Vi. Storilka. IzdanJ« za soboto 30. januvarija 1897. (t Vnta, t Mk*t* ajmtnd 4a* 30 jumririj* 18»7) Tefaj XXII. tafcaj« p« trikrat n t«4»i ▼ kitk t«. «U»jik *k l«*klh, 4«tHhlk 1» sobotah. Zjatraaja iUuj« ii-hftja ah S. ari ijatraj, ratara« p« ab 7. m raiar. — Oboja« iaiaaj« ataa«: t* ItiiiiHi« . t. 1.—, iersa ATrtrlJ« f. l.M » trt BNM , , . «.— ... 4.9« ■>. pel la» ••• uu 12.- - ... . , , II.- oialaa j« plaiavitl aaprej u sirotko 'i prliazaae aaraaaiaa aa sprava »o •lira. saasiiae itarilka a« dotiraj« r pra* *jalaieak tabaka v Jrštu p« M ari. lareas Trata p« 4 ari. EDINOST Oflaai h raiaae p« tarifa r paMta; a» aaalara a daheliasi irka«i aa pUlaja prastar, kelikor aksef« »«rad«ik rra«e. Faalaaa, awrtaiaa ia jaraa ukrala, do-vali a(laai itd. sa Taivaaje pa pojedlii Tal daplsi aaj s* paiiljaja araialttra aliaa Caaama it. 18. Vsake pis«« asu biti fraakaraaa, kar aa(raak«raaa i« M apr«j«waje. lakapisi sa aa rtaJaja, larataiae, rekU«aeije ic eflas« ipr« jaM« uprnvniitv aliaa Maliaa pis> aala hit. I, II. aadst. Kareiaiae ia a|lase ja plaiavati laaa Trat. Odprta raklaaaa njo sa prest« psitnins. lfelik javni shod priredi politično društvo „Edinost" v ponedeljek, 1. februvarja t. L ob 9. uri zvečer v telovadnici „Tržaškega Sokola". Na dnevnem redu bode: a) Predsednikov nagovor; b) Predavanje o državnozborskem volilnem redil, in posebno o volilnem pravu v V. kuriji; o) O važnosti predstoječih volitev posebnim ozirom na trž. razmere ; d) Naše stališče do drugih strank v Trstu. •) Eventuvelni predlogi. To so sami važni in aktuvelni predmeti, zbok česar se nadejamo, da se tržaški Slovenci iz vseh slojev udeleže tega shoda. „t «4I«mN J* mM". Kako je vsprejel viši poštni ravnatelj slovensko deputacijo! (Iar. dop.) Tu je bilo zaplenjenih 3 vrstic. »Ker tržaška „Posojilnica in hranilnica* pred par dnevi omenjenega pisma iz Črnegakala ni dobila dostavljenega na podlagi nemško-sloveuske tiskovine, šla je deputacija najprej k g predstojniku in potem k g. ravnatelju. Prvi je sicer zagovarjal stališče pošte ali je vendar pripoznal, ia je opravičeno zahtevauje po slovenskih tiskovinah ter je storil vsaj v tam svojo uradniško dolžnost, da je bil — uljuđen. Žal, da ne moremo tega reči o gosp. ravsatelju, kajti vedeaje g. Pokornoga je bilo — da ne rečemo hajega — skrajno neuljndno in vsakako neprimerno za višega državnega dostojanstvenika. Skoro bi morali misliti, da je v trenotku, ko je prejemal omenjeno deputacijo, pozabil — nase in na svojo vzvišeno mesto. V trenotku, ko je govoril z deputacijo, je pozabil najbrže, kdo je, in se ni po* stavil na tisto stališče, na katerem bi moral stati. Bil je sila razburjen v tej razburjenosti je fokasfal iu povedal, kakov mož j« oa in nam je razodel raznih stvari, česar kak drugi uradnik *) Ia koafiskorauoga zjutranjega, isdaaja od mino-laga četrtka. PODLISTEK Frouiont mlajši & Rislcr starši/3 21 KOMAH. — Fraacoski spisal Alphansa laudet, preložil Al. B. — Kadar so prišli mimo parkovih mrežastih ▼rat, se je ustavila ter opazovala ravni, lepi drevored, ki je gotovo držal k vnanjim stopnicam... Tratiue, »senčarane od visokih dreves, tihe terase kraj vode »o jej klical« v spomin druge terase, drage tratine. Te podobe lahkega življenja, din žeče se z tijeiimi spomini, so jej delale nedelje še bolj žalostno. Najhuja pa je bila vožnja proti domu. Kako grazno prenapolnjeni in dušečega zraka polni so o takih večerih mali kolodvori v pariški okolici ! Koliko prisiljenega veselja, koliko abet-nega smehu, koliko hripavsga petja iz grl, ki morejo »amo se rjuti!.., Tam s« je gospod Chebe prav do dobrega čutil v svojem življu. .. Lahko se js pehal okoli načelnika, razvnemal se zaradi zamude vlakove gidii kolodvorskega nadzornika, železniško družbo iu vlade, in prav na glas, da so slišali okoli stoječi, je dejal Delobelleu : *) Iz zaplenjeno številke. gotovo ne bi bil storil. On pa je bil že pripravljen na naš »prejem in je dajal duška svoji jezi, še predno se ma je moglo dopovedati, česa sa jželi prav za prav. Čast nam je bila biti predstavljenim še mnogo višim gospodom, da, gospodom, katerim gospod tržaški poštni ravnatelj gotovo ne sega uC ledij; a taki visoki gospodje so nas vsikdar sprejemali uljndno ter so poslušali mirno, kar se jim je pravilo. Visokorodni gosp. Pokorny pa ni znal brzdati svoje strasti. Še predno mu je mogla depntaeijs povedati, česa želi — pa je bil ogenj v stroki 1 Dovolj mu je bilo, da je to deputacija tržaške .Pesojiliice in hranilnice*. Kar toča je začela padati na naše grešne duše slovenske, ki se drznejo zahtevati kaj tacega! Ko je deputacija slednjič vendar-le prišla do besede in ma povedala, da ga ie prišla povprašat, da-li hoče ugoditi pravični sahtevi naši, rekel je, da on nima nobenega dekreta od ministarstva, katerim bi mu bilo akazano, da mora izdajati slovenske oddajniee, ampak da ima povelje le za slovenske »prejemnice ali recepise. Nadalje ie rekel, da slovenskih oddafnic ljudstvo sploh ne zahteva, nego le nekatere osebe („vier Agitatorea"), štiri agitatorji. „Ko sem jaz (Pokorny) — tako je obdeloval deputacijo — leta 1889. prišel v Trst, se nikdo ni zmenil za take reči, nikdo ni zahte- „He?. . ako bi se kaj takega zgodilo v A-meriki !*... In radi izrazovite mimike slovačoga glumca in nadvladajočega obraza, s katerim je odgovoril : .No. menim, da !".. si je moral vsakdo misliti, da ta dva gospođa resta čisto natanjk«, kij bi se v takem slačaju zgodilo v Ameriki. Ali niti ta niti oni ni ničesar vedel o tom, toda ljudem je tako vedenje impoiovalo. Sidonija je med tem, pričakavajo večernega vlaka, kaknr omamljena ed te«:a vrišča sedela poleg Frana, in je nje kita na pol slonela na njegovih kolenih. Iz čakalnice, katero je razsvetljevala iedna sama svetilniea. je videla znnaj temna poslopja. ki sa bila tu in tam videti prodrta od zadnjih luiij veselice, mračno vaško ulico, h kolo-dvoiu hiteče tolpe Ijndij, svetilnico, gorečo nad zapuščenim peronom. Sedaj pa sedaj je za steklenimi vrsti švignil mimo kakšen vlak, iskre švigaje ia sopar Hljevaje, a ne da bi se ustavil. Na to je na kolodvoru nastalo burno kričanja in teptanje z nogami, vihar, katerega je preupil rezki sopran gospoda Chčibea, a svojim galebskim glasom v jednemor kričečega: val slovenskih tiskovin. (Obo ! Gosp. ravnatelja bi jaz lahko naštel nekoliko slučajev, ki so bili potem popisani v .Edinosti" ; cele osebe bi ms labko imenoval. Op. stavca.) Sedaj pa so nekateri, ki hočejo to doseči z umetno agitacijo. (Es sind ein Paar — Macher, Jdie das ktinstticb ersesgen vrolloa.) Potem jo začel modrovati, da ne moro umeti zakaj zahtevamo slovenske oddajniee — ker jo to veadar-le dokument za notraujo porabo ia je pač vse ono za stranko, v katerem jezika je sestavljena ; notranji uradni jezik na pošti pa jo iomikl! Ko je bilo zopot možno priti do besedo, so mu jo reklo, da naj aam slednjič vendar povo, da-li hoče ngoditi našim pravičnim zahtevam ali ne, namreč: da saj bi se on obrnil do minister-stva v ta namen, da ae bodo dajale slov. oddajal-aice, če že res nima dekreta za to, kakor že pravi. — Tu je pa treščilo 1 Was ? Ich solite das thua ? 1 Ieh tverde dtn Herrm Slaven nicht ah Agitationsmittel dienen ! Wenden Ste sich an ivenn Sie tvollen, icenden Sic sich an den Herrn SpinČid, der hat ja vor kurzem Mer hiesiges Poitamt im Parlamente gesehimp/t, er nannte es Augiasstall - • icenden Sit «» lhren Herrn Spinčid, soli er mit seinen ritterlichen ' fvafftr. au/treten t itd. itd. (Kaj, jaz naj bi storil to! Jaz ne l>od«£r služil agitacijsko sredstvo gospodom Slovanom ! Obrnile se, do kogar se hočete, obrnite se do gospoda Spinčida, saj je on nedavso temu zmerjal v parlamentu tukajšnji poštni urad; imenoval je istega Avgijev hlev — obrnit« se do vašega Spiočida, naj on nastopi se svojim vi težkim orožjem ! itd.). O trojezičnih tiskovinah niti ni hotel slišati t In zopet se jo vlilo: „Ich werde mir vvegen vior Agitatorea keino Unasnehmlichkeitea bereitesl* (Jaz si ne bedem nakopaval neprijetnosti radi četoriee agitatorjev). Obrnite so do sj. ekscolenco do ministra, če on ukaže, pa vam ugodim 1 Koje še tako nadalje modroval in sikal svojo jezo — se mu jo deputacija pokloaila in debata jo bila zaključena. Tu je bil zaplenjen komsntar, obsezajočl 45 vrstic. „Ulomite vrata! Ulomite vrata!" A da bi sam to storil, tega se je možiček varoval, ker se je grozno bal žandarjev. Čez malo miaut se je upor zopet polegel. Ženske, katerim je bil prepih zmedel lase, so od trudnosti dremale po klopeh. Povsod je bilo videti zmečkana oblačila ter raztrgane, zaprašene bele toalete. Is prah je človek dihal, kjer je šal ali stal I Padal je iz slehernega oblačila, dvignil s« v zrak pri vsakem koiakn, temnil luč v svetilnici, kalil oči ter obraze zavijal v oblak. Tsdi vozsvi, v katere so ljndje naposled ustopili po dolgem čakanju, so ga bili polni... Sidonija je odprla okno ter ugledala zunaj tem«tno ravan, brezkončno črno črto. Potem so se, zabliščale kakor brezbrojne zvezde prve svetilnice vnanjih boulevardov v obližju utrdb. 8 tem je bil končan grozni dan počitka v*eh teh siromakov. Uzrenje Pariza je obrnilo misli na delo piibodnjega dae iu naj je bila njena nedelja še taka žalostna, Sidonija si jo j«) vendar obžaluj^ pričela želeti nazaj. Mislila je ua bogatine, katerim so vsi dnevi počitka. (Pride še.) DOPISI. Iz Komna, 22. jannvarja. [l/.r. dopis.] — (Audiatur < t ni<«-* h par*.) — „Dobro znani" nekdo je siknil v 2. st. ,Brivca" .-tvojo jezo \a sebe v podobi »piša: . Mo trovanje domačih dohtarjev v Komnu**. V t^m spisu napada razne tukajšnje spoštovane o-irhe. lilnie v*«^« onega, kar predbaciva dragim, puščam* tos^da dotičnikom, ako se bodo hoteli odzvali. 'Viisliui pa, da ostentat.ivni molk in prebiranje od ijj li strani bi bilo še unjumestneje. Kar pa se dostaje našega nT:- t«j1j.*t va in naše šolske mladin^, h-čemo pa spregovoriti nekaj besedic — pro d"m — Dopisnik „Krivca" piše v »roji „dohtarski modrosti" : ,V>i, bodisi očetje ali stranke, kateii 30 glavni u/.r. k, «la je naša mladina podivjala; kater* zna izvrstno telovaditi, namreč: kamenjati se, pestiti s« in suvati ae, kakor nekdanji spartanski mladeniči, zaslužijo Menelikov red I. vrste za zaslugi ". (V l(rvi vrsti ga zasluži dopisnik .Brivca* kakor i itiigant in hujskač. Pis.) Dalje: „Ivaka razlik.i jt- mej špartanskimi mladeniči in k^euskimi u«'t.;ici?" „Spartanski mladeniči učili so se odra*U- ljudi čislati, spoštovati in se jih ogibati na potu ,-*o-tljivo; komenski učenci pa posnemajo nespravIjive stranke". (Lahko je šteti napake otrok na r .vaš šole — namesto doma. Pis.) »Vsi oni, ki krn ijo ogenj v strankah (med temi je tudi dopisnik .Brivca". Pis.), bilo da so učitelji (učitelji ne niso nikdar vtikali v to. Pis,) ali pa druge občiuske o ebe — vsi ti zaslužijo, da se jim prisinoli na hrbet, ne red Menelikov, pač pa red navadnih oblic, ali pa korenja". (Dopisnika ,Brivca" pa kakor „hujskača strank* na klop in 25 gorkih na podplate. Pis.) „To je lepo, da i ti sprevidiš, kakšne izvrstne odgojitelje naše mladine imamo radi naseda nesrečnega straukarstva" (na katerem je mnogo kriv ravno dopisnik „Brivca" — Pis.) — Tako dopisnik .Brivca". — Ni treba dolgo tuhtat., da bi se ne znalo, kara pes taco moli. Dopisnik mlad po mladini, da bi zadel nedolžno učiteljstvo. Oh, kako rad bi očrnil n še učiteljsko os bje, pa to se nju ni sponeslo, ker vsi resnicoljubi v d", da ono ni krivo slabim odnosa-jeiru Zato je padlo ono črno mazilo na ^Vpisnika samega, ki je se laj še boji - om, nego je že bil prej. — Fiat! — -*Tase uciteljstvo vrši svojo dolž- .da .»jfcdino poučuje pravilno, kako se ima vesti tudi zunaj sole. Ako se tu in tam dogaja neljub slučaj, da se par deČakov nekoliko spraska, ni to v Komnu — unicum — in temu ni krivo uciteljstvo, ampatt ki ive so družinske in socijalne slabe razmere, — izvirajoče izza časa zadnjih volitev. Ako Peter ne mara Pavla in ga sovraži, ker ai tako volil, kakor on, in ako se zbok tega otroci Petra in Pavla sovražijo, tepejo itd., ni krivo uciteljstvo, ampak dom — stariši. Uciteljstvo se temu ostro postavlja po robu s kaznimi, a .gegenAViu- dung non est Pr......«, je rekal pok. Oskar Polley. — Uciteljstvo obsoja tako razmere iu deluje v to, da bi se izkoreninile; pa vsaka dobra reč hoče imeti časa. — Iz tega sledi, da kar otroci vidijo od starišev, to posnemajo. .Gorenjci" ne marajo .Dolenjcev" in narobe; baš tako — otroci! — Uciteljstvo se temu protivi na vso moč in poskuša vsa sredstva, da bi piiaiu v okoni temu sovraštvu, pa samo ne more vsega ; treba je, da dom (stariši) pomaga ufiiteljstvu ; nnmesto pa, da bi mu pomagal, mu dopisnik .Brivca" meče polena pod noge. Naša mladina se v šoli poiu»je, da naj pozdravlja zunaj šole. Ako se pa najde tu in tam učenec, ki iz neznanega uzrok * l-j pozdravlja, ni OČiteljstvo krivo temu, ampak uzroka je iskati drugod. Dopisnik „Brivca" bi vsled teh pojavov moral še poudarjati, kake težkočejma odgoja mladine o takih razmerah. A bas naopak 1 On vsklika: kakšnih odgojitelje* imamo?! Ali ne kaže takov človek svojo zlebnost v superlativu ? ! Ali se ne dogaja morda, da tudi dopisnik „Brivca" ne pozdravlja razne osebe — dostojanstvenike P Potem pa zahteva, naj bi njega otroci pozdravljali ? Daj sam dober izgled, ako hočeš biti spoštovan, iu drugi te bodo spoštovali. Kdor kuri ogenj v strankah, je res pomilovanja vreden; a uaše uciteljstvo ni' nikdar tega storilo, kajti ono hodi mirno svojo pot. Ono si ne želi uikakili — lavorik, se manje pa Menelikovega reda I. vrste, kajti tak je uuie«ten za bolj boje- vite bojevnike a la dop'unlk „Brivci". Tak red I. vrste it — krompirja bi bil umesten njemu, da bi se ga že od daleč poznalo — kakor .ku-ritelja ognja v strankah". Toliko dopisniku .Brivca" v odgovor, kajti hotel je druge črniti in mazati, pa ostal je sam — črn, in to še bolj, kakor je bil — prej. — Cuique suum ! (Mi smo priobčili ta dopis le na posebno izraženo željo, odklanjamo pa vsako odgovornost. V to smo prisiljeni tem bolj, ker se nam zdi, da se tudi ta gospod dopisnik, v svoji obrauibi ugleda učiteljskega, oddaljuje od — stvarne polemike. Op. ured.) Poiitiške vesti. V TRSTU, due 29. januTarija 1B97 Deželni izbori. V včerajšnji drugi seji deželnega zbora istrskega je povdarjal poslanec Gambini v daljšem govoru, da stvari stoje ugodno za železnico Trst-Poreč-Kanfanar. Zbornica je sklenila soglasno, da je dotična ministerstva naprositi brzojavnim potom, da se predloži državnemu zboru zakon o lokalni železnici v Istri. Izvolitev posl. K o z u l i d a je zbornica potrdila d o č i m je izvolitev posl. Jenka in M a n d i (i a izročila posebni komisiji v p o r o č a n j e. Prihodnja seja bode v ponedeljek. V dežtlnem zboru češkem je predlagal posl. 11 u s s, naj se izvoli komisija 18 členov v posvetovanje o izjavi vlade v seji dne 26. t. in. Zbornica je vsprejela v drugem in tretjem branju predlog za uvedenje direktnih volitev v skupini kmečkih občin in to s pristavkom poal. Russa, da se direktne volitvo morajo že uvesti o teh državnozbor-skili volitvah. Namestnik Coudenhove je izjavil, da to ni mogoče za sedanje volitve iz praktičnih razlogov. V deželnem zboru d almatinske m je poslanec T r u m b i 6 storil obljubo. Ker je bil Trumbič izvoljen za dva volilna okraja, je izjavil, da obdrži mandat za zadersko skupino. Za združenje V/^-..^ se je vršil v Ljubljani -ftlMo? „aupuih mož konservativne stranke. Glavni nameu temu shodu je bil, da se zaupni možje odločijo, da-li je skleniti kompromis za predstojeće drzavnozborske volitve, oziroma, da-li imajo konservativni poslanci vstopiti v nanaerovani in od vseh strani zaželjeni jugoslovanski klub. Nočemo še enkrat pojašnjavati tu svojega stališča ozirom na vprašanje, kakova bodi organizacija naše delegacije na Dunaju za bodočnost.. O teoi smo govorili že tolikokrati iu toliko, toli jasno iu brez ozirov na desno ali na levo, da bi pač pomenjalo, da hočemo v morje nositi — vodo, ako bi hoteli ponavljati znova vse svoje argumente — po našem najglob-jem uverjenju: neoporečne argumente —, ki govore apodiktiški za osuutjejednotnega kluba jugoslovanskega Tudi s praktičnega stališča ne bi kazalo zgubljati danes mnogo be-edi, kajti, ko dobe v roke spoštovani čitatelji te-le vrstice naše, bodo že storjeni sklepi shoda zaupnih mož konservativne stranke in stali bodemo pred : fait accompli, pred dovršenim činom. Le to jedno vemo, da so usodne važnosti sklepi, ki jih je storil shod zaupnih mož konservativne stranke ! Iu ker je tako, je tudi naravno, da nekakim rodoljubnim strahom pričakujemo vesti iz Ljubljane. Pa tudi dejstvo, da so nas sinočnji ljubljanski dnevniki pustili popolnoma v nejasnem ?lede na sklepe včerajšnjega shoda, povekšuje to bojazen. Pač pa Kino nekaj malega zvedeli po utau je obljubil takuj odrediti potrebno. Z item je prišla v razpravo jirva točka dnevnega reda: .Poročilo posebnega odseka o reklamacijah-F ^led-j volilnih listin". Ta odsek je bil izvoljen svi. v seji 22. decembra min. lota. Izvoljeui A\i svetovalci : Piccoli, Cambon, Venezian in V poročal je o sklepu te^a odseka svetovalec P i0\V, V uvodu svojca poročila jo omenil, da naj sodi zbor, da-li ne bi bilo umeatno razpravljati o tem predmetu v nejavni seji, ker je treba navajati vzroke, vsled kattrih je bil kateri utok povolj'o rešen, drugi pa so bili odbiti. Župan je odgovoiil nu, to, da po njegovem menenju mora biti razprava javna, ktr ta ne gie za osobna vprašanja, ampak za stvar, ki je javnega interesa. Ako treba, pa naj Be izpuste inn-na in številke. Poročevalec Piccoli je torej čital svoje poročilo, naštevši posamična — redke! — slučaje, v katerih je bil mestni magistrat povoljno rešil rekurze. Zbor je odobril vsak posamični slučaj dviganjem roke. Zatem so prišli na vrsto odbiti rekurzi. Prvi med temi ji bil utok ravnateljstva državnih železnic proti tema, ker mestni magistrat ni hotel upisati 53 uradnikov, češ, da isti nimajo volilnega prava v nobenem sta-tuaričnem volilnem razredu, ker oni niso državni uradniki, ampak le v službi države (1). Nadalje trdi poročilo, da ravnateljstvo ni imelo nikakoršne pravice reklamovati volilno pravo za druge osebe. Komisija je zatorej odbila vse t« rekur/.e, izvzemši dva, „ki sta bila utemeljena po zakonu". .Teden Član komisije (Vio) pa da se je protivil izkljuČenju uradnikov državnih žeb:y.i\v od volitev Vladni iiamesintski svetovalec dr. baron C o u r a d, je izjavil na to, da predlogi večine komisije kažejo jasno, da se ista nika-kor ne aiara ozirati na večkratne razsodbe, ki jih je izreklo državno sodišče v takih zadevah, Dasi pa je, tako je rekel vladni zastopnik, on popolnoma osvedočen o tem, da v očigled ukoreninjenim načelom utegne malo ali nič pomagati sklicevanje na zakone, vendar smatra za svojo doižnost, opozoriti zbor na obstoječe zakone, ako ne za drugo, že zavoljo tega, ker smo dolžni spoštovati jih. Poročevalec Piccoli je rekel na to, da po njegovem mišljenju komisija s6 svojimi sklepi ni prekoračila določeb, niti jih ni kršil mestni sv6t, koje odobril te določbe. V ostalem pa je ponavljal še jedenkrat, da ravnateljstvo državnih železnic ni imelo prava nastopiti v imenu drugih oseb, ampak vsak uradnik da bi bil mora! reklamovati za-se, ako je mislil, da se mu kršijo pravice. Svetovalec S c h e 1 1 a n d e r je vprašal na to, da-li se je komisija ozirala na določbo statuta državnih železnic, katere vsporeja te uradnike z državnimi, kakor popolnoma jednake istim. Poročevalec Piccoli je odgovoril na to, da se komisija sicer n i ozirala na to določbo (!), pač pa da je proučila razsodbe državnega sodišča in pa občinski statut Ker pa u« v jednih ne v drugem ni našla takih dolo eb, torej potrebne kvalifikacije uradnikov državnih železnic, odbila je rekurz ravnateljstva. Vladni zastopnik je na to zopet posvaril zbor, da naj nikar ne kiši zakonov, toda večiua — odobrila je udloko komisije. Zatem je Piccoli poročal o rekurzih pomorskih (trgovinskih) kapitanov. Teh utokov je bilo 46, a povoljno rešilo se jih je satno 5, ker so do-tičniki dokazali, ,da imajo potrebne kvalifikacije za volilno pravo". Svetovalec V i o, Člen omenjene komisije, je izjavil na to, da so vsi dotičniki kapitani avstrijski podaaiki, ve ina njih stanuje tu, torej jim po njegovem menenju ni kratiti volilne pravice. Vladni zastopnik je zopet posvaril zbor, pozivom, da naj nikar ne nadaljuje na pričetem, zgrešenem potu. Povdaril pa je, da ima pač jako malo nadeje, da bi se zbor hotel ozirati na njegove besede, vtndar pa je- njegova dolžnost, dokazati nezakonitost takaga po-, stopanja. In vladni zastopnik je imel pravo, kajti većina j* tudi v tem slučaju odobrila zaključek komisije ! Ta vrla komisija ie zavrgla tudi rekurz Lloydovih zdravnikov, češ, da niso pristojni v Trst, zatorej d* se ne morejo sklicevati na svoj akademiji n/ulov, in na volilno pravico na temelju tega naslova. (!) Vladni zastopnik je zopet zavrnil poročevalca, opo'.orivči ga, da dotični zdravniki pripadajo !. o u s o r t i s t o m in da Imajo kakor taki volilno pravi). Na to opomnjo pa je zakričal svetovalce V e n e z i a n : , M i se držimo m e s t-nega statuta, ničesar d rn segal" Tn galerija je pričela ploskali temu vakliku na v?>e kriplje, no da bi jo župan ptsvaril. Poročevalec Piccoli je nadaljeval svoje poro-čilo o usodi rekurzov častnikov iu vojaških uradnikov. Komisija je zavrgla tudi te in zbor je ta sklep odobril, navzlic temu, da je vladni zastopnik zopet opozoril na nezakonitost postopanja komisije. In slednjič so prišli na vrsto rekurzi, uloženi v slovenskem jeziku. Poročilo pravi, dajenamest-nistvo ukazalo s prva magistratu, da reši te re-kurze, potem pa jih je zahtevalo k sebi, da Jih reši v svojem področju. Namestništvo da se je o tem postavilo na povsem napačno stališče, da spada sestavljanje volilnih listin v prenešeni delokrog ; to pa da nikakor ni res. S t«m svojim ravnanjem da jo namestništvo hudo kršilo prava občina tržaške. Komisija predlaga zatorej, da naj zbor izreče svoj svečani protest zoper postopanje namestništva in da prijavi ta svoj sklep toliko ua-mestništvu, kolitcor ministerstvu za notranje stvaii. In zbor je ta predlog vsprejel s 30 glasovi, glasovala sta zanj cel6 „huda konservativca* Vio in pa Rafael Luzzatto. Na to je zopet ustal vladni zastopnik ter naročil županu, da naj takoj naslednjega dne izroči c. kr. namestniku zapisnik te seje iu pa vse akte, ti čoče se volitev. Svetovalec Venezian je zakričal ua to : „Ako namestništvo uloži svoj „veto" zoper naše današnje sklepe, pa ostanejo rekurzi nerešeni, ker namestništ.vo nima pravice postavljati se na mesto občine I" — Galerija se je zatem izpraznila, ker je znala, da je komedija pri kijja. Zatem je zbor povoiil natecatelju, kiparju prof. Franu Schranzu, izdelavi je monumentalnega vodnjaka na trgu pred poštno palačo. Zbor je dovolil v ta namen še 5.000 gld. Na to je župan zaključil s-ejo. bfjvenskl lekurzi zuper volilne listine, „ti Piccolo" javlja, da je župan tržaški dobil včeraj od c. kr. namestništva nalog, da je vpisati kakih 200 slov. rekurentov v liste za ubč volitve. Dotični dekret naznanja, da proti tej določbi namestništva ni dovoljen nikak p r i z i v. Zopet zmaga pravična stvari. Kr.kor smo bili sporočili, vršile so se nedavno temu volitve v upravni svet v Zriuju, okraja poreškega. V tretjem razredu jo bilo nezakonitosti iu zmaga se ja pripisala italijanski strauski. V drugem razredu so zmagali naši, v prvem italijanaši. Naši so uložili rekurz zoper volitev v III. razredu in ta rekurz je obveljal. C. kr. okrajuo glavarstvo je prijavilo notom županstva, daje zmaga v III. r az-r e d u u a š a. Tako ima uaša stranka svoje za-stopirke v 111. iu II. rz. Prihodnji teden se konstituira ta upravni svet. Mi moramo le či stitati iz vsega srca našim vrlim volilcem iz obč Zriujske. Živel jih Bog 1 Naj i»i se jednako držali tudi o predstojećih volitvah za krajno občino opevtaljsko in o volitvah za držav.:! zbor, v kolu \seh sili vrednih in poštenih volilcev š>rom vse Istre. 0 volitvah v Pom anu piše „Naša Sloga44: Nekoliko časa je trajala razprava rn-d županstvom v Pomjanu in pa c. k. okrajnim glavarstvom v Kopru radi kraja, kjer naj bi se vršile občinske volitve. Župuti je bil zato, da bi se ue vršile v Pomjanu sam m, kjer so se že večkrat godili izgredi, ampak v nekem drugem manjem selu, kjer so že enkrat vršile volitve in to povsem mirno. C. kr. okrajno glavarstvo pa je zahtevalo, da se morajo vršiti v Poiujanu. Župan se je skliceval na svoje pravo, določati kraj volitve, in skliceval se je na to, da so c. k. oblasti glede občine Veprinaške izjavile, da ima občinski glavar pravico določati kraj za volitve, ter da c k. oblasti ne morejo nič proti temu. C. k. okrajni glavar je zapretil župauu, da razpusti •b*ia«ki zast>p, aVonerszpi** v«litev v Pomjanu. Župan je uložil rekarz na c. k. na-meitništvo, ali i to mu ni koristilo. Kakor d« veljajo drugi zakoni v koperskem in zop^t drugi v voloskem ekraju da-si sta ofca ta okraja v isti pokrajini. V občini pomjanski okraja koperskega je župan Slovenec, v občini veprinaski, okraja Vo-losko, pa je itslijannš. To je vsa razlika različnega postopanja, ako ne velja sedaj drug zakon. V Pomjanu so torej pričele volitve 25. t. m. C. k. vlado je zastopal komisar nevešč slovenščini, ki pa je sicer postopal objektivno. Dodeljen mu je bil prvi tajnik okrajnega giavarstva v Kopru, ki zna »lovenski, ali ta poslednji se ni atikal v volitve. Prvi dan, v ponedeljek se je volilo do preko 11. ure zvečer, in naši s« imeli vzlic vsemu pritisku, 97 gi-isov, protivniki pa 76. torej naši 21 glasov večine. Drizega dne je o»talo razmerje skoro isto, naši so namreč imeli 22 glasov večine. OiTv^eu je bil tretji dan, sreda. Italijani so poslali po-voje Poljane iz Kopra, ki imajo zemljišča na Pomjan-ščini, in v tem je bila nevareost za našo stranko. Ali »Poljani* so začeli spregledavati. Nočejo več z gospodo. Naši so tem krepkeje napeli svoje sile. Borba, vodjena z naše strani povsem v redu in zakonito, je bila huda. Konečni vspeh je povoljen. Naši so znižali po trodnevni borbi z 36 glasovi večine. Živali junaški volilci občino pomjanske, živeli tudi njih voditelji ! Občinske volitve v Pomjanu. Sinoči so se iz vršile volitve za II. razred. Ob zaključku li.sta nam še ni došlo poročilo v konečnem vspehu Pač pa vemo, da smo bili predvčerajšnjem v večini. Poročila o teli volitvah se zakasuujejo nekoliko zato, ker naši ljudje iz Pomjana iz pozuauih vzrokov ne hodijo radi v Koper, od koder bi lahko brzojavili. Zdravje nadškofa dr. Stadlerja. Sarajevski službeni list javlja obžalovanjem, da se je nadškofu dr. Stadlerju, ki je bil skoro že ozdravel, obrnila bolezen zopet na gorše. Nadejati se je, da je ta recidivnost le mimoidoča, kakor se to pogostoma dogaja po akutnih, hudih boleznih ter da bode priljubljeni vrhovni dušni pastir skoro izven nevarnosti. Telefoniška zveza Zagreb Budimpešta. Kakor se čuje, dr-1 a se v ogerskem ministerstvu za trgovino na tem, da se osnuje in uvede telefoniška zveza med Budimpešto iu Zagrebom odnosno Reko. To zvezo je bila svoječasno priporočila tudi- zagrebška trgovinska in obitna zbornica. Gradnja te telef^niške zveze i,aj mi se izvela še Mes Odvetniki v Budimpešti. Peštauski časopis „Uegyvedek Lapja" javlja, da je v Budimpešti dandanes 1065 (l) odvetnikov, tu se pravi: dvakrat toliko, kolikor na Dunaju, dasi iina Dunaj dvakrat toliko prebivalcev, nego Budimpešta! Iu vendar se tožijo na Dunaju, da im:»jo preveč odvetnikov. A tudi za odvetniški naraščaj je dobro preskrbljeno v madjarski Meki, kajti odvetniških kandidatov je 627. Umor na sodišču. Italijanski polkovnik Fr ■ cepia v Turinu hotel se je sodnim potom ločili od svoje -ASletue soproge, zaradi nje nerednega življenja. Al moli ponedeljek predpoludne je bila razprava pred sodiščem v Turinu. Tem povodom je polkovnik bliskoma potegnil revolver iz žepa in izpalil dva hitca v ženo. Nesrečn ca je urmla še istega dne. Polkovnika so izročili vojaškemu sodiiču. Najden star denar. V Almašu je zadel ueki seljak o prekopavanju vinograda na železno škrin- , 09 napolnjeno se starim novcem iz XIV. iu XV. veka. Douar je večinoma srebru iu vreden več sto goldinarjev, seveda je ta vrednost zgodovinska. Kako visoko rani mož svojo ieno. Nem ' i gledališki strokovni listi prinašajo to-le objavo : „Hvaležno povrnem morebitne stroške, ako isti ne presegajo 5 mark, onemu, ki mi zna povedati, kje sta tenor Hans R.iveu in pa m o j a žena Berta, rojeaa Kftrber. — Henrik Sclitit', soprog brez žeue v Stetinu". Koledar. Danes (30.) : Janez mil., škof. Davorina (Martina). — Jutri (31.) IV. ned. po razglašanju gospodovem. Peter Nol , spoz. — V ponedeljek (1. febr.): Ogiijfslav (Ignacij), škof, muč. — Mlaj. — Solace izide ob 7. uri 33 m., zatoni ob 4. uri 56 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 3 5 stop., ob 2. p-»p. 6 stop. C. Literarno pismo. Jahajte, jah*|t» ! Vsaj jahanj« Vaie Vzbuja »meh in — pUskanje nafte. Gospod urednik ! Da tistih par nedolžnih vrstic v mojem .Karanfilu* zbudi nuv „literarni" boj v Vašem cenjenem listu, tega pa bi ue bil mislil 1 Ne vem pa, naj se li te — „>lave* veselim, ali mi naj bode žal, da sem Vam poslal „Karautil" — ki je imel, mimo^redč bodi rečeno, vse n-ki drugi pomen, nego pa kaže cenjenemu čitatelju — v objavo iu to še celo pod svojim polnim imenom. Tu dejttvo samo znači, da mi gotovo i>i bil namen, s spisom delati propagando za — .idejalistično strujo", in to naj si zapomni g. .Idealist stare šole" in za njim „—ru, — oj, gospod „—r", zakaj se veudar skrivate za svojo p >sledojo črko, zabavljaje name .literarnega terzita" ! Žo takt bi zahteval, da se vtem slučaju podpišete celim imenom! Mmi ui bil namen delati propagando za to ali ouo strujo, marveč povedal sem nedolžno, kar mi je narekalo navdušenje — srce na svetem kraju, kjer je tekla zibel našemu velikanu, pred kateri.u se klanja vsaki pravi rodoljub slovenski. V kak literarni boj pak se jaz že tako ali tako spuščati ue morem, ker ne čutim v sebi za to pravega poklica, vsaj se zaporedoma v Vašem listu ironični povdarja .poetična vrednost* mojega .Karanfila", — torej na to opozlo pot nikar Ivane 1 Vendar nekaj malega, gospod ureduia, mi v tej stvari blagovolite dovoliti, da izpregovorim, brez nevarnosti, da se me šd nadalje nazivlje literarnim terzitom. Ono, kar je pisal g. „Starina* — tudi ou naj bi podpisal rajši celo ime! — z ozirom na moj .Karaafil", naravnost rečem, mi male ugaja; ako je že moralo kaj priti, pričakoval sem nekaj drugega, nego kaj tacega, čemur bi se imelo dati naslov ,te*timouium paapertatis", — kaj bolj krepkega, tečnega, četudi v smislu „idealistične atruje". Cenim torej gospoda Aškerca, da se je primerno odzval iu tako izpolnil i svojo uredniško — dolžnost. Za nas Slovence nič ne škodi, al-o se tu pa tam malce »primemo, tudi v literarnih rečeh, v političnem se že tako držimo med seboj, kakor dva paglavca, ki se nikakor i-e nista mogla prepričati kateremu od njiju so lasje bolje priraščeni lobanji; nam nedostajo zrelosti še v marsikaterem obziru. Vsaj j« to in ono, kar smo stoiili, še vedno podobno le bolj nepogumnini poskusom iu bi bilo skoro odveč iu smešno, ako bi jeden nad drugim hotel se dvigati kakor uoiteljf m kiitikom. Za Boga saj mora naš pesnik učenec celo segati po nemškem Gottdchallu, ako se hoče učiti poetike in tehnike v pesništvu, — torej nič domačega nič svojega? — In vse to zdi se tni tudi glede naturalistične* stroje med nami, katero nazivljemo „moderno". Tudi to je satno poskus, brez katerega Slovenci ue smemo biti že zaradi blamaže, da ne .zaostanemo" za velikimi narodi 1 (Da bi le ne znostrjali tolikanj v drugih važnejši h rečeh !) Naturalistični — ne zamenjati z realističnim — poskusil je pisati samo gos^ od Govekar. A še to menda ne toliko iz notranjega nagiba, ne o, da napravi mali m a n e v e r č e k, česar uin gotovo ne jemljem v zlo. Gospod Govekar se mi zdi pre-nadarjeu, da bi mogel ostati pri golem — foto-grafovanju človeških — karikatur. On ima talent pravega slikarja in pravi pošteni slikar se tudi ne bode posluževal — anilina, ki v prvem hipu zares blešči in žari, a ki v kratkem času ubledi in izgubi svoj lepi kolorit. Smatrati je torej njegove „naturalistične" spise le nekakim „športom", kakoršnega si je že smel dovoliti kakor .moderni" literarni jahač, brez nevarnosti, da žnjira pohujša hkrati ves naš narod. lil mi njegovemu jahanju smemo le ploskati v gotovi zavesti, da je mimo — jahajoča š a 1 a t Modernega no v e g a pa na tej struji sploh ne najdem ničesar in ne samo radi tega, ker je pi-sauo — slovenski. Novo, izvirno je le to, kar nastopa kakor izključno novo, izvirno na svetu sploh. Kdaj že so pisali tiko drugi narodi, kdaj že živi prepričanje, da je možno pisati tudi oslud-nosti in da je gnoja in blata povsodi di.volj, Mamo, ako se kemu poljubi, brskati po njem ! Toda tudi to prepričanje živi: bolje ko se meša, bolj — smrdi! Meoe, kakor vsakega Slovenca pa sme veseliti dejstvo, 4a le je naraičaj mladik slovenskih pisateljev izdatno pomnožil — bojim se samo, da se bode vsled tega plodovitega naraščaji jelo metati vse vprek med diletante in da se bode smatral le oni pravcatim avtorjem, ki ima slučajno pravico, sprejemati ali odklanjati novodobna pisa-teljska dela. Naraščaj je sicer tndi v Nemcih ve« likansk, ako se ne motim, zabeleženih je v Eiirsch-nerjevem koledarju blizu trideset tisoč ntmškik pisateljev. Toda baš v Nemcih je čuti dorolj tožb« o literarni bedi, verzifskstvn in o duševni suai modernih literatov. Kaj pomenja nasproti naraščaju slovenskih pisateljev tožba, da ne prihaja v knjige Matične in Mohorjeve več tako lepih spisov, kakor jih j« bilo v minolosti ? Naraščaj dobrih močij pač tema ni kriv ? 1 V na* se samo le piše in piše, kar na zalogo menda, pretresovanj o napisanem pa ne čnjeao primerno množini napisanega gradiva, kar bi bilo v resnici zeld koristno. Ta ali oni ima dobre misli, izredno nadarjenost, ta ali oni v kakem obziru tudi tehnično do* vršsnost; naj bi stopili torej v kolo in se pomenili med seboj, kaj je dobro, kaj slabo. Vsakdo sprejme gotovo dober nauk, ako se mu ga ne pada v žaljivi obliki! Previdno in prizanesljivo za posamičnika treba povedati svoje uoneoje, v s a-kako pa odložiti slovenski — kolec! In Vi, gospod urednik, odpirajte še nadalje predale Vašega lista temu genru Vagega sotrudništva — zailnga Vam bode tem vefia. Tsaj gs sicer nimamo zavetišča razpravam te vrste! Kakor slutim, temu literarnemu boju še dolgo ne bode ksnea v nas, saj je povedati še mnogokaj na adreso tega in onega in temu ni baš kriva „naturalistična struja", marveč povsem nekaj drugega, čemur se iz vestno še pride do živega. — Konečno še jedno beaedo. Čemu se tolikanj zanemarja naša domača dramatika ? Ali se kje na svetu tako malo dramatično piše, kakor v nas P Ali naša Talija res nima zavetja, niti ondi. kjer bi ga Imeti morala? Znano je, da se skoro nič izvirnega ne spravi na domači oder in še to, kar se spravi, ima svoje poaebne težkoče; saj znamo, da je i v tem obziru pri nas med slepimi jednooki kralj. Kdo bi znal razkriti v tem pogledu pravcati vzrok domače mizerijo? Poživljam ga prijazno na odgovor. O zaključku prosim Vas, gospod urednik, kakor tudi našo moderne „jahače", da mi oprostite, ake Vam kako črkica v tem pismu ni po volji, a verujte, da mi ni namen, da bi metal kamenje na kogar si bodi. Veselilo me bode, ako se lotijo tega zarts važnega smotra zmožuiše moči. V to ime — na zdai 1 V Kamniku, 18. jan. 1897. Ivan Fajdiga. Javni delavski shod pri sv. Jakobu v Trstu. Sklicatelji javnega shoda pri sv. Jakobu vabijo delarce vieh tržaških tovarn ali fabrik, vsa razna delavska društva, delavce v trgovini iu pri obrtnikih, trgovske pomočnike, sploh vie, ki delaio y Trstu ali v okolici, bodisi slovenske, talijanske ali nemške narodnosti, da se pogovore o bodočem delavskem kandidatu za p^to kurijo. Javni shod se bode vršil Jutri dne 31. tega meseca v gostilni „All'Operaio" ob p n 4 g-uri Luksiču popoludne s v ••ti. Peterbur| 99. Viled naredbe finančnega mi- nisterstva se tekom leta xasnnjejo trgovinske agen-tnre ruske : v Londonu, Berolina, Parizu, Benetkah, Carjem gradu, Združenih državah, Mandžnriji in Koreji. Rnska sinoda bode aed letom na Craigori vzdrževala duhovensko semenišče. Rim 98. „Agenzia Štefani" javlja iz Masave da je rana, ki jo je dobil ra< Alsla v boju proti Agosn, precej resna. Pariz 99. „Gaulois" javlja: Grof Muravjev je israzil svoje posebno zadovoljstvo na prisrčnem vsprejemu v Parizu, ter je rekel, da poklada važnost v to, da Pariz in Francija, spojena z Rusijo po tesnih veaeh, izvesta, da mu je dovršena misija dvakrat, draga, k*r mit je mudila priliko, da je žnjo mogel apoluiti dolžnost najodkritosrčne-jega prijateljstva. Trgovinsk« braojavke ln v ietl. iSUdlmpfriU. PAenioa za jeneti 7-52 7 53 i «..m.. * •/.» ■pomlad 1896 8.06 do 8 07 Oves zn spomlad 4*0«—6'08. K*, z« spomlad 0.67—6.68. Koruza za maj-juni 1897. 3.91-3.98 Slabe ponudba, TBled pomanjkanja kupcev, tudi po fc'jižjih conah br«i prometa. Vrane lepo. y Praga. Nerafinirani iladkor for. 11.87 Maj 13*10 mirno. Pruga. CentrH'ug&I novi, poatuvljno v Trat t carino vred odpočil jatev praooj f, 82 SI 25'— Concai»r 83*5033 75('otvorni 34'25"--". V glnvah noilih 36'— bolje Bnvra. Kava Snutoft gooil nr^rnif ^ za janavar 62'— za maj 62,75. Malo bolje. Hasaburtf. Santoh *ood *ver**« v." m are M.— *b maj t. 51.25, za septembar 62.50 za december 52.75. mlaino. Dunajska botsa 29. JanuvarJ« danes včeraj Driavni dolg t papirju .... 101.95 10'^.— n „ v srebru .... 102 20 102.25 Avstriji* renta r zlatu . . . 123.60 123.60 „ t kronah . . . 101.20 101.20 Kreditne akcije....... 878 60 S78.25 London 10 Lat.......119.70 119 75 Napoleoni.........9.5l'/t 9.5 V/, 20 mark .......11.78 11.78 100 italj. lir . . 45 30 46 20 Zaloga vina Antona. Polley-ja v Sežani. Pristna bela in črna Tina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja se le od 50 litror naprej. i Cassa di Risparmio TriesUnt (Trialka hranilnica) Sprejemlje denarne uloge ▼ bankovcih od 50 nž. do vsaoega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. ure opoludne. Obroati na knjižico........„ . . S% Flačvje vnuk dan od 9—12. ure opoludne. Znepke do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora ho odpovedati 3 dni in •/, zneske preko 1000 gld pa 5 dni. Eskomptuje tnenjirrlomicilirnno na tržaškem trgu po.......31/, Ponujuje na drž. papirje avatre-ogerake do 1000 gld po........4*/0 Vi&je zneske od 1000 do 5100 gld. po 5*/,% Dnje denar proti vknjiženju na posesti t Trstu. Obresti po dogovoru 2—24 Tr.t, dno 5. maja 1894. _ (pred cerkvijo) in sicer sledečim dnevnim redom t. Politična važnost volilne pravice /.a delavski stan. Grovori : M. Kninuičič ; i. 0 delavski organizaciji. Govori: Paneck ; 3. Razni predlogi in resolncije. Sklicatelji. Več. ko vas pride, večo veljavo bode imel shod, iu iij^ga sklepi bodo imponirali vsej delavski naši. Torej, delavci, na svidenje na javnem shoda v nedeljo 31. t m. pri sv. Jakoba! Da bode zadoščeno vsakemu, govorilo se bode na shodu slovenski, italijanski in nemški Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani j (Dunajska cesta) katero so lula odlikovano zlNajvifejim priznanjem Nj. c. in k Tis. prcjaHlin gosp* pieatoloiimdodnice-uilova nadvojvodinje JtT Štefanije Steklenica velja '20 kr. Čudo v ceno! 38 kosov za X gl. SO nč. Nikdar več v življenju se ne ponudi ta redka prilika dobiti za samo 1 gld. 80 nč. sledeče krasne in koristne predmete: 1 krasno pozlačeno uro z lepo verižico na minute točno regulirano, kar se jamči za jedno leto ; 2 gumba za zapestnice iz zlata double z patentovanim zapiralom ; parižko kartečico za zobe; žvepleničinco; krasne žepno knjižico v platno vezano; elegantno parižko naprsno iglo za gospe, zadnja novost; krasno iglo za ovratnice z umetnimi briljanti ; „ gumb za srajne z imit ranimi briljanti ; gumbe za ovratnike iz zlata double in patent zapiralom: jako eleganten prstan za gospode z umetnim kamenom! krasen žep za cigarete; krasen ustnik za cigarete; krasno žepno zrcalo z brušenim steklom ; 10 komadov linega papirja za pisma in 10 omotov. Vse te predmete 36 kosov z uro vred prodajamo od sedai naprej za samo 1 gld. 80 liovč Dobiva se dokler je v zalogi proti poStnemu povzetin od parižke filijulke F. Windisch v Krakovem Krakovska cesta št. 49 /F. NB.Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj. I Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza inFarneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem- da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in pošteno ▼ago ter se priporočam z tso adanoatjo Vekoslav Grebeno* Riunione Adriatica di Sicurta «4-2 v Trutu. Zavaruje proti pažarom, prevozu po suhem, rekah ln na morju, proti to8i, na Šivanje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892 Glavnica drufitva Premijna reserva r.avarovsnja na življenje t Premijna reserva zavarovanja proti ognju Premijna renerva zavarovanja blaga pri pruvažaiiiu Reserva na razpolaganje Reserva ravaroviinja proti pre- minjanju kurzov. bilanca (A) , Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov,bilanca (B) Rezerva apeoijalnih dobičkov zavarovanja na življenje a Občna reaerva dobičkov „ Urad ravnateljstva: "VI« Valdlrlvo ,l»r. * (v lastnej hii). gld. 4,000.000- — N 13,326 346-98 1,632.248 32 49.465.07 500.000'- n 383.822.42 w 243.33183 500.000 — 1,187.164.86 FII-Ji J Al^KA c. Kr. mi avstr. krgfli mep mu za trgovino in obrt v 'I rutu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih ua V napotenih na 4-dnevni adka* a1/, ' S'Mnurni 'Ika/, 2°/0 8- „ V/, »-.tiuflt-nni , r.»/,°/o 80- n 3«/, i « , a Vs°/o Za pisma, katero fr morajo izplačati f soilanjih bankovcih nvtr. v.4j,, stopij« nov^ obrestno takso v krepost z ilnem 5. febrara, 9. fobrara in odnosno 2. marča t. 1. po dotiči ih objavah. Okrožni od del. V vredn. papirjih 2% na vsako n7otj». V napolponlli lii-os ohre.iti Nnknzniee za Dunaj, Prag«. PiSto, Brno, Lvov, Tropavo, H«Wo kakor zn Zasl) -krmi, Bielitz, Gablon?!, Orndio, Sibinj, InoijioHi i',»invM, Ljubljaaa, LinOj Olomuo, Reichenborg, Snuz in Solnograd, — b r o « troSker K si^nja in prodaja vrednoatij, div i z, kakor tudi vuovčoujo kuponov proti odbitku la/»o provizije, nkaso va«b vrst pod najuraostnojftimi pogoji. Pred u j ni i. ■a Jamčevne listine pogoji po dogovora. Kredit na dekumente v Londonu Parizu, Horo* linu ali t drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pUna na katerokoli mesto. Vložki v polirano. dprejamajo ho v pohrano vrednostni papirji, zlat ali »robrni denar, inoaomuki bankovci itd. — po pogodbi. Nafta blagajna izplačuje nakaznico navodno banke italijiiimko v iialijan^kih frankih, ali pa po dnovnom cursu. Trat, 2. februra 1896. m Dr. Rose balzam va želodec iz lekarne B, FRAGNERJA V PRAG.I je žo vofi kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje po-Bpešujočega in milo odvajujočega učinka. Svarilo 1 Vsi deli anbalažc imajo zravt-n'^tojor^ostavn^I^ ponovano vaistveno znamko. GLAVNA ZALOGA Pvctga., ua Mali Strani, ogelj Spornerjevo ulice. Velika steklenica 1 fll., mala 50 kr., po posti 10 kr. već. l'o posti razpošilja se vsak flan. Zaloga v a v s t r o-o g e r s k i h lekarnah. Velika Inomost-ka 5Q nč. loterija Glavni dob it • k 75.000 kron v gotovini Tiu 2i> Srečke pa 50 nč. priporačajo: Giuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mandel & Co., Rirolamo Morpurgo, l|jn. Neumann. Marco Nigrla, Enrico Schiffrnann II Mercurle.____ ------------------------------------- _L jj^ Ln i iy_ainwinn i ni'11 ni i mm Last-nik kettorcij )i*u ,K«iiuunt". 'adavat»h in ant^v^nij me-iiuk : Fran Codaik. -- Tiskar.«* J>•»!