dokler komunisti ne bodo pristali na pogajanja«. Dejal je, da predvidevajo težavno poletje, vendar bodo izvršili svoje vojaške obveznosti. Bali je govoril na dopoldanskem zasedanju dobro uro in obtoževal Severni Vietnam, da noče pričeti s pogajanji. Orisal Je vojaške napore Združenih držav v Vietnamu, ni pa zahteval vojaške pomoči od ostalih zaveznikov.
Britanski minister Thompson pa je na razpravi izjavil, da namerava laburistična vlada izvesti do kraja napore, da pride do sporazuma in miru v Vietnamu. Stalni kanadski delegat Ignjatljev ter belgijski zunanji minister Spaak sta sicer izrazila razumevanje za težavni položaj ZDA v Vietnamu, istočasno pa sta opozorila na javno mnenje v njunih državah. Izrazila sta zaskrbljenost, da se spopad v Vietnamu pretvori v splošno vojno.
Bali je na kratko govoril tudi o akciji ZDA v San Domingu in dejal, da so zadovoljni z doseženimi rezultati. V razpravo je posegel tudi Fanfani, ki se je zavzemal za začetek pogajanj in dejal, da spada vprašanje Vietnama v okvir razgovora med Vzhodom in Zahodom.
Na popoldanskem zasedanju so govorili norveški, nemški, danski, turški, grški in francoski predstavniki. Vsi so izrazili željo, da pride do politične rešitve vietnamskega spora. Predstavnik Nemčije pa le govoril o ((sovjetskem pritisku na Berlin« in pozval tri velike zahodne države, da tesno sodelujejo z Bonnom glede Berlina.
Zasedanje atlantskega sveta je nudili priložnost za številne razgovore za rešitev obstoječe krize evropske gospodarske skupnosti To dejstvo je podčrtal holandski zu-
uro. Pred tem pa bodo radijski znaki potovali skozi Marsovo atmosfero in jonosfero. Zgodilo se bo prvič, da bo radijska oddaja z nekega predmeta v vesolju dosegla Žemljo, potem ko bo potovala skozi atmosfero drugega planeta. Trdi se, da je atmosfera o-krog Marsa mnogo bolj redka od atmosfere okrog Zemlie »Mariner IV.» bo oddajal 2l fo-toerafij površine Marsa. Tedaj bo oddaljen od Marsa okrog 10.000 do 15.000 km. Brzina sonde bo tedaj 16.000 km na uro. Nato bo sonda nadaljevala pot proti Soncu. Prenos fotografij bo trajal 25 minut. Vsaka fotografija bo predstavljala «košček» površ:ne Marsa, širok okrog 200 km. Znanstveniki domnevajo, da bodo fotografije pokazale natančno tri kilometre veliko površino planeta. Na ta način bodo imeli znanstveniki doslej najboljše informacije o pogojih, ki vladajo na Marsu. Morda bo pojasnjena tudi uganka »kanalov« in vzrok spreminian.ia barve na Marsovi površ;ni, ki jo pripisujejo rastlinstvu, ki spreminjs barvo po letnih časih.
nanj! minister Luns po razgovoru s francoskim zunanjim ministrom.
Vendar pa vse kaže, da ni bilo bistvenega napredka, saj je po .sestanku francoske vlade dejal njen glasnik Peyrefltte, da ni nič novega in da se stališče Franclje ni spremenilo. Vprašali so ga tudi, če se bo Francija udeležila zasedanja ministrov, ki je napovedano za 26. julij v Bruslju, česar ni izrecno zanikal, vendar pa je dejal, da veljajo že prej sprejeti sklepi.
V Luksemburgu je bila popoldne plenarna seja ministrov evropske skupnosti premoga in jekla, kjer francoski delegat ni bil prisoten in je bil njegov stol prazen.
Italijanski zunanji minister Fanfani se je pred zasedanjem atlantskega sveta sestal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, nato pa s holandskim zunanjim ministrom Lunsom Ob 15. uri pa je imel v palači Quai D’Orsay daljši razgovoi s francoskim zunanjim ministrom, med katerim sta načelno razpravljala o najvažnejših perečih vprašanjih, potem pa sta se pogovorila o sestanku med de Gaullom in Saragatom, ki je predviden med otvoritvijo predora pod Mont Blan-com 16. Julija. Fanfani se je nato vrnil v Rim.
Naser obišče SFRJ
BEOGRAD, 13. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič se je sinoči vrnil s kratkega obiska v Kairu Marka Nikeziča je sprejel tudi predsednik Naser, kateremu je jugoslovanski državni tajnik izročil vabilo predsednika Tita. nai obišče Jugoslavijo. Po besedah Marka Nikeziča bo do obiska prišlo v kratkem.
Iz Moskve noročaio. da ie tudi vrhovni sovjet povabil predsednika Naseria. naj uradno obišče Sovjetsko zvezo.
la naloga Daviesa v Hanoju, ker Harriman »ne namerava obravnavati vprašanja takojšnjega miru in je morda zaradi tega bolj realna in konkretna.« V Washlngtonu upajo, de. bodo Harrimanov obisk imeli v Moskvi za »prijateljsko in diskretno« potezo kot «začetek skupnega pietresanja položaja.« Predstavnik vlade ZDA Je izrecno omenil Brež-njeva, Kosigina in Mikojana. Opazovalci pa pravijo, da so se v Wa-shingtonu odločili za Harrimanov obisk v zadnjem trenutku, čeprav Je znano sovjetsko stališče, da so sovjetsko-ameriški razgovori o vietnamskem vprašanju brez koristi, dokler traja ameriško bombardiranje Severnega Vietnama. Zaradi tega opazovalci domnevajo, da bo Harriman v Moskvi sporočil «nekaj novega«. Opazovalci tudi poudarjajo, da se Harrimanov obisk ne strinja s sovjetsko izjavo o nadaljnji pomoči Severnemu Vietnamu. Po drugi strani pa trdijo, da ta obisk spravlja Sovjetsko zvezo v zadrego spričo njenih odnosov z LR Kitajsko. Harriman je bil nekoč ameriški veleposlanik v Moskvi. Današnji dan je preživel v ameriškem poslaništvu in opazovalci so mnenja, da bo — če nič drugega — opravil pri Brežnjevu in Kosiginu vsaj vljudnostne obiske.
Včeraj se je končalo Izkrcanje pi vih enot druge brigade prve pehotne divizije ZDA v zalivu Cam-ranh v Južnem Vietnamu. Ostale enote pričakujejo za danes. Toda enote osvobodilne vojske so že prejšnjo noč napadle glavno mesto okraja Van Canh pri čemer je padlo šest sajgonskih vojakov, V neki drugi pokrajini pa je padla neka erota sajgonske vojske v zasedo ter imela tri mrtve.
Povelistvo ameriškega letalstva Je sporočilo, da so danes zjutraj ameriška letala bombardirala vojaška skladišča 200 kilometrov severno od Hanoja in 120 kilometrov južno od meje s Kitajsko. Letala so naletela na močno protiletalsko obrambo. Druga ameriška letala so metala letake, medtem ko so štiri bombniki bombardirali železniško progo 110 kilometrov vzhodno od Hanoja. Ameriško poveljstvo Je sporočilo tudi, da so ameriški vojaki ubili 48 pripadnikov osvobodilne vojske, sami pa so imeli pet mrtvih in 17 ranjenih.
Kot poročajo zahodni dopisniki, so budisti ugodno sprejeli vest o zamenjavi gen. Taylora s Cabotom Lodgem, medtem ko so katoliki novico sprejeli s pridržkom. Budistični tisk piše, da je Cabot Lod-ge «ameriški državljan, ki simbolizira prijateljstvo med obema narodoma in se je večkrat poklonil pred oltarjem Bude.« Katoliški tisk pa je mnenja, da zamenjava «ne izraža sklepa ameriške vlade, da bi prišlo do konca vojne s pomočjo politične rešitve.«
Iz Pekinga poročajo tudi, da sta vladi Kitajske in Severnega Vietnama danes podpisali sporazum, na podlagi katerega bo Severni Vietnam prejemal gospodarsko in tel nično pomoč. Sporazum je rezul tat razgovorov, ki jih je vodil v Pekingu podpredsednik vlade Severnega Vietnama. Pri podpisu sporazuma je bil navzoč predsednik kitajske vlade Cuenlaj.
V Moskvi so se na nekaterih ulicah pojavili Drottameriški letaki, v kat.-rih se napada ar',"riška politika \ Vietnamu. Na letalih piše: »Zaustavite morilce!« — Zaustavite napad v Vietnamu« in »Vandali < dvajsetega stoletja*.
ZARADI POPLAV V VOJVODINI
4500 družin brez stanovanj
BEOGRAD, 13. — Predsedniki občinskih skupščin od poplav prizadetih krajev v Vojvodini, zastopniki pokrajinske uprave, urbanističnih, zdravstvenih in drugih u-stanov pokrajine, so danes na sestanku v Novem Sadu razpravljali o stanovanjskih in komunalnih vprašanjih, ki so jih povzročile letošnje katastrofalne poplave v Vojvodini. Glavno vprašanje je bilo, kako čimprej zagotoviti streho nad glavo za okrog 4500 iz poplavljenih domov evakuiranih družin. Voda je v okrog 30 naseljih poplavila okrog 5000 hiš, od katerih se jih je več sto zrušilo, medtem ko okrog 2000 hiš ni več primernih za stanovanja.
Samo za popravilo poškodova-
___ __ srad--- ----'■
skih hiš
nih in gradnjo novih stanovanj-š je potrebno zagotoviti nad 5 milijard dinarjev poleg
ne milijarde za nainih objektov.
zagotoviti _	_ e-
popravila komu-
Neredi v Ekvadorju
QUITO (Ekvador), 13, — Do neredov je prišlo preteklo noč, ko je skupina študentov manifestirala proti vojaškemu režimu in jih je razganjala policija. Po uradnih poročilih je bil eden policist u-bit, trije pa ranjeni. Študenti so zahtevali obnovitev demokratičnih svoboščin
Komaj dobre tri mesece je, ko je napisal svoji materi ob njeni 90-letnici:
«Ko sinovi, drug za drugim legamo v grob, si ti, osamljeni, trpeči Ahasver, ki kot pošastna usoda blodi...»
Morda je slutil, da bo tudi on kmalu legel — za vedno. Sko-ro ni moč verjeti, da ga ne bomo nič več srečevali na sejah, sestankih, pri predavanjih, na izletih...
In vendar je res! Ni ga več. Kolikšno moč, voljo in trdoživost je kazal še do zadnjega. Kljub tako mučni in dolgotrajni bolezni, ki ga je dolge mesece priklepala na bolniško posteljo.
Vedno je bil ves poln načrtov, zamisli in pobud. Skoro do zadnjega. Vse življenje je bil med prvimi branilci pravic našega ljudstva. Vselej je bil pripravljen poprijeti pri sleherni akciji, koristni našemu človeku. Bil je vedno povsod tam, kjer je bilo potrebno nesebično in požrtvovalno delo. Zorko je bil pravi idealist. Njemu pač ne bi mogel nihče očitati, da je bil računar.
Zorko Jelinčič je bil rojen 5. marca 1900 v Logu pod Mangartom, kjer je bil njegov oče učitelj. A rasel je v Podmelcu. Dokončal je realko v Idriji zadnje leto prve svetovne vojne.
Leta 1919 se je vpisal na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, ki je bila prav takrat ustanovljena. A dve leti zatem je z drugimi primorskimi študenti odšel na univerzo v Padovo. Leta 1924 pa je moral zaradi očetove smrti prekiniti študij. Posvetil se je delu pri Zvezi prosvetnih društev na Goriškem. Čeprav so bile takrat že dokaj težavne razmere za te vrste delo, jt-s še nekaterimi slovenskimi izobraženci v komaj dveh letih obudil k življenju 76 prosvetnih društev na Goriškem. To pa je zmogel zato, ker je pritegnil k delu številne mlade idealiste.
Fašistom pa to njih delovanje ni bilo nič všeč. In ko so leta 1927 prepovedali sleherno delovanje prosvetnim društvom, se ti mladi idealisti niso ustrašili. Svoje delo so nadaljevali v drugačni obliki.
Ko so začela delovati prosvetna društva, je Zveza prevzela Goriško Matico, ki je postala osrednja založniška ustanova. Povsod je bil Zorko Jelinčič med najbolj aktivnimi. Sodelavce je presenečal s svojimi pobudami in s svojo delavnostjo.
Potem so ustanovili v zimi leta 1927 na Nanosu organiza-
cijo TIGR. In prav iz Zveze prosvetnih društev v Gorici in iz Zveze mladinskih društev v Trstu izhajajo najpogumnejši in najpožrtvovalnejšl mladi ljudje, ki so se izkazali pri akcijah. Ko so fašisti odkrili organizacijo, so nekatere tigrovce zaprli. Zorko se je prvemu valu izognil. Bil je v bolnišnici zaradi poškodbe, ki jo je dobil, ko je pri plezanju padel. Toda pozneje so zaprli tudi njega. Na sodnem procesu v Rimu, ki je bil le nadaljevanje onega v Trstu, pri katerem so bili obsojeni bazoviški junaki, je bil obsojen na dvajset let.
Odsedel jih je devet. Koper, Regina Coell, San Gimlniano. Civitavecchla. Potem policijsko nadzorstvo doma. Internacija na Isernii...
Po padcu fašizma se je pridružil NOV, potem je prišel na osvobojeno ozemlje in od tam že prve dni maja 1945 v Trst.
Postal je poverjenik za prosveto pri PNOO. Vendar pa se ni omejil zgolj na to delo. Njegovo delovanje je seglo na vsa področja prosvetljevanja. Poleg tega pa je postal še pred sednik planinskega društva, kar je ostal vse do svoje smrti. Vodil je tudi fotoklub in vrh vsega je še marljivo pisal
članke za Primorski dnevnik. Jadranski koledar, Planinski vestnik, Razglede...
A njegovo glavno delo je bilo zadnja leta zbiranje gradiva za etnografski odsek Studijske knjižnice.
Zorko Jelinčič je bil vse živ-
Slovenska kultumo-gospodar-skit zveza sklicuje danes v sredo 14. julija žalno sejo izvršnega odbora v počastitev spomina neustrašnega in požrtvovalnega borca la pravice Slovencev v Italiji Zorka Jelinčiča.
Javna žalna seja izvršnega odbora bo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v lil. Geppa 9. O liku pokojnika ho govoril član predsedstva SKGZ odv. Angelo Kukanja.
Ijenje vzor načelnega in doslednega borca za pravice slovenskega življa v zamejstvu. Bil je dosleden antifašist in je tak ostal do svojega zadnjega diha.
Njegovo srce je nehalo biti, toda njegovo delovanje se bo še dolgo čutilo med nami.
S spoštovanjem se klanjamo njegovemu spominu. Naj mirno počiva v svoji goriški zemlji, kjer je preživel svoja najlepša leta in ki jo je nadvse ljubil.
STANKO
........................................................Miomom................................
4
lil*
SE VEDNO V OSPREDJU cPRIMER TRABUCCHI>
Živahne priprave in razgovori za petkovo skupno sejo parlamenta
Za komuniste bosta govorila Gnilo in Terracini . Za 25, julija napovedana stavka železničarjev « Jutri podpis pogodbe o tehnično gospodarskem sodelovanju s Poljsko
RIM, 13. — Pričele so se živahne priprave za petkovo skupno sejo senata in poslanske zbornice o ((primeru Trabucchi« Predsednik poslanske zbornice Bucdarelli Ducci se je danes sestal s predstavniki vseh skupin poslanske zbornice, jutri pa bo verjetno sklical načelnike skupin poslanske zbornice, da se z njimi dogovori o nadaljnjem delu do poletnih počitnic. Vse
kaže, da je v razgovorih prišlo do dokaj različnih stališč, saj predsednik poslanske zbornice, ki bo tudi predsedoval skupni seji parlamenta, še ni sklical načelnikov skupin, da se z njimi dogovori o postopku skupne seje. Do tega bo morda prišlo v četrtek.
Spor o postopku namreč zadeva bistveno vprašanje vsebine razprave in so vedno bolj očitni de-mokristjanski manevri, da razpravo zožijo. Tako so demokristjani sestavili pravi »svet zagovornikov«, ki bodo branili obdolženega Trabucchija. Gre za strokovnjake in bodo Gonella, Bettiol, Tessito-ri in Alessi govorili o političnih in kazenskih vprašanjih, Agrimi, Lucifredi in Cossiga pa o upravnih in ustavnih vprašanjih.
Danes se je sestalo vodstvo komunistične skupine poslanske zbornice in senata, ki je sklenilo, da bosta posegla v debato posl. Gullo in sen. Terracini Glede nadaljnjih govorov pa se bodo ravnali po drugih skupinah, na vsak način pa se nameravajo omejiti na tri-štiri govornike. Parlamentarci PSIUP so sklenili, da bodo zanje govorili trije govorniki. Jutri se bo sestalo vodstvo socialističnih poslancev. Predsednik sku-
pine PSDI Bertinelli je izjavil novinarjem, da se bo informativno sestalo vodstvo poslancev PSDI v četrtek, kjer pa ne bodo sprejeli skupnega stališča, saj so pustili poslancem prosto izbiro po «svoji vesti«, ker zagovarjajo načelo, da gre za sodni postopek in ne za politično vprašanje
Senat je danes odobril zakon o podaljšanju veljavnosti prispevkov za izvajanje »zelenega načrta« za šest mesecev. Gre za izdatek 60 milijard lir za drugo polletje letošnjega leta. Senat je tudi dokončno odobril zakon, ki pooblašča vlado, da pretvori ustanove za agrarno reformo v ustanove za razvoj kmetijstva. Nato Je senat pričel razpravo o zakonu, ki predvideva izdatek 75 milijard lir za razširitev in modernizacijo pristanišč. Jutri pa bodo pričeli obravnavati vladni zakonski osnutek o pomoči oškodovancem od neurja, ki je razsajalo po Severni Italiji. Soglasno so sklenili, da bodo pri tej razpravi uveljavili določila o naglem postopku.
V poslanski zbornici so na izrecno zahtevo južnotirolskega poslanca Dietla odobrili, da se lahko proti njemu sodno postopa. Obtožujejo ga, da je sodeloval pri bombnih atentatih Poslanska zbornica je nato pričela razpravo o zvišanju poko inin.
Iz Moskve se je vrnila delega-
cija PSIUP, ki sta Jo sestavljala tajnik stranke Tullio Vecchlettl in Dario Valorl.
Danes Je pričel zasedati centralni cdbor PSDI in je poročal tajnik stranke Tanassl o pripravah za kongres. Tanassi je odločno zagovarjal politiko levega centra, ki Jo v vedno večji meri podpira ljudsko mnenje. Glede mednarodnega položaja, je dejal, da je treba braniti mir z že obstoječimi sporazumi in predvsem z atlantskim sporazumom, ki zagotavlja ravnotežje sil. Razvoj v Italiji vidi predvsem v izolaciji komunistov, iz česar izhaja tudi njegova obravnava delavske e-notnosti in združevanja s PSI.
Vsedržavno tajništvo sindikata železničarjev CGIL je proglasilo vsedržavno stavko železničarjev za nedeljo 25. Julija, medtem ko bodo uradniki stavkali v ponedeljek 26. julija V poročilu se ugotavlja, da bodo nadaljevali z razgovori z drugimi sindikalnimi organizacijami in se trudili tudi za politično rešitev spora. O tej stavki se že dalj časa razpravlja in Je prišlo do razgovorov z drugimi sindikalnimi organizacijami, ki pa se do sedaj stavki niso pridružile.
Vse tri sindikalne organizacije uslužbencev bolnišnic so sklenile proglasiti 48 urno enotno vsedržavno stavko 15. in 16. julija. Do stavke je prišlo, ker odgovorni ministri niso odobrili sporazuma, ki je bil podpisan med sindikalnimi organizacijami in federaciio bolnišnic o poenotenju plač in ureditvi kvalifikacij. 27., 28 in 29. julija bodo stavkali vsi zdravniki bolhišnic
vseh kategorij. Tudi ta stavka je enotna in so sklep sprejele vse prizadete sindikalne organizacije, ker niso bile sprejete njih zahteve o ureditvi prejemkov ter ureditve organikov bolnišnic, da bi odgovarjali dejanskim potrebam.
Danes se Je pričela 48-uma stavka uslužbencev pivovarn, ker ni prišlo do pogajanj o obnovitvi delovne pogodbe. Danes je bila 24-uma stavka kovinarskih delavcev podjetij, v katerih se Se niso dogovorili za proizvodno nagrado, kot to predvideva vsedržavni sporazum. Gre za 350 podjetij, v katerih je zaposlenih okoli 300 tisoč uslužbencev.
Danes je odpotoval v Varšavo minister za zunanjo trgovino Mat-tarella, kjer bo jutri s poljakim ministrom Trapcynskym podpisal pogodbo o tehnično-gospodarskem sodelovanju. Gre za prvo tovrstno pogodbo podpisano med Italijo in vzhodnimi državami, ki predvideva razširitev gospodarskega so delovanja tudi na druga področja. Ta pogodba je odraz naglo naraščajoče trgovinske izmenjave, ki je leta 1964 dosegla v obeh smereh 53 milijard lir. italijanska pasiva se je zvišala od 10 na 13 milijard lir, za kar bodo Poljaki kupili v Italiji orodne stroje.
Kriza v Grčiji
ATENE, 13. —	171 poslancev
»zveze centra« (grške vladne stran ke) je soglasno izključilo iz stranke obrambnega ministra Garoufa-liasa. Ministrski predsednik je nameraval namreč ministra odstaviti in prevzeti obrambno ministrstvo, ker se je minister uprl ukrepom, da se »očisti« armada »protidemokratičnih in fašističnih elementov«. Pri tem je ministra podprl kralj Costantino, ki ni hotel podpisati dekreta o njegovem odpustu. Ministrski predsednik Papan-dreou bo poslal dekret kralju ponovno v podpis, če ga ne bo podpisal, bo vlada odstopila in bode razpisane nove volitve.
Vreme včeraj: na j vtišja temperatura 27.3, najnižja 18.2, ob 19 url 25.2; zračrei tlak 1015.9 pada, vla-Ea S2 odst., veter 5 km zahodnik, nebo Jasno, morje mimo, temperatura morja 23.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 14. julija Franc
Sonce vzide ob 4,28 In zatone ob 19.53, Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 20.49 in zatone ob 4.43 Jutri, ČETRTEK, 15. julija Justa
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakon o nakupu obveznic zavoda za srednjeročni kredit
Spor med demokristjani in socialdemokrati glede sedeža - Ustanove za razvoj obrti v Vidmu - V deželi 8 milijard in pol škode zaradi neurja
Na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta so na dopoldanski seji odobrili zakonski osnutek deželnega odbora o nakupu obveznic Kreditnega zavoda za srednjeročno finansiranje malih in srednjih podjetij v videmski pokrajini. Popoldne pa so razpravljali o zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj obrti in odobrili pet prvih členov z nekaterimi popravki. Med njimi je bil najbolj važen popravek, ki določa, da bo sedež ustanove v Vidmu, pri čemer je prišlo do nasprotnih stališč med samimi demokristjani in socialdemokrati, saj je odbor zagovarjal stališče, da bo sedež kasneje določil predsednik deželnega odbora. Pri glasovanju o tem popravku so se svetovalci in tudi odborniki opredelili po svojem bivališču in ne po strankarski pripadnosti, kar Je povzročilo nekoliko zagrenjenosti v večinski stranki.
V začetku seje Je odbornik za kmetijstvo Comelli odgovoril na vprašanja svetovalcev PSI, KPI, dr. Skerka, KD in PLI o škodi, ki Jo je povzročilo neurje. Dvorana Je bila popolnoma zasedena, ker je prišlo poslušat sejo mnogo kmetov in spolovinarjev iz spodnje Furlanije, ki so utrpeli veliko škodo.
Odbornik Comelli Je poroča) _ škodi in o ukrepih v korist priza' detim kmetom. Najprej je sporočil rezultate poizvedb pokrajinskih kmetijskih nadzorništev v zvezi s škodo pri pridelkih in na zgradbah, ki so jo povzročila neurja 28 junija ter med 3. in 8. julijem. Zatem je govoril o vladnih ukrepih v korist kmetom ter končno o dodatnih deželnih ukrepih.
Skupna škoda v vsej deželi znaša 8 milijard in pol. Od teh odpade 5.700 milijonov na videmsko pokrajino, 2.000 milijonov na goriško pokrajino, 560 milijonov na porde-nonsko okrožje in 165 milijonov na tržaško pokrajino. Za razne vrste kultur je povzročena škoda naslednja: za trte skoraj 2 milijardi, za sadje in sadno drevje 2 milijardi in 100 milijonov, za koruzo 1.900 milijonov, za žito 1.200 milijonov, za krmilne rastline 350 milijonov itd. Najbolj je. bila prizadeta spodnja Furlanija. Zaradi velike škode mora predvsem dati veliko pomoč država, da kmetje prebrodijo težave, dežela pa bo pomagala, kolikor bo v njeni moči. Omenil je, da Je vlada sklenila dati skoraj 25 milijard pomoči ter dejal, da bo dežela posredovala v Rimu, da dobe tudi kmetje v naši deželi čimprej svoj delež te pomoli. Dežela je s svoje strani določila 50 milijonov, pripravila pa bo poseben zakon za pomoč v primeru naravnih nezgod.
Zatem so razni svetovalci, ki so vložili vprašanja, odgovorili na od bornikove izjave. Komunist Coghet-to je dejal, da je pomoč dežele preveč omejena in da zato ni zadovoljen z odgovorom. Liberalec Mor-purgo Je dejal, da je delno zadovoljen. Komunist Moschionl Je tudi dejal, da ga odgovor ne zadovoljuje ter da so sredstva, ki so bila dana na razpolago za pomoč kmetom preskopa. Poleg tega dobe revni kmetje manj pomoči kot premožni, zato bi morali deliti pomoč bolj v skladu s potrebami. Tudi socialist Angeli je dejal, da Je pomoč kmetom premajhna. Odv. Skerk je v svojem odgovoru dejal, da je škoda res ogromna ter je priporočil, da se tudi na tržaški prefekturi sestanejo razni u-pravni in tehnični organi, da določijo, katerim oškodovanim področjem bodo priznali davčne olajšave. Zaradi pičle vsote, ki jo je dala dežela na razpolago, je Skerk dejal, da Je le delno zadovoljen z odgovorom odbornika.
Nato se je začela razprava o zakonskem osnutku o nakupu obveznic v višini 2 milijard in pol lir. Najprej Je spregovoril poročevalec Varisco, ki Je. dejal, da bo dodal k pisanemu poročilu le dve krajši pripombi. Razvoj dežele je tesno povezan z industrializacijo. Zato Je razumljivo, da je treba pri kreditu upoštevati predvsem industrijskega ter posebne zavode, ki ga lahko dajejo. Znano pa Je, da se s krediti sproščajo številne energijo in uresničujejo mnoge pobude. Po drugi strani pa je omenjeni kreditni zavod v Vidmu opravil koristno delo in sedaj mu je treba omogočiti, da bo dajal nova posojila za razvoj industrije.
Zatem Je spregovoril socialist Moro, ki je rekel, da se bo njegova skupina pri glasovanju vzdržala. Dejal je, da socialisti priznavajo pozitivno vlogo zavoda, toda no drugi strani je treba začeti z odločno politiko in nadzorovati potrošnjo javnega denarja, kar ne bo pri tem zavodu mogoče. Zato naj dežela čimprej pripravi vse potrebno, da se ustanovi deželni kreditni in finančni zavod. Moro Je dejal, da utegne nakup obveznic prejudicirati načrtovanje v zvezi s finančno politiko, ki jo bo morala dežela izbrati. Skratka, socialisti zahtevajo večje nadzorstvo nad izdatki.
Komunist Bacicchi Je dejal, da so predložili zakonski predlog o nakupu obveznic najprej liberalci In večina jih je nato le posnemala ter pripravila skoraj enak zakonski osnutek. Razlika je torej le v vsoti. Vsa stvar ima pečat centri-stične politike, zaradi česar Ji komunisti nasprotujejo. Nakup obveznic tudi ni naloga dežele, marveč države. Poleg tega pa ne bo mogla imeti deželna uprava nobenega vpogleda v to. za kaj bodo ta denar porabili Misovci in liberalci so izjavili, da so z zakonskim osnutkom zadovoljni, saj bo koristil tudi deželi, ki bo v 10 letih prejela denar nazaj z obrestmi.
Socialdemokrat Bertoli Je dejal, da Je zavod mnogo pomagal industrijskemu razvoju v videmski pokrajini ter da bodo zato svetovalci PSDI glasovali zanj. Liberalec Rl-naldo Bertoli je dejal, da bi bilo res lepo. če bi bila lahko dežela udeležena pri zavodu, ki ima velike zasluge za razvoj industrije, saj je s svojimi posojili omogočil ustvaritev 6.000 novih delovnih mest.
V vsej deželi pa bi morali ustvariti za brezposelne In izseljence 50.000 delovnih mest, za kar je potrebnih
500 milijard lir. Rekel je tudi, da ne bo IRI zgradil v deželi nobene tovarne ter da si morajo industrij-ci sami pomagati.
Dr. Skerk Je dejal, da gre za Izreden ukrep ter da Je zavod v Vidmu opravil dobro delo. Povprečno so znašala posojila po 22 milijonov lir, kar pomeni, da so bila namenjena predvsem mali industriji. Nakup delnic tega zavoda bo pripomogel h gospodarskemu ravnovesju med pokrajinami. Rekel je, da bo glasoval za zakonski osnutek.
Bettoli (PSIUP) je predložil v zvezi z zakonskim osnutkom reso lucljo, v kateri pravi, da je treba uskladiti posege v industrijo s cilji deželnega načrtovanja ter da bi morala biti dežela zastopana v u-pravnem svetu Zavoda za srednjeročni kredit v Vidmu. Za to pa jo treba spremeniti zakon št. 742 iz leta 1957. Predsednik Berzanti Je nate izjavil, da sprejme odbor resolucijo kot priporočilo. Sledila sta odgovora poročevalca Varlsca in predsednika Berzantlja na izvajanja diskutantov. Berzanti je uokviril zakonski osnutek v skupino o-snutkov, ki Jih Je dežela pripravila za razvoj industrije. Gre za izreden ukrep, ki bo pomagal pobijati krizo, saj bo omogočil kreditnemu zavodu, da bo dal v kratkem času na razpolago za razvoj industrije precejšnje vsote denarja. V odgovoru na razne kritike je Berzanti dejal, da gre za javnopraven zavod, kt ni pod nadzorstvom dežele, saj ga nadzira država. Berzanti je nato dejal, da se strinja s tem, da bi bilo treba spremeniti zakon, tako da bi lahko bila tudi dežela udeležena v upravnem svetu zavoda. Končno je še poudaril, da bodo uživala posojila vsa področja.
Sledile so še glasovalne izjave. Med drugimi je komunist dr. ši-škovlč dejal, da se utegne zgoditi, da bo vlada vrnila zakonski osnutek ter da so mu botrovali kriteriji, po katerih postaja dežela banka bank, kar je predvsem naloga države. Nadalje ne spada zakonski
sameznih členih. K prvemu členu so predlagali popravke komunisti, socialisti in nekateri furlanski demokristjani, ki so vsi predlagali, naj bo sedež ustanove v Vidmu v nasprotju s stališčem odbora in s tem, kar so sklenili v pristojni komisiji. Socialisti so zahtevali, naj se o tem popravku glasuje posamično, s čimer so spravili v veliko zadrego demokristjane, tako da je nastaic med njimi nasprotje. Furlanski demokristjanski svetovalci so se izrekli za Videm, ostali pa za to, da se določi sedež kasneje. Proti popravku so se izrekli Goričan Ginaldi (KD), Tržačan Coloni (KD), liberalec Trauner, republikanec Cumbat in dr. Skerk, zanj pa poleg socialistov, komunistov in večine demokristjanov tudi misovci. Pri glasovanju je dobil popravek, ki predlaga za sedež Videm 36 glasov, medtem ko je glasovalo proti le 14 svetovalcev in odbornikov.
Veselih obrazov v počitniške kolonije
Včeraj zjutraj je s Trga Ulpiano odpotovala z avtobusi večja skupina tržaških in goriških otrok na letovanje v Žirovnico in v Zgornje Gorje pri Bledu ter v Savudrijo. Slovo staršev in otrok je bilo veselo, saj so vsi prepričani, da si bodo v prekrasnem okolju Gorenjske inna obali nabrali naši otroci zdravja
in moči za novo šolsko leto.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Proračun pokrajinske uprave za leto 1965 predvideva490milijonov lir primanjkljaja
Za kritje primanjkljaja bo pokrajina morala vzeti posojilo - Proračunska razprava se bo začela v petek Strelišče na Repentabru ■ Skrb pokrajine za pomoč prizadetim zaradi neurja - Vprašanje spomenika v Miljah
Pred 45 leti zažgan Narodni dom
Včeraj je poteklo 45 let, odkar so podivjane fašistične tolpe 13. julija 1920 zažgale slovenski Narodni dom v Trstu. Zanj smo Slovenci šele z otvoritvijo Kulturnega doma dobili delno povračilo, toda spomin na ognjene zublje je v tržaških Slovencih še vedno živ in nas prav ob sedanjih izbruhih šovinizma in rasizma pri tržaških desničarjih opozarja, da so še vedno na delu sile, ki bi z nami hotele ravnati po Giun-tovem vzgledu.
obrazložil vsebino in razne postavke proračuna pokrajinske uprave za letošnje leto. S predvidenim prispevkom vladnega komisarja v znesku 640 milijonov lir predvideva letošnji pokrajinski proračun 490 milijonov lir primanjkljaja, za kritje katerega bo pokrajina morala vzeti posojilo.
Odbornik Dasovich je v svoji ob-razoložitvi proračuna predvsem pripomnil, da gre za prvi proračun nove pokrajinske uprave, ki sledi politiki levega centra. Odbor je imel malo časa na razpolago za pripravo proračuna, vendar proračun vsebuje mnoge postavke, «> ki spadajo vv okvir petletnega načrta delovanja pokrajinske uprave. Med temi je treba omeniti ureditev in popravila pokrajinskih cest, prispevek pokrajinske uprave za ustanovitev in delovanje medicinske fakultete na tržaški univerzi, -za delovanje mednarodnega centra teoretske fizike in za delovanje srednjih šol. Razen tega upošteva proračun potrebe po razširitvi in izpopolnitvi umobolnice, pobude v korist kmetovalcev ter okrepitev službe za stike z javnostjo, tako da bo zadoščeno tudi zahtevam slovenskega dela prebivalstva. Spričo vsega tega se seveda zvišajo stroški, zaradi zastarelega zakona o javnih upravah pa pokrajinska uprava nima večjih dohodkov. Odbornik za finance je nato tudi de jal, da bodo morali letos sprejeti v službo večje število uslužbencev (skupno 144) zlasti za potrebe u-mobolnice. Pri tem je pripomnil, da število bolnikov v umobolnici stalno narašča, obenem pa da se izpopolnjuje zdravljenje z modernimi načini in pripravami, kar seveda zahteva večje stroške. Odbornik je tudi pripomnil, da letošnji preračun po dolgih letih prvič predvideva razen vladnega prispevka tudi posojilo za kritje primanjkljaja, sicer pokrajinska uprava ne
iiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiN
V drugem delu sinočnje seje po-1 bi mogla zadostiti vsem potrebam krajinskega sveta je pokrajinski od-1 in zahtevam prebivalstva, bornik za finance dr. Dasovich
osnutek v okvir deželnega načrtovanja, saj sam predsednik priznava, da gre za izreden ukrep, ki pa ne bo rešil nobenega problema. Poleg tega obstajajo mnogo bolj nujne potrebe na socialnem in skrbstvenem področju. Končno ne more dežela nadzorovati delovanja zavoda in bi morali prej sprejeti zakon o deželnem finančnem zavodu. Zato bodo komunisti glasovali proti osnutku. Zanj so nato glasovali KD, dr. Skerk, MSI, PLI in PSDI. Svetovalci PSI so se vzdržali, KPI pa so glasovali proti.
Na popoldanski seji se Je nadaljevala razprava o zakonskem o-snutku o ustanovi za razvoj obrti. Na splošno razpravo, ki Je bila prejšnji teden, sta odgovorila poročevalec Chlen in odbornik Giust. Zatem se je začela razprava o po-
V OKVIRU VSEDRŽAVNE BORBE
Popolnoma uspela stavka kovinarjev v železarni in CRDA
Danes povorka UDI v obrambo ladjedelnice
Včerajšnja enotna stavika kovinarjev je popolnoma uspela. V Tovarni strojev, v železarni ltalsi-der in v ladjedeLnici Sv. Marka je stavkalo 100 odstotkov delavcev. Prav tako so stavkali v železarni tudi delavci zunanjih podjetij ter uradniki tehničnega urada. V Tovarni strojev so stavkali zaradi sprememb pri akordih, ki so delavce hudo prizadele, v ladjedelnici Sv. Marka pa za njeno obnovo in s tem tudi obstoj.
Danes pa bo pohod v obrambo ladjedelnice, ki ga ob 9. uri s Trga Garibaldi na Trg Unitš priredi Zveza italijanskih žena (U-DI). Na Trgu Unita se bodo žene ustavile in poslale delegacijo k oblastem, katerim bo izročila pismene zahteve.
Sestanek konzorcija v Šempolaju
Sinoči so se sestali prizadeti kmetje iz Praprota, Slivnega in Sem-polaja, da se z odborom konzorcija pogovorijo o škodi, ki jim jo bo prizadela graditev naftovoda. Prizadeti so se živo zanimali za zadevna vprašanja in posegli v podrobnosti. Pred-stavniki glavnega odbora konzorcija so jim dali ustrezna pojasnila in jim prikazali nujnost, skupnega nastopa, ker bodo le tako uspešno branili svoje koristi.
Prizadeti so to dobro razumeli in pristopili kot člani v konzorcij ter iz svoje srede izvolili zastopnike v glavni odbor konzorcija.
Odbor konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda sklicuje za sredo, 14. t. m. ob 20. uri zvečer, sestanek vseh prizadetih iz Cerovelj in Mavhinj v gostilni Urdih v Mavhinjah.
Vespist podrl žensko
Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice so včeraj malo pred 13. uro sprejeli 60-letno uradnico Ester Sklemba iz Ul. Cappello 4. Sklembovo Je malo pred tem podrl na tla 19-letni vespist Lucio Iviani iz Androne Cesarotti štev. 1, ko je pri stavbi štev. 61 prečkala cesto na prehodu za pešce. Ponesrečenki. ki so jo pripeljali v bolnišnico z rešilnim vozom, so ugotovili močan udarec na glavi. Okrevala bo 20-30 dneh.
Z vespo v avto
Na križišču Ul. Galatti in Ul. Roma je prišlo včeraj popoldne ob 13.30 do prometne nezgode, pri kateri sta bila ranjena 23-letni e-lektromehanik Mario Casasola iz Ul. Baiardi 63 in 19-letni mehanik Elvino Bossi iz Zindisa št. 14 (Milje). Takrat je Bossi privozil z vespo, na katere zadnjem sedežu je sedel njegov prijatelj Casasola, na križišče, hkrati pa je z njegove leve strani po Ul. Roma privozil s fiatom 1100 z evidenčno tablico TS 49771 44-letni Dario Missan. Pri neizogibnem trčenju si je Casasola zlomil levi gleženj in se pobil na več mestih, tako da so ga morali spreleti na ortopedski oddelek za 20 dni. Bossi pa je pri padcu zadobil le večjo prasko na levi roki
* Z Malte se je vrnil v Trst prof. Elvezio Ghirardelli, ravnatelj inštituta za zoologijo tržaške univerze, ki je imel predavanje na tečaju za specializacijo v mor ski biologiji, katerega je priredila na tem otoku Sredozemsko zdru ženje za morsko biologijo ih o-ceanografijo.
Razprava o proračunu se bo začeli na prihodnji seji v petek.
V prvem delu sinočnje seje je predsednik pokrajinske uprave dr. Savona najprej obvestil pokrajinski svet, da bo s posebno delegacijo danes posredoval v Rimu pri ministru Boju glede ladjedelnice Sv. Marka. Nato je odbornik Foger odgovoril svetovalki Grbec glede vojaškega strelišča pri Repentabru. Dejal je, da glede tega ni pristojno vojaško poveljstvo v Trstu in da je zadeva precej komplicirana. Odbornik Vigini je glede na vprašanja o prispevku prizadetim kmetom zaradi neurja, dejal, da se je že sestala komisija za kmetijstvo in da zbira potrebne podatke o škodi. Podatke o škodi naj bi zbrali tudi miljska in nabre-žinska občinska uprava. Pokrajinski odbor je že določil prvo vsoto za pomoč prizadetim, pričakuje pa se tudi prispevek Trgovinske zbornice, Tržaške hranilnice in posojilnice in drugih ustanov. Skupno s prispevkom deželne uprave, naj bi se zbral sklad za konkretno pomoč vsem prizadetim kmetom. Svetovalec Col-li se je zahvalil za odgovor in je poudaril, da bi pri zbiranju podatkov morale sodelovati s kmetijskim nadzomištvom strokovne organizacije kmetov. Se posebej pa je podčrtal, da je nujno potreben zakon za ustanovitev deželnega fonda za pomoč kmetom, prizadetim zaradi vremenskih neprilik.
Fredsednik dr. Savona je nato odgovoril na razna vprašanja glede prepovedi odkritja spomenika padlim v Miljah. Najprej je obrazložil kronološki potek te zadeve, nato je prečital dekret štev. 1158 iz leta 1923 ter zakona štev. 1188 iz leta 1927. Pri tem je dr. Savona dejal, da smo se v tem primeru znašli pred «zakonskimi pomanjkljivostmi«. Zaradi tega sta ministrstvo za javno vzgojo in notranje ministrstvo izročili zadevo predsedstvu vlade, ki se je obrnilo na državni svet, da izreče svoje mnenje. Zaradi tega, je zaključil dr. Savona, je treba sedaj počakati na odločitev državnega sveta.
Svetovalec Donadel je najprej izrekel priznanje pokrajinski upravi, da je prva tako obsežno odgovorila glede te zadeve, obžaloval pa je, da pokrajinski odbor ni izrazil svojega mnenja. Nato je poudaril, da je prepoved odkritja spomenika groba žalitev prebivalstva miljske občine in padlih v borbi proti na-cifašizmu. Pripomnil je, da je 60 odst., padlih v miljski občini slovenske narodnosti in da je tudi zaradi tega popolnoma umesten tudi napis v slovenskem jeziku.
d •» zadevni sklep ni bil predložen v odobritev pokrajinskemu svetu, ker je za to pristojen upravni pokrajinski odbor. Upoštevali so vse prošnje za mesto prevajalca in prosilci so morali opraviti praktični izpit Pri tem je sploh najboljšo oceno dobil Dušan Hreščak.
Tudi pri tem vprašanju je svetovalec Jona spet prikazal svojo protislovensko nacionalistično ost in je na vse načine kritiziral občinsko upravo, da je na tak način sprejela v službo «najmanj primerno osebo«. Dejal je celo, da pokrajinska uprava ne potrebuje uslužbenca samo za slovenske prevode. Pri tem pa mu j? predsednik dr. Savona dejal, da gre za uresničitev širokega programa v okviru razširitve dejavnosti občinske uprave in upoštevanja pravic slovenskega dela prebivalstva.
Dva sestanka na trg. zbornici
Na trgovinski zbornici so se sestali predstavniki industrijskih, trgovinskih, obrtniških podjetij in javnih lokalov, da bi vsaj v glavnih potezah ocenili škodo, ki so jo ta pridobitna področja utrpela zaradi neurij 4. in 8. julija. Tvrdke in podjetja, ki so utrpela škodo in ki bi se rada okoristila z olajšavami v smislu zakona št. 50 z dne 13. februarja 1952, naj to sporočijo brez odloga svojim stanovskim organizacijam ali pa neposredno trgovinski zbornici.
Sinoči se je sestalo vodstvo zbornice, in sicer na povabilo predsednika dr. Caidassija. Na se Stanku je predsednik poročal o številnih stikih, ki jih je za časa pred kratkim zaključenega 17. mednarodnega vzorčnega velesejma vzpostavil s predstavniki trgovinskih in gospodarskih krogov iz Afrike in iz številnih srednjeevropskih držav.
V NEVARNI UL. PINDEMONTE
Z vespo silovito trčil v drevo
Iz nepojasnjenih vzrokov se je sinoči ob 18.15 zaletel z vespo TS 30015 v eno izmed dreves vzdolž Ul. Pindemonte 18-letni študent Andrej Race, doma na Trgu sv. Jakoba 9-2. Sunek je bil tako močan, da je mladeniča vrglo skupaj z vozilom čez cesto v drugo drevo. Z rešilnim vozom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili močan udarec na glavi s kostnimi poškodbami
Oglasil se je nato k besedi sve- i krvavitev D e Ž u z fA8 "eni" tovalec Jona, ki je tudi ob tej pri- STS*?.
*** JV> VUMl	O V, J
liki pokazal svojo nacionalistično nestrpnost. Dejal je celo, da najbolj boli, ker je spomenik padlim v Miljah že odkrit in se nihče ne zmeni, da bi ga spet pokril. Zaradi tega je predlagal oziroma zahteval, naj pokrajinska uprava posreduje, da bodo poslali karabinjerje ali organe javne varnosti in spet pokrili spomenik. Te njegove izjave so zbudile ogorčene proteste komunističnih in socialističnih svetovalcev.
Svetovalec Rudolf je poudaril, da vprašanje odkritja spomenika v Miljah ne zadeva samo prebivalstva miljske občine ampak so vso slovensko etnično skupnost na Tržaškem, ki ne glede na strankarsko ali ideološko pripadnost vidi v prepovedi dvojezičnega napisa žalitev in kršitev enakopravnosti. Tudi on je poudaril, da je bilo izmed 300 padlih katerim je posvečen spomenik v Miljah, kar 180 Slovencev.
Svetovalec Pečenko Je poudaril, d i so se Slovenci borili proti naci-fašizmu tudi v Franciji, Italiji in drugod v svetu, za svobodo Slovencev in Italijanov in vseh narodov za mirno sožitje med narodi in tudi za to, da bodo lahko govorili v svojem materinem jeziku.
Oglasil se je tudi misovski svetovalec Ruzzier, ki je dejal, da sicer spoštuje Slovence in vse padle, toda slovenskega napisa da ne sme biti na spomeniku v Miljah. Predlagal je celo, naj bi spomenik posvetili vsem padlim in postavili napis v latinščini.
Odbornik Vigini je po vsem tem odgovoril še na vprašanja glede sprejema v službo pri pokrajinski upravi Dušana Hreščaka. Dejal je,
jeli so ga na nevrokirurški oddelek.
Zdravniki so si pridržali prognozo.
Dva odlična filma včeraj na gradu
Za četrti dan festivala znanstve-no-fantastičnih filmov sta bili značilni dve odlični deli: v konkurenci kratkometražnih filmov so predvajali romunsko delo •Namišljeni polet» režiserja Po pešca, ki je že lani žel na tej prireditvi veliko priznanj. To je zgodba o znanstveniku, ki se v prostem času bavi s pisanjem fantastičnih del. Njegova fantazija pa je v stalnem nasprotju z njegovimi znanstvenimi preizkušnjami in ga pri delu stalno ovira, dokler sam ne pride do zaključka, da ni sposoben za to vrsto pisateljevanja.
Se več priznanj in aplavzov je požel angleški film «Dr. Terror’s house of horrors» (Dr. Terrorjeva hiša strahu). V kupeju se srečajo štirje potniki, katerim se pozneje pridruži enigmatični starec. Po kratkem razgovoru se ponudi, da bo vsakemu razodel bodočnost s pomočjo posebnih kart. Prve štiri bi vsakemu določile bodočnost, peta pa način, kako naj to bodočnost preprečijo. Toda prerok, be potnikom niso po volji, saj so vse pretresljive in se slabo končajo. Peta karta pa je pri vseli joeker-smrt. Razburjeni potniki nočejo verjeti starcu in n U Za grozijo. Tedaj ta izgine, potniki pa pridejo do postaje. Ko (topijo iz kupeja vlak izgine. Po naključju pridejo do časopisa, ki javlja
o grozni nesreči. Vlak je skočil iz tirnic, nezgoda pa je zahtevala pet žrtev: pri tem so navedena imenu potnikov: Prikaže se jim še starec, toda tokrat s pravim o-brazom: kot smrt.
Bo že res, da ta film ni toliko psihološko poglobljen kot francoski • Alphaville*, toda gledalcem vsekakor bolj ugaja. Konec filma je namreč pozdravilo burno nlo-»kanje. Vsekakor pa so bili včeraj gledalci prvič navdušeni.
U.K,
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 13 julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Giuseppe Carli, 19-letni Lorenzo Guggia, 70-letni Set-timo Spada, 58-letna Anna Medica por. Sau, 56-letni Romano Giovannl-ni, 61-letna Emilta Duimovlch por. Maschietti, 89-letni Glovanni Corra-dini, 65-letnu Zorko Jelinčič, 68-letnl Glovanni Robba, 26-letni Ludvik Žužek, 91-letna Antonia Corazzl vd. Ca stelli, 79-letna Emi-lia Ivančič vd. Giorgini, 79-letnl Arturo Pinton, 72-letni Elio Mattatia.
KINO PROSEK^KONTf) VEL
predvaja danes, dne 14. t.m. z začetkom ob 19.30 uri film
RAGAZZE PER I/0RIENTE
(DEKLETA ZA VZHOD)
Igrajo: Marina Petrowa — Pero Alexander — Marisa Mell Prepovedano mladini pod 16. letom!
Mie im Lnčinrih
predvaja danes, dne 14. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni film Cinemascope
£e PIOGGE M RANCHIPUR
(DEŽEVJE V RANCHIPURJU)
Igrajo: Lana Turner — Richard Burton — Fred Mac Murrap DRAMATIČEN PUSTOLOVSKI FILMIH
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (12. 7. — 1*. 7.)
AlTAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio. Ul Glnnastlca 44; Nlcoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj); Alia Basiiica, Ul. S. Giusto 1; Busolini, Ul. P Revol-tella 41; INAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2, Služba od 13. do 16. ure Ah Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Marchio. Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Basiiica, Ul S, Giusto 1: Bu. solini, Ul. P, Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Manzoni, Ul. Settefontane 2.
Ameriški cirkus na športnem igrišču S. Glovanni, tel. 55002, danes predstava ob 21, uri Vabljeni!
Danes v Miramaru: predstava «Lu6i in zvoki« ob 21, in ob 22,15 v italijanščini ((Massimiliano e Carlot-ta»
Festival fantastičnega filma. Avditorij ob 17.30 za retrospektivo «Su-perman’s Peril« (Nevarnost nadčloveka) Thomasa Carla z Georgesom Reevesom in Lion Askinom (iz 1. 1941). Grad Sv. Justa ob 21. uri: «Dream VVlthout an End» (Sen brez kraja) Maxa De Haasa (Nizozemska); «Uchu Daikaju dogora« (Do-gora. pošast v vesolju) Inoshire Honde (Japonska).
* * *
Nazionale 16,30 «Jim 11 primo« Tech-nlcolor. Cameron Mitchell. Arcobaleno 16.00 «1 prigionieri del-TlsOla ipsangulnata« Technicolor. Excelstor 16,00 «Mentre Adamo dor-me» Technicolor. Prepov.dano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Tamburi ad ovest« Cinemascope. A. Moorfie.
Grattacielo 16.00 «Qualcosa che vale« Rock Hudson..
Alabarda 16.30 «Europa operazionc strip tease« Prepovedano ntladini pod 18. letpm, Technicolor. Filodrammatičo 16.30 «Per una valt-gia piena di donne« Techttlcolor. Prepovedano mladini pod 18 . letom. .	.
Aurora 16.30 «Le piu be-Ue truffe del
..mondpA,,prepovedano qila(lifli ,.ppjl 18. letom.
Cristallo 17.00 «Un giorno di terrore« Olivia de HaviJland, Prepovedano mladini pod 18. letom Garibaldi 16.30 «Terrore silila clttš« VVilliam Holden,
Capltol 16.30 «Due piu due fa sel« George Chakirls, Janette Scott. Impero 16.30 «A 007 dalla Russia con amore« Sean Connery Vittorio Veneto 17.00 «Landru» Tech nicolor.
Moderno Danes počitek Astra 17.00 ((Allegri vagabondi«. Astoria 17.00 ((Tentazioni proibite« Technicolor. Prepovedano mia'dini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 »Tutti per uno« Beatles.
Ideale 16.30 «Chl glace nella mia bara?« Bette Davis. Prepovedano mla. diol pod 14. letom.
LETNI KINO
Sattelite 20.30 »Silvestre e Gonzales« Technicolor Se ponovi prvi de). Paradiso 20.30 «11 falso traditore« Technicolor. VV. Holden, Se ponovi prvi del.
Prosvetno društvo Prosek Kontovel
priredi v nedeljo, 1 avgusta enodnevni Izlet na Sv. Višarje. Vpisova nle na sedežu društva.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v prvi razred za dijake, ki so v poletnem roku zaključili V razred osnovne šole, in se bo zaključilo 25. julija
Hkrati sporoča, da se je pričelo tudi vpisovanje v 2. In 3. razred, kt se bo zaključilo 25. septembra.
Drž. srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu, Ul. Montorsl-no 8 opozarja, da je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za u-čerice in učenke, ki so dovršili u-spešno peti razred osnovne šole in do 25, septembra t.I. za one, ki Imajo popravni izpit.
Istočasno sporoča, da se Je pričelo ln bo trajalo do 25. septembra t.I. tudi vpisovanje za drugi In tretji razred.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina dragega Zorka Jelinčiča darujeta družini Jožeta in Sergeja Cesarja 3000 tir za Sport-ao združenje Bor.
SOŽALJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA izražata ob smrti svojega dolgoletnega zvestega sodelavca prof. Zorka Jelin-,čiča. njegovi užaloščeni družini liakieno sožalje.	■• -.ots-t
Ob smrti Zorka Jelinčiča izrekata uredništvo in uprava MLADINSKE TRIBUNE iskreno sožalje globoko užaloščeni družini.
ČLANI PROSVETNEGA DRUŠTVA «IVAN CANKAR* OD SV. JAKOBA izražajo ob smrti prosvetnega delavca prof. Zorka Jelinčiča hudo prizadeti družini globoko sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi
Ludvig Zuzek
Pogreb bo danes, 14. t.m. ob 18. url iz hiše žalosti v Vižovljah štev. 15.
Žalujoči STARSI, BRATJE, SESTRI in ostali sorodniki.
! T F , Ul Zonta 3
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU javlja članom, planincem in prijateljem žalostno vest, da je včeraj, 13. julija 1965 preminil
ZORKO JELINČIČ
predsednik društva od obnovitve
Prosimo, da se udeležite žalne seje, ki jo je sklicala Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki bo danes zvečer ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, in pogreba, ki bo v četrtek popoldne iz Trsta (ura in kraj bosta javljeni jutri) na goriško pokopališče.
Globoko užaloščeni sporočamo, da je po dolgi in mučni bolezni umrl
ZORKO JELINČIČ
Pogreb bo v četrtek, 15. t.m. iz Trsta na glavno pokopališče v Gorici.
Žena DANICA, hčerki RADA in JASNA, sinova ZLATKO in DUŠAN, MATI, BRATJE, SESTRE, SVAKI in SVAKINJE ter drugi sorodniki.
Trst, Piran, Gorica, Jesenice, Ljubljana, Podkoren, 14.VII.1965.


’ ■	■ 5>*
m . 2



'-t**
V NOVEM PREDORI) MED ENTREVESOM IN CHAM0NIX0M

Prišel je čas mature
Bodoči učitelji in učiteljice so se že oddahnili. Matura je za njih več ali manj le spomin. Zato pa se drugi trudijo, da bi se izkazali pred komisijo. Enim bo uspelo, drugim morda tudi ne, a dejstvo je, da .jih matura vznemirja. Se nekaj dni in tudi zrelostni izpit, katerega sc hodo dolgo spominjali. bo za njimi. Na slikah prizori z mature na učiteljišču, klasični gimnaziji in na trgovski akademiji.
Hitra vožnja ob svežem zraku pod ledeniki v osrčju Mont Blanca
Sen petih generacij se je uresničil Saragat in de Gaulle na otvoritvi
Po šestih letih trdega dela, med katerim niso manjkale žrtve, bodo končno odprli cestni predor pod Mont Blancom od Entreves do Chamonix. V prihodnjih dneh bodo avtomobilisti, ki bodo hoteli v Francijo ali s francoske strani v Italijo, lahko precej skrajšali svojo pot in se bodo ugodno vozili tudi v zimskem času pod hribom, ki je skoraj vedno pokrit s snegom in z ledom.
Pet generacij je sanjalo o tem načrtu. Ideja se je porodila na francoskih tleh, ko so prvič objavili načrt Monod, po katerem bi moral predor meriti točno 12.620 metrov. Ta predor bi bil torej krajši od Simplonskega prehoda, kakor tudi od ceste na Freyus. Monod je dobro proučil načrt in je bil mnenja, da bi ga vse skupaj stalo 300 milijonov frankov in da bi se mu zadeva izplačala, je tudi preračunal koliko bi stala avtomobiliste cestnina. Po njegovih načrtih bi se tega predora posluževalo nad stotisoč avtov letno. Z načrtom pa Monod ni imel sreče in zadeva je ponovno zaspala.
((Preluknjati« goro pa je bil največji sen italijanskega inž. Dina Lore Totina, ki se je spravil na delo z majhno peščico pionirjev. Ti so ((napadli)) strahotno goro samo z majhnim številom samokolnic in z lopatami. S temi nezadostnimi sredstvi, a polni dobre volje so se v skupinah razpršili po dolini in iskali primeren prostor za vhod. Dolgo so iskali in usoda je hotela, da so se znašli vsi na istem mestu. Tam so začeli tudi kopati. Tudi ta načrt je padel v vodo, pa čeprav je imel Totino zelo resne namene. V ta namen je poklical celo iz Kenja italijanskega tehnika, geometra Pietra Alario. Ta je imel nalogo, da ugotovi najprimernejši prostor za dohod in izhod. Alaria se je spravil resno na delo in je moral celo večkrat preplezati Mont Mau-di. Nekega dne se je celo zgodila nesreča in dva člana naveze sta se pri padcu ubila. Ta dva sta bila prvi žrtvi na delu. Kasneje je prišel ukaz iz Rima, da se ponovno ustavi vsa dela.
Sele 13 let kasneje so se konč-niiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliii„lii
IZTOČENA IZ LETALONOSILKE
12.000 litrov nafte pred Ažurno obalo
Na tisoče turistov, ki preživljajo svoj dopust na Ažurni obali med Cannesom in Napoulom, so te dni besni: morje je namreč umazano od 12.000 litrov nafte, ki so bili iztočeni iz ameriške letalonosilke «Shangri La». šlo je za pomoto: mornarji so dobili nalog, da izpraznijo rezervoar vode, ti pa so pomotoma odprli odtočne cevi rezervoarja nafte, ki Je ponoči pokrila večji del morja pred obalo. Krajevne oblasti so energično protestirale, ker obstaja nevarnost, da bo ta pomota ameriških mornarjev oddaljila čistega morja željne turiste. Sedaj skušajo z neko tekočino «strditi» nafto, ki bi se morala potopiti na dno.
no zmislili na predor in 14. marca 1953. so v Parizu podpisali italijansko - francosko konvencijo za gradnjo cestnega predora. Zaradi važnosti dela so povabili k udeležbi tudi IRI, ki je pristal in prevzel nase vse breme, ki je na koncu doseglo višino 20 milijard lir.
Predor je naravnost umetnina. Stene so vse prepletene s številnimi žicami in predvsem s kanali, po katerih bodo dovajali svež zrak. V notranjosti so postavljene rada‘rske naprave, s katerimi bodo urejevali promet. Najvišja dovoljena hitrost bo 70 km na uro najmanjša pa 50 in avtomobili bodo morali voziti v razdalji 100 metrov. V komandni dvorani, ki je v začetku predora, pa bodo s pomočjo raznih svetlobnih znakov nadzorovali ves promet po predoru.
Vožnja pod tunelom pa bo še kar slana. V 70 letih bodo morali amortizirati vse stroške, zaradi česar bodo morali motociklisti plačati za enkratni prehod 700 lir, avtomobili manjše vrste (do 1000 kc) 2.000 lir, od 1.000 do 1.700 kc
3.000	lir, od 1.700 do 2.400 kc
4.000	lir itd. Najvišja cestnina bo znašala za težke tovornjake in to ob nedeljah in praznikih, kakor tudi ob zimskem času 25.400 lir. Za turistična vozila je predvidena prodaja vstopnih in izstopnih listkov z veljavo enega dne ali pa z možnostjo kasnejše vrnitve. Ce vzamemo npr. vozila do 1.000 kc, bo stala enodnevna cestnina 900 lir, za vrnitev Po treh dneh pa 1.100 itd.
Naj še omenimo, da bodo pre-
dor slovesno odprli ob udeležbi predsednikov italijanske in francoske republike Saragata in de Gaulla. Italijansko-francoski odbor, ki bo upravljal predor, je sklenil, da bo v prvih dneh dovoljen samo prehod osebnih vozil in avtobusov, medtem ko bo: do prehod tovornjakov dovolili kasneje. Predor bo v prvem obdobju odprt za promet od 6. do 22. ure.
Se nekaj dni in turisti se bodo vozili z ene ali druge strani s hitrostjo 70 km na uro pod ledeniki Mont Blanca.
Slike v scsljanskem gostišču
Poletno obdobje slikarskih razstav je otvoril umetni! i krožek ((Antonio Loma» z velike skupno razstavo v vseh prostorih gostišča ((Caravella» v Sesljanu. Slik je preko šestdeset. Nekatere poznamo že iz prejšnjih razstav, mnoge Pa so nove, a le redke presegajo nadpovprečno umetniško raven. Sta to predvsem olji Alda Muler-be, ((Beneški mostiču in pa ((Mati z otrokom». Stara, impresionizmu slična šola, toda dobra. K tej spadata zaenkrat presenetljivo točno Tnstija posnemajoča njegova učenca Raimondo Cossntta in Colaut-ti. Motivi so Tostijevi, nekateri morda naslikani z učiteljem. Kaj Pa je v obema pristno njihovega, pa more pokazali le bodoči razvoj. Drugačno samostojnejšo pot ubira drugi Tostijev učenec Ciro Russo, slikar živahnega neapeljskega značaja, ki skokoma napreduje, ostajajoč pa vedno nn naravnih položajih oblik in tistih impresionističnega mehčanja njih obrisov. Ce v olju vCaravelle v sesljanskem zalivu« še odmeva u-čiteljev vpliv in pojenjuje v hi-
šah maranske lagune, pa mala *i-voubrana slika z vrči iti večje olje vasi iz Sorrentske pokrajine, že jasneje podaja bistvo Russove u-melniške občutljivosti. Dobro se je. tu izkazaj, tudi zelo mladi Pi-savijev učenec lAvio DambroSi z velikim akvarelom ulice z drevjem polne sončne zračnosti Od del Tržačanov' naj omenimo še uspelo Pentasuglievo bakreno vzbočeninko z ribama in enaki deli Cechetta. Seveda ne manjka tu tudi njih Nestor Cesare Sofia-nopolo z odlično podobo pesnika, ki. pač nazorno kaže kake sposobnosti so se nekoč zahtevale od slikarjev. Netržačane častno zastopajo videmski Coceani. Fazzini, Fabbri in Giorgio Gnut. Razpisane nagrade, pet. po številu, pa kljub dejstvu, da so turisti kupljene slike. že odnašali, iz neznanih vzrokov niso podelili takoj. To je zgrešeno, ker nagrajene slike večajo zanimanje obiskovalcev, ki jih primerjajo z ostalimi deli, in končno tudi pospešujejo njih prodajo, kar je pač želja vseh nagrajencev.
MILKO BAMBIČ
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllliillllliHlIHIIIIIIIMIMItlllllllllMIIIiMiMlllllllllfllllllMIinilllllllllllllllinillllllllllliiiliiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZANIMIVI PODATKI ZA DELNIČARJE (IN TUDI ZA DRUGE)
V /urinski tovarni FIAT-OM nobenega zastoja v proizvodnji
Več izdelanih in tudi prodanih vozil Cenena vozila najbolj priljubljena
V zadnjem Vestniku tovarne FIAT (10. t.m.), ki je sicer namenjeni delničarjem, najdemo nekaj zanimivih podatkov, ki nakazujejo, da se je proizvodnja v primerjavi s prvim polletjem 1964. leta znatno dvignila. FIAT,
Predor pod Mont Blancom, katerega bosta 16. t. m. otvorila predsednika italijanske in francoske republike Saragat in gen. de Gaulle
tmsm
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.15 Napoved časa, poročila in vremensko poročilo; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ansambli Gaio Fadano, Mondadori in Mediolanum; 12.00 Alessandro Manzoni:	Zaročenca:
«Upor v Milanu«. Po prevodu Andreja Budala za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 17.00 Za prijeten uvod i-gra ansambel harmonik «Mirama-re»; 17.20 Pesem In ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enciklopedija; 18.15 U-metnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni ansambli; 18.55 Vokalna glasba 16. in 17. stoletja; 19.30 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.35 Igrata orkestra Ca-samassima in Bevilacqua; 21.00 Simfonični koncert orkestra «A-lessandro Scarlatti«; 22.00 Muzika sprint; 22.20 Romantične melodije; 23.00 Variacije v jazzu.
Trst
12.05 Popoldanski spored, sledi Giradisco; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran (umetnost, književnost in prireditve); 12.40 Poročila; 13.40 Izbrane melodije iz Sonnambule.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba in obvestila; 7.45 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi, pesmi...; 8.30 Slovenske ljudske pesmi; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Znani motivi; 10.00 Glasbeni mozaik; 10.30 Poročila; 10.40 Glasbeni intermezzo; 10.45 Današnji pevci; 11.00 Za dobro zabavo; 11.30 Glasba, sladka glasba; 11.50 Glasba za vas; 12.30 Poročila; 12.45 Lahka glasba In obvestila; 12.55 Glasba po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Pesmi in plesi naše domovine; 14.30 Radijski dnevnik; 14.45 Reklama ln zabavna glasba; 15.00 Glasbeni vrti-
SREDA, 14. JULIJA 1965
ljak; 15.30 Radijski dnevnik; 15.45 Slovenske narodne pesmi; 16.00 Virtuozi violine; 16.30 Oddaja za otroke:	((Otroci na dvorišču«;
17.10 Pojeta Sylvie Vartan in John-ny Holliday; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ray Conniff in njegov ansambel; 19.30 Prenos RL; 22.15 Tommy Dorsey ln njegov orkester; 22.40 J. Hay-dn: Violinski kvartet št. 67.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pesmi, pesmi; 10.05 Operna antologija; 11.30 Wolfgang Amadeus Mozart; 13.25 Lahka glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.30 Parada znanih popevk; 15.45 Gospodarska rubrika;
16.00	Spored za najmlajše; 16.30 Mladi glasbeniki; 18.35 Razgledni-ca iz Neaplja (neapeljske popevke); 19.05 Franco Goldani s svojo harmoniko; 20.25 Verdi: «Ples v maskah«.
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 10.35 Nove italijanske pesmi; 11.00 Njen svet; 11.05 Poletna plošča v izložbi; 14.00 Popevke na odru; 15.35 Ritmi in melodije; 16.00 Rapsodija; Med 16.35 in 18.00 kronika zadnje etape Tour de France Versailles - Pariz; 17.35 Ljudska enciklopedija; 20.05 Koncert lahke glasbe; 21.05 B come bellissima; 22.10 Večerna glasba.
III.	program
10.00	Klavirska glasba; 11.10 Koncert simf. orkestra iz Moskve; 12.05 Violinski ansambli;
13.00	Eno uro z Ludwigom van Beethovnom; 14.00 Koncert zagrebških solistov pod taktirko Antonija Janigra; 15.00 Edward Elgar; 18.05 Ura španščine.
Slovenija
8.00 Poročila; 8.05 Zabavni zvoki; 8.25 Mali jutranji koncert; . 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.15
Pojo mladinski zbori; 9.30 Z našimi orkestri ln ansambli zabavne glasbe; 10.15 Leoš Janaček; Moravska ljudska poezija. Prvi del. Pojo tenorist Vaclav Halir, sopranistka Libuša Domaninska ln baritonist Teodor šrubar; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.00 Poročila; 12.05 Z junaki Puccinijevih oper; 12.30 kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;
14.00	Poročila; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.05-20.40 Lepe melodije; 20.20-20.25 Praktični nasveti; 21.00 Melodija po pošti; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Karto več za koncert Drž. simfoničnega orkestra SZ.
Ital. televizija
18.00	Spored za najmlajše; Od
19.00	do 19.30 v Evroviziji: Tour de France — na cilju zadnje etape Versailles - Pariz; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Mikro-festival; 22.30 V Evroviziji: 100-letnica prvega vzpona na Whym-per (Matterhorn); 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 J. B. Prie-stley «1 giochetti di un signore tranquillo».
Jug. televizija
18.00	Novi gospodarski ukrepi; 18.40 Poročila; 18.45 Pogumno in veselo — studio Skopje; 19.15 Glasbena dela Haendla in Sule-ka; 19.45 Ježkov kabaret — misijon dobre volje; 20.00 Dnevnik; 20.30 Poezija Vuka Krnjeviča — st. Sarajevo; 20.40 Ob stoletnici prvega vzpona na Matterhorn — reportaža; 21.40 Obzornik; 21.55 Grlndl — film; 22.20 Danny Kay Show — film.
vključno OM, je v prvih 6 mese- krizi je tudi prodaja avtobusov,
cih letošnjega leta izdala za 520 milijard faktur. V primerjavi z lanskim letom, je FIAT letos
■, je
zaslužila 32 milijard več, od katerih je 21 zaradi večjega izvoza. V prvem polletju 1965. leta so v tu-rinski tovarni izdelali 53.200 vozil (osebna in industrijska), 30 tisoč več kot v ustreznem času lanskega leta. Nadalje so izdelali in prodali 26.900 traktorjev, kar je 3.000 več kot lani.
V Vestniku je navedeno, da je položaj pri FIAT in OM — glede na splošni položaj — še kar diskreten in pisec dodaja, da so imeli razni vladni ukrepi ugoden odmev, Pri izvedbi pa so bili ti včasih nezadostni, posebno na področju gradbeništva in javnih del.
Največje težave najdemo v finansiranju in realizaciji ljudskih hiš. Podobne težkoče opazimo tudi pri javnih delih kot so gradnja bolnišnic, šol; pristaniških objektov, vodovodov itd., z edino izjemo • avtomobilskih cest, za katere pa so že obstajali številni načrti. 7, a radii tega 's0 nujni ukrepi — in kaže, da jih že proučujejo — s katerimi bi olajšali finančna bremena in se izognili proceduralnim težavam vsaj za zasebno gradnjo, ki je po mnenju Vestnika FIAT edina, ki se lahko z vso hitrostjo povzpne. Prav zaradi tega zaostaja prodaja prevoznih, kakor tudi gradbeniških vozil. V
kar dokazuje, da so prevozna podjetja v težavah. Z novimi u-krepi, ki bi pospešili izvedbo raznih del, bi se položaj prav gotovo izboljšal, še posebno če bo obstajala tudi možnost razvoja za bodoče.
Na avtomobilskem trgu se je položaj zelo izboljšal. Vestnik pa opozarja, da je treba to ugodno težnjo sprejeti s previdnostjo, ker se položaj narodne ekonomije razvija zelo počasi.
Največ je povpraševanja za cenena vozila kot so 500 in 600. Precejšen uspeh je doseglo vozilo 850, še posebno s preurejenima voziloma coupe in spider. Kaže pa, da so se najbolj zadovoljili z delno prenovljeriima 500 in 1500.
30, junija letos je FIAT — OM zaposloval 124.600 oseb, od katerih je 100.350 delavcev in 24.250 uradnikov. V samem Turinu je zaposlenih B4.750 delavcev in 18 tisoč, 750"UrddnikQv.
Vestnik FIAT zaključuje s pripombo, da podatki prvega polletja 1965 potrjujejo ne samo večji razvoj avtomobilske proizvodnje, temveč napredek vseh aktivnosti turinske družbe. Nadaljnji potek — tako za drugo polletje kakor za bodoče — pa je odvisen od ekonomskega položaja v državi in od ukrepov, ki so nujno potrebni predvsem za gradbeništvo in javna dela.
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII|||||||||lllllllllllllllllHl,lll,n(ll|||||||ini)|||||||||mM||||||||n||||||||M|||||||||||||||||||||||D
IZ CELULOIDNEGA SVETA
Na moskovskem festivalu film o borbi Vietnama
Štirje filmi že izbrani za beneški festival
Na moskovskem festivalu so med zadnjimi filmi predvajali indijski «Prijateljstvo» in pa dokumentar, ki ga je snemal vietnamski osvobodilni odbor. Filma nista žela odobravanja, ki ga je. bilo pričakovati. Lahko se reče, da med najboljšimi filmi, ki so jih do sedaj predvajali v Moskvi, spadata italijanski ((Matrimonio all’italia-na« in ameriški «Koča strica Toma«, ki, kot piše Pravda, kljub temu, da je ambientiran v preteklosti, še najbolje predstavlja današnjo Ameriko.
V moskovski žiriji je tudi Marina Vladg, ki se je te dni udeležila tiskovne konference s kupno s kozmonavtima Popovičem in Feok-stovim. Popovič je izjavil, da ima rad vse filme, pod pogojem seveda, da so dobri in je dodal, da je sicer Vojak, a da sovraži vojno.
Žirija beneškega filmskega festivala je do sedaj izbrala že štiri dela, ki jih bodo predvajali pred občinstvom. Odbor izvedencev je že izbral delo Reneja Allio-ja ((La vielle dame indigne«, film Američana Rogosina «Good time, ivoderful time« in češkoslovaški film ((Aupres de ma blonde«. Nadalje so izbrali tudi film Šveda Carla Theodorja Dreyerja «Ger-trud«. ki ga bodo predvajali izven konkurence na otvoritvenem večeru.
* » *
Kakih 50 km od Rima so začeli snemati film ((Kasneje, Claire, kasneje«. Pri prvih scenah so sodelovali Američan Gary Merrill, Rosella Falk, El ga Anderssen in George Riviere.
Režiser Luigi Zarnpa snema v teh dneh sceno filma ((Vprašanje časti«, v katerem se bodo prvič pojavili ng platnu sardinski «Ma-muthones«, ki se v Mamoiadi med pustom oblečejo s kožami koz in z odejami teže 30 kg. Glavni protagonist filma Ugo Tognazzi je moral prav tako obleči težke kože in se je moral na kraju snemanja naučiti korake t ega sardinskega plesa.
* * •
Podpredsednik družbe Columbia Pictures Mike Frankovi c, je danes javil, da bo Jerry Letvis pro-duktor, režiser in protagonist novega filma «Thre. on a couc« (Trije na divanu). Gre za komedijo s tematiko življenja v današnjih dneh. To j» prvi film, ki ga bo
Letvis snemal za drugo družbi potem ko je bil 17 let navezan n Paramaunt, za katero je pripri vil kar 33 del. Jerry Letvi s bo zi čel snemati po scenariju Samuel Taglorja septembra v ateljeji Columbie Pictures v Hollywoodt
iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiii,
HOROSKOP
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaradi nepredvidenih zaprek se boste morali začasno odpovedati načrtom. Možnost družinskega spora zaradi nepremišljenih besed. Zdrav, je nekoliko negotovo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne zaupajte obljubam drugih. Pozabite na žalitev, ki je bila mimogrede izrečena.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Razburljivo razpoloženje v vašem delavnem okolju; skušajte si izposlovati dopust. Primeren dan za navezavo novih stikov.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Niste najbolj razpoloženi, a tega se ne zavedate. Skušajte premagati ali pa vsaj zakriti ta vaš položaj.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekaj nevšečnosti na delu: vprašanje je treba proučiti in rešiti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Končno se boste lahko oddahnili. Potrebna vam je sprostitev in sprehodi po naravi. Prijeten večer v veseli družbi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne zaupajte predlogom tujcev, ki bi vas radi videli poraženega. V krogu sorodnikov razburljivo o-zračje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne smete tvegati z nevarno potezo, ki ne ugaja vašim kolegom. Prijetno izvendružinsko življenje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Znašli se boste pred nevšečnim problemom. Treba bo resneje nastopiti proti taščam (ali zetom).
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nadaljujte po vaši poti in ne dajajte nasvete drugim. Potrebni ste počitka.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte obdržati vaš prestiž; pred vami je nova odgovornost.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Najti bo treba način, da boste lahko uživali sadove vašega dela. V družini kratkotrajni spori.
IZ UMETNOSTNIH I.ALIRIJ
Goriško-beneški dnevnik
ZARADI UGOVORA OPOZICIJE
Ali bodo morali v Doberdobu ponovno voliti župana in odbornike?
Številni otroci v počitniških kolonijah v gorah ali oh morju
Prejšnji teden smo pisali o prvi aeji novoizvoljenega občinskega sveta v Doberdobu, na kateri so svetovalci ponovno izvolili za župana Andreja Jarca ter izbrali iz svoje srede tudi dva odbornika in njihova namestnika.
Na tej seji pa so predstavniki llparske opozicije ugovarjali proti proceduri pri sklicanju seje in Izvajanju njenega dnevnega reda. Na vabilu za sejo namreč ni bila postavljena na dnevni red izvolitev župana in odbornikov In zato bi po njihovem mnenju ne smeli na tej seji izvesti take volitve. Izvajanja opozicije Je velika večina svetovalcev zavrnila, vendar ao njihov ugovor postavili v zapisnik in ga poslali prefekturi, ki ima 20 dni časa, da odloča v tej zadevi. V primeru, da bi ugodila pritožbi opozicije, bodo na prvi prihodnji seji občnskega sveta morali ponovno izvesti volitve župana in odbornikov. Seveda pa to ne bo spremenilo ničesar v rezultatu prvih volitev in bo predstavljajo kvečjemu zavlačevanje pri upravnem delu.
Na spložno so že izvolili novo občinsko upravo po vseh občinah tržltkega področja z izjemo Tržiča samega. Tu gre za določitev občinskega odbora levega centra, glede katerega so imeli sinoči ponoven sestanek na sedežu KD v Gorici predstavniki treh strank KD, PSDI ln PSI, da bi poiskali osnovo za skupen program in za porazdelitev odbomiikih most.
Glede Doberdoba naj Se omenimo, da so starSi poslali precej otrok v počitniške kolonije. Precej Jih Je odžlo z organizacijo ODA v Pornl Avoltri, nekaj Jih je odSlo v počitniške kolonije CRDA, nekaj pa se Jih dnevno vozi v počitniško kolonijo Glarrette. Tam se kopajo ves dan in dobijo tudi kosilo, zvečer pa se vračajo domov. Ta izmena bo trajala 25 dni. Na ta način si bodo tudi naSi otroci nabrali moči in zdravja, ki Jim bo prav prillo med novim Šolskim letom.
Predpisi za prodajo lubenic na drobno
Goriško županstvo opozarja na predpise, ki so v veljavi za pro-
Danes se bosta v Sovodnjah poročila MERI HMELJAK in OILBERTO VISINTIN. Znanci ht prijatelji jima želijo obilo sreče na skupni življenjski poti.
KINO VERDI. 17.15: »Apputamen-to con la vita», J. Seberg ln C. Marquand. črnobeli film, mladini Izpod 14 let vstop prepovedan.
CORSO. Zaprto.
MODERNISSIMO. 16.00: «Per un pugno dl dollari«, K. Eastwood in Marianne Kock; barvni ltali Janški film.
VITTORIA. 17.15: «La valle del monsoni«. J. Wayne in S. Gurie. Ameriški čmo-beli film.
CENTRALE. 17.00: «La pištola non cl serve«, A. Quinn in K. Jurada.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia 244. tel. 35-38.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,5 stopinje ob 14. url. najnižjo 13,8 stopinje ob 3.20; povprečne dnevne vlage Je bilo 70 Odstotkov
dajo lubenic (angurij) na drobno.
Prodaja narezanih lubenic se mora vrSiti na prodajni mizi, ki ima nepremočjivo ploskev, ki se da pomiti. Lubenice je treba dobro zavarovati pred muhami in pra-kom. Prodajalec mora odstraniti lupino in jo odvreči v zaprto posodo za odpadke. Prekršitelji teh predpisov bodo kaznovani po zakonu.
Davki na vpogled
Goriška občinska uprava sporoča, da so na občinskem protokol-nem uradu do 25. t. m. na vpogled
sprAnembe v razpisu družinskega devka za 1963 in 1964. Prizadeti si Jih lahko ogledajo med uradnimi urami ob delavnikih od 9. do 12.
Odložen sestanek s tekstilci
Sestanek med vodstvom podjetja Cctonificio Triestino in sindikal-nlmi predstavniki tekstilcev, ki bi moral biti včeraj popoldne na sedežu Zveze industrijcev v Gorici, je bil odložen ter bo jutri popoldne.
SKUPINA GORIŠKIH OTROK, ki so na mejnem prehodu pri Rdeči hiši včeraj zjutraj nestrpno čakali na zaključek obmejnih formalnosti, da so se potem na jugoslovanski strani vkrcali na av* tobus, ki jih je odpeljal k sinjemu Jadranu v Savudrijo.
DELA VCI SAFOG IN INAM
Vodstvo bolniške blagajne odločno zavrača vse očitke
20 tisoč lir na račun proizvodne nagrade
Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM je proučilo vsebino pisma, ki ga je poslala notranja komisija v SAFOG pokrajinskim sindikalnim tajništvom in ki je bilo objavljeno tudi v nekaterih časopisih. Vodstvo smatra za potrebno da poda nekaj pojasnil o dejavnosti INAM.
Predvsem poudarja v svojem odgovoru, da so to zadevo že obravnavali na skupnem sestanku vodstvi INAM in predstavniki sindikalnih organizacij. Ob tej priliki so sindikatom obrazložili položaj zdravnikov-funkcionarjev pri INAM in prav tako položaj zdravnikov pri podjetjih, v odnosu do zavarovanih delavcev in njihovih pacientov.
Vodstvo INAM poudarja nadalje, da pritiče njemu in upravnim organom ter perifernim zdravnikom organizacija pomoči in kontrola njenega razdeljevanja. Potem ko pojasnjuje svoje stališče še v raznih drugih obravnavanih problemih, zaključuje vodstvo INAM z zagotovitvijo, da pridejo pravice in koristi delavcev, katerih veren čuvar Je INAM, v proceduri in delovanju organov te ustanove do polne veljave ln imajo vse jamstvo pravičnosti in človečanskega razumevanja.
Pred nekaj dnevi je bil tudi sestanek sindikalnih predstavnikov z vodstvom tovarne SAFOG, na katerem so se po obširni debati sporazumeli, da bo vodstvo podjetja izdelalo osnutek načrta za obračunavanje akordnega dela. Ta osnutek bodo potem predložili v proučitev sindikalnim organizacijam in te bodo lahko na prihodnjem sestanku, ki bo pred zaključkom tega meseca, iznesle svoje pripombe
.............IIIIMIII.......................
Goriški otroci odhajajo na počitnice k morju in v gore
ter bodo sporazumno vnesli even-tuelne popravke. Vodstvo pa je že sedaj sprejelo sindikalno zahtevo glede predujma na proizvodno nagrado, ter bo do 6. avgusta izplačalo na ta račun delavcem po 20.000 lir.
Pes jo je ugriznil
Včeraj popoldne je prišla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 45-letna Marija Barera iz Trs \, ul. Almerigotti 2. Zdravniki so ji ugotovili ugriz in praske po desnem stegnu. Okrevala bo v petih dneh. Barera je povedala, da jo je ze prejšnji večer nekaj po 21. uri u-griznil njen pes volčjak v njenem stanovanju, ko ga Je hotela od-poditi od otrokove zibelke. Pri tem se je pes ujezil ln ji prizadejal navedene poškodbe.
TOUR DE FRANCE: 21 ETAPA AUXERREVERSAILLES
Holandec Karstens sam na cilju Nobene spremembe na vrhu lestvice
Gimondi, vedno med prvimi, pazljivo čuva Poulidorja
Holandec Karstens je zmagal 21. dohitela. Karstens pa je obdržal nes zvečer — da bom jutri lahko
etapo Toura Auxerre-Versailles, dolgo 225 km. Na cilj je privozil 45” pred glavnino, katero je v sprintu prehitel Van Looy in si z drugim mestom zagotovil 30” odbitka. Etapa je bila zelo dolgočasna. Nihče si ni upal izrazltejšin podvigov, predvsem ne glavni favoriti, ki so rajši prihranili energije za jutrišnji odločilni spopad na kronometer. Najaktivnejši med njimi pa je bil še enkrat Gimondi, ki je osebno nadzoroval potek dirke in je bil vseh 225 km v ospredju. Po 60 km je celo pustil za seboj ostale za kakih 50 m, pri tem pa ni imel resnejših namenov in je kmalu počakal glavnino. Odločilna akcija se je pričela 20 km pred ciljem. Pobegnila sta Karstens in Zimmermann, slednjega pa je glavnina kmalu
•llllllllllllllllllllimilllMIMIllIlliiiitlMlIliifiiiitMllllllllltllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIMimilllllMlIlll
NOV USPEH NAŠEGA SLOVENSKEGA KOLESARJA
Jurij Uršič dosegel v Rimu svetovni rekord na 5000 m
Razdaljo je prevozil v času 6’11”7, kar je za 2” boljše od prejšnjega S let starega rekorda
Prejšnji in ta teden je bilč v Gorici več prizorov, ko so se starši poslavljali na železniški postaji ali pri avtobusu od svojih malčkov, ki so odhajali v počitniške kolonije, da se na svežem zraku sprostijo in pozabijo na skrbi in težave, ki so jih zlasti proti koncu leta imeli v šolskih klopeh. Odšli so v vse smeri, v gore in k morju. Goriški otroci imajo občinsko in druge kolonije v Fomi Avoltri, dalje v Kanalski dolini, nekateri so šli v sindikalno kolonijo v Rimini, d^ugi spet se kopajo kar pri Tržiču itd. .
Včeraj pa sta dve skupini slovenskih otrok z Goriškega in Beneške Slovenije odšli v počitniško kolonijo ob morju v Savudriji v Istri ter na Gorenjsko v Gorje pri Bledu in v Žirovnico. Eni in drugi bodo ostali tam tri tedne in se vrnejo domov 2. avgusta, ko bodo že daljše noči in verjetno tudi vročina ne bo več tako huda.
Starši so spremili male letoviščarje prav do meje pri Rdeči hiši in kdor je imel s seboj prepustnico, jih je spremljal tudi na drugo stran, kjer so jih naložili na avtobus, ki Je že čakal nanje. Ob slovesu sicer ni bilo solz, pač pa še zadnja naročila otrokom in vzgojiteljem, ki bodo med počitnicami pazili nanje in poskrbeli, da se bodo vrnili domov zdravi ln okrepljeni.	''
pri kateri so bili trije ranjeni. Ob tisti uri se Je peljala 24-letna Lo-redana Russlan doma iz Moše, Ul. Codelli 14, s svojim avtom od Nove Gorice proti Rožni dolini. Z njo Je bila tudi njena sestrična 28-letna Vilina Mauri iz Kaprlve, Trg S. Glorgio. Ko Je Russlanova privozila do predora pod Panovcem Ji Je iz nasprotne strani prišel nasproti s svojim fiatom 600 29-letni natakar Glorgio Blasco, doma iz fitandreža, Mihaelova ul. 67-.
Zaradi slabe ceste, ki Je na tem mestu skoro vedno mokra, sta vozili zdrseli in trčili eno v drugo. Ker so bili pri trčenju vsi trije potniki ranjeni so jih z avtom ju-
goslovanskega Rdečega križa odpeljali v goriško civilno bolnišnico.
Tam so Russlanovl ugotovili zlom desnega komolca ter poškodbe na obeh nogah. Pridržali so Jo za 30 dni na zdravljenju. Mauri Je dobila poškodbe in udarec ter rane na lobanji in poškodbe na desnem kolenu. Pridržali so jo za 20 dni. Blasco pa je dobil številne poškodbe pii obrazu, udarec na levem kolenu in sl izpahnil levo roko v zapestju. Tudi njega so pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Zapisnik Je napravila cestna milica iz Nove Gorice, ki je ugotovila tudi precejšnjo škodo na obeh
VOZilIh.
RIM, J 3. — Jurij Uršič, naš slovenski kolesar iz Gorice, je danes na olimpijskem dirkališču v Rimu pr tavil nov svetovni rekord v vožnji na 5000 m s časom 6T1”7. Prejšnji rekord Franca Costantina je znašal 6’12”7. Uršič je startal ob 20,15 in že po dveh kilometrih je
Sinoči v predoru pod Panovcem
Trije Goričani ranjeni pri trčenju dveh avtov
Sinoči nekaj pred 21. uro se je pripetila v predoru pod Panovcem pri Novi Gorloi prometna nesreča,
Slovenska prosvetna zveza se klanja spominu preminulega
prof. ZORKA JELINČIČA
publicista, vzornega ln idealnega prosvetnega delavca, neustrašnega borca za narodne pravice primorskih Slovencev, političnega preganjanca in neutrudnega sodelavca slovenskih prosvetnih ustanov v Trstu in Gorici.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Gorica, 14. julija 1965.
imei 80 m naskoka v primerjavi s prejšnjim rekordom, ko je preluknjal. Znova je startal ob 21.10 in čeprav Je bil utrujen že od prvega poskusa je vendarle postavil nov svetovni rekord. V okviru istega prvenstva Lazia je poskušal doseči nov svetovni rekord na 4000 m Plebani, kar pa mu ni uspelo.
Jurij Uršič, ki se poleg številnih levorik ponaša tudi s srebrno kolajno na olimpiadi v Tokiu v zasledovalni vožnji posameznikov, je tako postal tudi svetovni prvak, kar je izreden uspeh tega mladega slovenskega kolesarja, kateremu k novemu uspehu iskreno čestitamo in mu v bodočnosti želimo še novih zmag.
svojo prednost do cilja. Po 45” Je privozila glavnina: najhitrejši je bil Van Looy, med prvimi pa sra se uvrstila tudi Janssen, ki je tako povečal svoj naskok v lestvici po točkah in njegov najresnejši tekmec v tej konkurenci Reybroeck.
VRSTNI RED NA CILJU:
1.	Karstens (Holandska) 6.12'42” (z odbitkom 6.1T42”)
2.	Van Looy (Belgija) 6.13’27” (z odbitkom 6.12’57”)
3.	Reybroeck (Belgija)
4.	Van Den Berghe (Belgija)
5.	Beheyt (Belgija)
6.	Janssen (Holandska)
7.	Wright (Velika Britanija)
8.	De Roo (Holandska'
9.	Nijdam (Holandska)
10.	G. Desmet I. (Belgija) Itd.
LESTVICA:
1 GIMONDI	115.31’29”
2. Poulidor z zaostankom 1’12”
3.	Motta	»	8’36”
4.	Lebaude	»	9’59”
5.	Perez Frances		10'26”
6.	Anglade	»	10’39”
7.	De Rosso	»	12’09”
8.	Kunde	»	15’
9.	Janssen	»	15’01”
10.	Brands itd.	y>	15'22”
Gimondi je povsem prepričan toda Poulidor še vedno upa
VERSAILLES, 13. — Oba protagonista letošnjega «Toura» Gimondi in Poulidor se pripravljata za jutrišnjo zadnjo odločilno in najbolj dramatično etapo, v kateri se bodo vozači spoprijeli v borbi na ki onometer.
Gimondi je dejal, da je prepričan, da bo znova premagal svojega glavnega nasprotnika. Proga za jutrišnjo vožnjo na kronometer se namreč verjetno bolj prilega Gi-mondiju kot pa Poulidorju in prav zaradi te tehnične okoliščine se ima Gimondi skupno z Motto za favorita zadnje etape.
«Mislim — je dejal Gimondi da-
iiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiitiiiii, iiiiim iiiiiiii iimiiih tiiiiiimiiiiiiMitilimiiiiiiiiiiiiiitmitniiHiiiiiii
Slaba zamena za mladega Novellija in nekaj milijonov
Padova odstopila Triestini starega Marianija in Zerlinija
Ali naj bo znak za najavljeno pomlajevanje moštva?
V dopolnitev vesti o prodaji mladega napadalca Trlestine Novellija Padovi, se je Izvedelo, da je Trte-stlna prejela zanj 15 milijonov lir in še dva igralca: Amosa Marianija ln Elisea Zerlinija. Oba sta nekoč bila celo državna reprezentanta ln Mariani Je nastopil štirikrat v A in enkrat v B reprezentanci ter igral pri številnih vodilnih italijanskih klubih. Res pa je tudi, da sta danes oba, posebno pa še Mariani, že kar nogometna veterana, saj Je Mariani star 35 let, Zerllnl pa 26.
Spričo tega se ljubitelji nogometa upravičeno sprašujejo, kaj bo Triestina počela s tako starima igralcema, saj je znano, da smejo v polprofesionalnem sektorju, to je v C ligi, igrati v eni tekmi največ trije igralci starejši od 27 let, Triestina pa ima že sedaj celo kopico starejših, sai Jih imajo Dallo 34, Sadar 30, Colovattl, Scorti, Gen-tlli. Frigeri vsi po 29, Mantovanl 28 in Orlando 27.
Povrhu pa Je vodstvo Trlestine ob nazadovanju enajstorice v C ligo, tudi zagotavljalo, da je njegov namen moštvo temeljito pomladiti in postopno ustvariti solidno bazo mladih igralcev skoraj Iz-kliučno z deželnega področja. Kot vidimo pa nakup Marianija in
Zerlinija teh trditev ne potrjuje, temveč Jih nasprotno demantira in vse kaže, da se bo Triestina tudi letos znebila nekaterih svojih najboljših Igralcev (ln Nlvelll Je bil morda še najboljši), namesto njih pa se Je nalezla starih škatel. Ta kupoprodajna politika seveda ne bo privedla k izboljšanju stania v moštvu in še manj k naglemu povratku Trlestine v B ligo. kar je želja vseh ljubiteljev nogometa v Trstu. Upati je le, da bo vodstvo Trlestine svoje starejše Igralce znalo odstopiti drugim klubom in si istočasno zagotoviti še nekaj kvalitetnih mladih moči. Govori se med drugim o nekakšnem aranžmaju med Interjem in Triestino, po katerem naj bi Triestina nekaj svojih mlajših in že preizkušenih igralcev (Pa cinija) odstopila Interju, ta pa bi j. v zameno odstopil več mladih. ki pa niti fizično in niti tehnične še niso dozoreli In ki nal bi sl naredili kosti šele pri Triestini. To bi seveda bilo nekaj, toda kdo more jamčiti, da si bo Triestina s temi mladimi lahko kaj prida pomagala že v letošnji sezoni.
Začetek kuno-prodajne kampanje je bil na vsak način za Triestino slab, upajmo pa, da bodo res sledili tudi nakupi, ki bodo nekaj obetali.
dosegel boljSi čas kot Poulidor, toda Motta bi lahko osvojil etapo. Menim, da se bo Poulidor jutriSnjt etape lotil brez potrebne morale, da bi lahko naredil velik podvig. Ce bi bil jaz v Poulidorjevem položaju, bi bil verjetno žrtev enakega duševnega razpoloženja.»
Toda Gimondijeve trditve so verjetno nekoliko pretirane, saj Poulidor nikakor ni tako pesimistično razpoložen.
«Težko bo Gimondiju odvzeti rumeno majico — je dejal Poulidor — ker je moj zaostanek prevelik. Moj program je bil presenetiti Gi-mondija v danaSnji etapi na cilju v Versaillesu. Ce bi v tem uspel, pa čeprav samo z odbitkom za.drugo mesto in mu tako iztrgal 30", bi z drugačno psihično pripravo vozil v jutrišnji etapi. Vendar pravim, da se bo Tour zaključil Sele jutri v parku Princev, kar pa seveda ne spreminja dejstva, da bo Gimondiju težko odvzeti prvo mesto.#
Gimondija je danes zvečer Obiskal Anguetil in mu dejal: sTi si velik kolesar in nihče ti ne more več odvzeti rumene majice. Spremljat sem te skozi vse etape in sem se prepričal o tvojih sposobnostih in borbenosti».
BOKS
PO PORAZU GUMPERTA
Nemci protestirajo proti Rinaldiju
BERLIN, 13. — Združenje nemških profesionalnih boksarjev Je telegrafsko protestirala pri ((Evropski boksarski zvezi« proti sojenju na dvoboju med Rinaldijem in Gumpertom za evropsko prvenstvo, v katerem je zmagal Rinaldi zaradi odstopa v 13. rundi. Združenje trdi, da sodnik ni interveniral in opozoril na številne nekorektnosti, ki jih je zagrešil Rinaldi na škodo Gumperta, kateri se je moral po povratku v Nemčijo zateči v bolnišnico zaradi lažjega možganskega pretresa in zaradi podplutb na ledjih.
Združenje nemških profesionalnih boksarjev bo zahtevalo od italijanske zveze, da uvede preiskavo o ponašanju Rlnaldija. Prav tako bo s posredovanjem EBU, če se bo pokazalo za umestno, zahtevalo, da se francoskemu sodniku odvzame dovoljenje za sojenje. Zveza je končno zahtevala tudi fotokopijo sodnikovega poročila in točkovanja, ni pa zahtevala razveljavljenje izida dvoboja, ker iz tehničnega stališča pritožbe proti sodnikovim odločitvam niso dopustne.
LAS VEGAS, 13. — V prijateljskem dvoboju Je Fred Fernandez v 10 rundah premagal bo točkah bivšega prvaka srednje kategorije Ray Sugar Robinsona.
LONDON, 13. — Septembra bo v Earls Court v Londonu dvoboj za naslov svetovnega prvaka peresne kategorije med Meksikancem Sal-divarjem in Walley Winstonom.
KUHARSTVO
Deset držav na dirki «Po Jugoslaviji
BEOGRAD, 13 — Kolesarska dirka po Jugoslaviji za amaterje se bo začela 21. t. m., in bo trajala do 2. avgusta. Odeležila se je bodo moštva iz 10 držav in med njimi tudi iz Italije. Start bo v Ljubljani, cilj pa v Skoplju. Dirka bo razdeljena na 15 etap v skupni dolžini 1186 km.
PRVI
-------- HERBERT D. KASTLE
Zbrala se je običajna množica, ki pričaka vsako znamenito osebnost ln običajni politiki so ga pozdravili z običajnimi govori. A vse le ni bilo običajno. Množica je bila mirna in župan kar ni mogel biti tako sproščen kot na svojem zadnjem velikem sprejemu — pripravljenem za podčastnika Ber-ringerja, člana posadke vesoljske ladje Washington, ki je prva ponesla Američane na Mars. Stisk roke njegove ekscelence Je bil nekam mlačen in hladen. V očeh njegove ekscelence je bila tenčica odsotnosti.
A kljub vsemu so ga počastili kot uspešnega povratnika, občana, ki se je močno izkazal, in ga povedli v zmagoslavnem sprevodu po glavni ulici na novi trg k tribuni. Tam Je sedel
med županom in živčno študentko, ki so Jo bili izbrali povratniku za kraljico, in opazoval policijske in gasilske godbe, narodno gardo, skavte in skavtinje. Mnoge od mestnih cerkva so bile v svojih nasvetih faranom, kako naj ga sprejmejo, negotove. A manjkalo ni nikogar. Prišli so iz velikanske obče radovednosti, zaradi' dejstva, ker Je bdi prvi izmed prvih. Postalo Je očitno, da se bodo morali privaditi, kot so se privajali vsem prvim rečem v teh — kot so časnikarji krstili pričetek enaindvajsetega stoletja — galopirajočih dvajsetih letih.
Bil je vesel, ko Je bilo uradnega sprejema konec. Bil je hudo utrujen mož, ki je Ml prišel najdlje, ki je bil potoval dalj časa prek temačne po-
krajine kot katerikoli človek pred njim. želel se je usesti za svojo mizo, dobiti poljub od svoj« žene, besedo od svojega sina in pozneje obiskati nekatere stare prijatelje, pa sorodnika ali dva. O potovanju ni hotel govoriti. Hotel je pozabiti nujnost, neposrednost, grozo; pozneje bi mogoče govoril.
Morda pa ne? Kajti imel je zelo malo povedati. Bil Je popotoval in bil se Je vrnil in njegovo potovanje Je bilo močno podobno potovanjem velikih pomorcev, od Kolumba sem — dolga, enolična obdobja minevajočega ln minevajočega časa — in nato povratek.
Hiša se je spremenila. To je opazil takoj, ko ga je uradni avto odložil na Rooseveltovi u-lioi št. 45. Vedel je, da se je spremenila na bolje. Kred hišo so zgradili verando. Celotno zunanjost in okolico so prenovili, preoblikovali, skoraj povsem na novo zgradili. A bilo mu Je tega žal. želel si je, da bi bilo vse tako kot nekoč.
Poveljnik ameriške legije in policijski načelnik, ki ata ga spremljala na poti a trga, ga
nista prosila, naj Jima dovoli vstopiti. Bil Je tega vesel. Na veličal se Je neznancev. Ne da bi to pomenilo, da je prišel z neznanci na kraj. Po vsej ulici jih je bilo na ducate, stali so ob parkiranih avtomobilih in ga opazovali. A ko jim je pogled vrnil, so povesili oči in se obrnili stran ter se pričeli oddaljevati. Se vedno je nosil preveč blišča prvega izmed vseh, da bi mogli vzdržati njegov strmeči pogled.
Podal se Je po poti, ki Je bila nekoč iz betona, zdaj pa jo Je pokrival umetelen kamnit mozaik. Povzpel se Je na novo verando in dvignil okrasno tolkalo na novih vratih in v notranjosti zaslišal mehak muzikalen zvok. Bil Je presenečen, da mu je treba kaj takega storiti. Prej Je bil prepričan, da bo Edlth čakala pri oknu.
A morda ga je ree opazova la z okna... pa mu vrat ni prišla odpret.
Vrata so se odprla — ln zrl JI Je v oči. Ni ju ločilo preveč časa in se sploh ni spremenila. Se vedno Je bila majhno,
vitko dekle, v katero Je bil za ljubljen v gimnaziji, majhna vitka žena, ki jo je pred dvanajstimi leti poročil. Ralphie je bil z njo. Držala sta se za roke, ko da bi drug pri drugem iskala skupne opore, triintridesetletna ženska in desetletni deček. Pogledala sta mu v o-braz in nato oba stopila naprej, še vedno skupaj. Rekel je: «Lepo se je vrniti domov!«
Edith je prikimala in, še vedno objemaje Ralphija z e-no roko, ovila drugo okrog njega. Poljubil jo je — na vrat, na lice — in vse stare šale so mu prišle na misel, šale o moških, utrujenih od potovanja, vojskovanja, tiste: «Potem bom odložil svojo torbo in...» ki so govorile o strašni lakoti. Drhtela je in, celo ko so se Ji ustnice dotaknile njegovih, je občutil razliko in zavoljo te razlike se je z naglico obrnil k Ralphiju in ga dvignil k sebi in rekel, ker se ničesar drugega ni mogel domisliti: -(Kako je zrasel, kako je zrasel!«
Ralphie mu je stal v naroč Ju, ko da bi. bil z nogami še vedno na tleh in ni gledal svo-
jemu očetu v oči, temveč nekam preko njega. »Nisem dosti zrasel, odkar te ni bilo, očka. Mama pravi, da premalo jem.«
Tako ga je torej postavil na tla in si rekel, da se bo vse spremenilo, da se bo vse razvozlalo, kot mu je rekel njegov poveljnik, general Carli-sle, ko je davi zarana odšel iz Washingtona.
((Potrpi nekaj časa,« Je rekel Carlisle «Ti, kakor onadva, potrebuješ nekaj časa. In za božjo voljo, nikar ne bodi preveč občutljiv.«
Edith ga je peljala v dnevno sobo, roka ji je mrtva ležala v njegovi, ko da bi mu na dlani počival hladen, mrtev ptič. Usedel se je na kavč in ona se je usedla k njemu — toda malo se je obotavljala. Ni se obnašal preveč občutljivo;, a ona se Je vendar obotavljala. Njegova žena se je obotavljala, preden je prisedla k njemu!
Carlisle mu je bil dejal, da je njegov položaj čisto podoben Kolumbovemu, Vasco De Gamovemu, Prešovovemu, ko so se Rusi vrnili z Lune — a
bilo je več na stvari. Carlisle je veliko govoril, a celo Carlisle, ki mu je bil ves čas ob strani, ki je omogočil celo fantastično potovanje — celo Carlisle, Nobelov nagrajenec, vsestranski genij v uniformi, se z njim ni pogovarjal kot mož z možem.
Oči. Oči so jih vedno izdale.
Pogledal je preko sobe Ralphija, ki je stal med vrati, tega že potegnjenega fanta, že širokega v ramenih, z že širokimi potezami. Bilo je, ko da bi gledal v ogledalo in v njem videl sebe, mlajšega za petindvajset let. A Ralphijev obraz Je bil napet, zaskrbljen, kakor je zaskrbljen obraz le redkega desetletnika.
«Ka.ko gre v šoli?« Je vprašal.
«Glej ga, očka, saj je že drugi mesec letnih počitnic.«
«No, pa pred letnimi počitnicami?«
«Kar dobro.«
Edith je rekla: ((Polletje pred počitnicami je izdelal z odliko in prav tako z odliko polletje, ko si odšel, Hank.»
Prikimal je, spominjajoč se vsega, spominjajoč se topline njenega slovesa, topline Ral« phijevega slovesa, njunih solza, ko je odpotoval na poskusno vzletišče na Aleutih. Bali so se zanj, kajti brali so o mnogih izstrelitvah, ki so se ponesrečile, celo kadar Je šlo le za medcelinske poskusne lete.
Prav so imeli, ker so se bali zanj. Veliko je pretrpel po tisti eksploziji Ralphie je nenadoma rekel: «Moram iti, očka. Waltu ln drugim sem obljubil, da bom igral. V podzvezni li-gi, veš. S Harmonom, veš. Moram držati besedo « Ne da bi čakal odgovora, je pomahal z roko — drhtečo roko, drhtečo roko desetletnega otroka! — in stekel iz sobe in hiše.
Z Editho sta sedela drug ob drugem in tako močno si je želel, da bi jo objel in vendar je ni hotel begati. Vstal je. «Zelo sem utrujen. Rad bi se malo ulegel.« Kar ni bilo res, ker je vse mesece na poti nazaj preležal.
• fNadaljevanje sledi J
UREDNISIVO: TRST - UL MONTECCHI 6,11. TELEFON 93408 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellioo 1-11, Telefon 33 82 - UPRAVA TRST četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: * tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din sa leto 1965 - Postni tekoči račun
fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir.' -
UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Teleton 37-338 Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ.
- NAROČNINA: mesečna 800 lir ADI1, DZS Ljubljana, Stari trg
Vnaprej: 3/1., tele-
- iz vseb drugih pokrajin Ra,pri1^^-^	JEL&JUSJ&Z Tr^'	^ P°kr8J1"e 86