25V. štev.
V Ljubljani, sobota dne 14. septembra 1912.
Leto L
Posamezna številka 6 vinarjev.
nDAN“ izhB.tn vsak dan — tudi ob ltedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravntštvu mesečuj K 1*20, z dostavljanjem na dom X 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10-—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—*, — Naročnina se pošilja upravništvu.
ggjffiSi
Telefon številka 118.
:b
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
sr.	Uredništvo ln upravntštvo:	»
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi »e pošiljaj c uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemal«, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plač« ; petlt vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in eahval« vrsta 80 v. Prt večkratnem oglašanju po* * pust. — Za odgovor je priložiti znamko, s:
•••
•••
Telefon številka 118.
Prva dolenjska posojilnica in klerikalni bojkot.
Metlika, 12 septembra 1912.
Prva posojilnica v Metliki, soliden in trden denarni zavod, si je pridobila za Belo Krajino, za ostalo Dolenjsko in za velik del Hrvaške v teku dolgih let svojega obstanna in poslovanja neminljivih zaslug. Pod pametnim in previdnim vodstvom za razvoj tega odličnega denarnega zavoda zaslužnih mož sc je dvignila Prva dolenjska posojilnica na tako trden fnndament. da se danes lahko kosa ?, vsakim sličnim zavodom. Ustanovila si je tekom let izdaten rezervni zaklad, da uživa splošno zaupanje daleč naokrog.
V tistih težkih časih, ko je usahnila vinska trta. ko so prišla slaba leta, ko je naše ljudstvo trumoma bežalo v Ameriko, je Prva dolenjska posojilnica razvijala pravo človekoljubno delovanje tja od Gorjancev daleč dol na hrvaško stran, da je rešila na stotine domačij in posestev ter iztrgala nesrečne ljudi iz rok špekulantov in oderuhov. Naši Američani, ki si daleč za morjem siužijo svoj trdi kruh, pošiljajo svoje prihranke v Metliko, da se rešijo dolgov in ta-korekoč na razvalinah zgrade novo domačijo, ki jih po letih truda in napora zvabi zopet na ljubo domačo zemljo nazaj. — Kadarkoli je elementarna nezgoda — bodi povodenj, bodi požar — udarila belokranjskega ali hrvaškega kmeta, ni naš denarni zavod krčil rok, nego je onim razmeram primerno vsakemu brez ozira na vero ali na politiško prepričanje človekoljubno priskočil na pomoč. Nikoli ni pozabil ni ‘ blagotvornih. ni kulturnih potreb našega naroda. nego je vsem takim napravam in ustanovam z izdatnimi podporami stal ob strani. Značilno za plemenito tendenco, ki vlada v tem za vodu, je dejstvo, da je začela Prva dolenjska posojilnica zbirati od svojega čistega vsakoletnega dobička poseben fond, da ustanovi v Metliki meščansko šolo.
Njeno poslovanje je bilo vedno strogo nepristransko. in nihče ne more trditi, da bi kdajkoli izkoriščala svoj položaj ob kakih volitvah ali ob drugih takih prilikah politiškega značaja, kakor bi bilo to gotovo drugače, ako bi bil zavod v klerikalnih rokah. Možje, ki zavod vodijo in so ga vodili, ne dopuščajo, da bi preko njegovega praga pluskali valovi politiškiii strasti, ker so prepametni, nego da bi nesmiselno gospodovali z ljudskim denarjem.
Danes je zlasti v Beli Krajini in v sosednji Hrvaški na tisoče ljudi, ki se s hvaležnostjo spominjajo dobrot Prve dolejnske posojilnice, ki imajo do nje neomajano zaupanje in ki torej tudi svoje prihranke nalaga v njej. Tako zaupanje prevladuje ined vsemi sloji naroda hi med vsemi stanovi.
Samo ena gadja zalega je, ki jo tare zavist in jeza, ko vidi, kako procvita Prva dolenjska posojilnica in tako zaman izteza po njej svoje umazane prste. To so naši klerikalci — tista peščica netečnih individijev, ki ne morejo v Metliki nikamor naprej, a ki bi iz golega "sovraštva in iz same slepote najrajši uničili vse, kar ni njihovega. Kakor povsod po svetu, so tudi pri nas klerikalci kreature najslabše vrste!
Fred leti so ustanovili v Metliki konkurenčni zavod in so napravili po vaseh vse polno rajfeiznovk, da bi navalili ljudski denar v svoje žepe. Našuntali so nekega prismojenega vivo-dinskega popa, da je ljudstvu lagal, kako se bliža Prva dolenjska svojemu propadu. Insce-
nirali so run, a okresali so si svoje zlobne bu-tice — opravili niso ničesar! Že tedaj se je zdaj glasno, zdaj tiho imenovalo ime metliškega kaplana Petra Natlačenega, ki baie pro-vzroča vse to gibanje proti Prvi dolenjski, samo da bi ji zmanjšal kredit in napolnil prazno kaso svoje klerikalne posojilnice.
Ker so bili doslej vsi klerikalni naskoki brezuspešni, in je ostajal kaplan s peščico nezavednih Metličanov in zaslepljenih kmetov s prazno mošnjo in z dolgim nosom, ni mirovala razdirajoča klerikalna natura, dokler ni zopet v znamenju bojkotnega gibanja bruhnila na dan!
Ne bomo preiskovali, je li ne stoji tudi tu v ozadju metliški kaplan Peter Natlačen; to prepuščamo drugi priliki in drugim rokam, zakaj prej ne smemo odnehati, dokler ne zalotimo pravega krivca, ki bega ljudstvo in greši proti zakonu, da tudi nanj pade pravična roka cesarske postave.
V časopisu »Hrvatska«, št. 249, z dne 3. t. m., čitamo dopis iz Žakanja, iz fare onkraj Kolpe blizu Metlike, v katerem dopisnik prijemlje hrvaško ljudstvo in njegovega svečenika. zakaj vlaga svoj denar v liberalno (t. j. Prvo dolenjsko) posojinico in tako otežuje delovanje klerikalne posojilnice. Iz onih ust se čuje klicanje k bojkotu, kakor ga je bilo lansko leto čuti jia Vivodini. Kakor nam pričajo poročila \7. Zakanja, poje to bojkotno pesem neki Ivan Stankovič, po poklicu kaplan, ki biva sedaj v Čakanju na dopustu in ki je — kakor pravijo žakanjska poročila, »po svoji prilici na-huškan od Petra Natlačena«. — Da se razvidi, kake vrste ljudje navijajo bojkotne strune, treba malo pregledati življenjepis Stankovičeve rodovine. Oče mu je bil zaradi prevare eno leto v zaporu v Zagrebu, mati je sedela pol leta. brat pa sedi sedaj v Lepoglavi. obsojen na 5 let, ker je ubil lastnega brata, ki je bil strah in trepet vsem. vedno oborožen z nožem in samokresom. Človek bi se vprašal, kaj so neki bile hajduške familije. Kje jim je v sedanjih časih prispodoba, in kaka je kvaliteta tistih, ki se pajdašijo z njimi?
Pametnega in poštenega človeka, seveda ne preplaši kozji rog v praznem mehu, ampak značilno je, kakih sredstev in kakih ljudi se poslužujejo klerikalci, kadar se jim poccdc sline po posvetnem imetju in kadar hočejo udejstvuj svoje politiško sovraštvo! Ampak še vedno, kadar so nabrusili svoje zobe s strupom sovražnosti in hudobije, so dobili po grbi svoje plačilo. Tako se bo zgodilo tudi sedaj od naše strani in od strani tistih, ki so v to poklicani!
Hrvaškim bojkotašern pa naj velja samo eno skromno vprašanje: Prva dolenjska posojilnica ima med hrvaškim Vindsttvom mnogo izposojenega denarja. Kaj bi sc pa zgodilo, ko bi začela sedaj vračati milo za drago in odpovedovati po:Vjila? Ali bo ubogemu narodu potem pomagal kaplan Stankovič ali kaplan Natlačen? — To premišljujte in bodite — pametni!
I obrambna razstava
se c tvori v nedeljo 15. sept. ob 11. uri v Jakopičevem paviljonu.
POLITIŠKA KRONIKA.
PRED VOJNO NA BALKANU.
Oboroževanje držav.
Vse države v Evropi sc več ali manj ‘skrivno pripravljajo sedaj na vojno, ki vsak čas lahko izbruhne na Balkanu. Posebno so zainteresovane na konfliktih na Balkanu države, ki imajo gospodarske zveze z balkanskimi državami.
Izprva se je mislilo, da vojna med Italijo in Turčijo glede Tripolisa ne bo imela dale-kosežnih posledic. Resnejše se je vzelo to vprašanje. ko se je preneslo vojno pozorišče na evropska tla in so Italijani pričeli napadati Dardanele.
V zadnjem času so se pa zoper Turčijo združile vse balkanske države, ki hočejo izrabiti vojni položaj Turčije in zahtevajo svobodo svojim narodom, ki jih Turčija tlači že toliko časa.-
Bolgarija, Srbija in Grška se pripravljajo vsaka s svojimi zahtevami na resen odpor. Vse balkanske države se pa oborožujejo.
Precej se je vojni položaj izpremen.il, ko je Rusija izjavila, da ne priskoči slovanskim državam na Balkanu na pomoč v slučaju vojne s Turčijo. Rusija je sedaj sama v zelo neprijetnem položaju, ker ima revolucijo v vojni mornarici in armadi lastne države.
Vsled tega balkanskim državam odpade hitra in priročna pomoč v slučaju vojne in zanašajo se iste sedaj lahko v prvi vrsti le na lastno armado, ki šteje v vojnem času:
Bolgarija.
Število bolgarskih čet v času vojske iznaša: 1. Linija: 6 pehotnih divizij, katerih vsaka je sestavljena iz dveh pehotnih brigad, iz dveh linijskih in enega rezervnega polka, zatem ena konjeniška divizija, ki obstoji iz IS konjeniških švadronov, 9 baterij poljskih in 9 baterij drugih topničarjev, 5 navadnih baterij ter potrebne pijonirske in sanitetske kompa-nije.
2.	Linija takozvana rezervna armada: 6 rezervnih pehotnih brigad po dva polka (6 bataljonov) in 18 poljskih baterij. Skupno število armade znaša 174.000 mož.
Črna gora.
^ Vojna moč Črne gore znaša 50.000 mož. V času vojske je sestavljena armada iz osem pehotnih brigad in ene topničarske brigade. Armada je razdeljena v 58 bataljonov. 9 baterij topničarjev in dva švadrona konjiče.
Grška.
Grška armada znaša za slučaj vojske 55 pehotnih bataljonov, 18 švadronov konjeni-štva. 29 poljskih baterij. 16 tehniških kompa-nij. Skupno število znaša 82.000 mož s 174 topovi. Razeiuega šteje narodna garda 76.000 mož in njena rezerva 58.000 mož. Te številke so vendar popolnoma zanesljive.
Rumunija.
Rumunija razpolaga v vojski s štirimi vojnimi kori, katerih vsak obstoji iz dveh pehotnih divizij, ene brigade topničarjev in ene brigade lahkih huzarjev. Vsaki vojni kor ima 39.000 pušk, \\7 sabelj in 108 topov. Potemtakem obstoji rumunska armada v vojski iz 143 pehotnih bataljonov, deset obmejnih kom-panij, 71 do 78 švadronov konjenice in 81 baterij topničarjev.
Srbija
Srbija razpolaga v vojski s petimi pehotnimi divizijami prvega poziva, vsaka divizija' obstoji iz dveh brigad, a vsaka brigada iz Jveh polkov s Štirimi bataljoni, potem en konjeniški polk s tremi švadroni, en polk topničarjev z devetimi baterijami. Drugi poziv obstoji iz pet pehotnih divizij, ki obstoje približno iz 12 bataljonov, dveh švadronov in treh baterij. Tietji poziv je ravnotako sestavljen iz pet pehotnih divzij in ene konjeniške divizije. Armada znaša skupno 158.000 mož s 6500 konjenikov in 450 topovi.
DNEVNI PREGLED.
Včeraj je bil »Dan« zopet konfisciran s
to-le odredbo: C. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani. Policijski oddelek. Ljubljana, dne 13. 9. 1912. Odredba. C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani je vkrenilo zaplembo št. 256 perijo-dične tiskovine »Dan« z dne 13. 9. 1912. Povod te zaplembe je članek: 1. Zakaj so volitve v Mostah potrjene? v vsem svojem obsegn. Zaplenjen članek ustanavlja po naziranju c kr. drž. pravdništva pregrešek po S 488 kaz. zak. Ločljivi deli tiskovine (priloga itd.), ki ne obsegajo ničesar kaznjivega, so izločeni od zasege. Iz drugih, nego tu naznanjenih razlogov, ni izključeno kaz. sodno preganjanje. Podpis nečitljiv
»Zakai so volitve v Mostah potrjene.« To
zadnjo tajnost smo hoteli včeraj zaupati slovenski javnosti, pa ker so vmes c. kr. vlada, klerikalci in dvojezični napisi, je bil »Dan« —• koniisciran. Vendar nas ni še volja popustit* boja za slovanske pravice na slovanski zemlji. Ker »Dan« je bojevnik za pravice slovanskih narodov v Avstriji in tudi na Kranjskem, ki je najbrže izvzeto iz Avstrije, ker se tu ne mara upoštevati avstrijskih državnih osnovnih zakonov, se bo »Dan« bojeval proti vsakomur, ki hoče kratiti Slovencem jezikovne in narodne pravice na lastni zemlji.
Prodajalci slovenskega naroda. Klerikalci so pokazali sedaj v pravi luči svoje izdajalske nature. O dvojezičnih napisih se izražajo sledeče. kakor piše »Slovenec«: Kar se dvojezičnih napisov po občinah tiče, jih je v prvi vrsti povzročilo liberalno časopisje, ki je s svoiim kričanjem nasprotnike opozarjalo na samoslo-venske napise, katere so naše občine mirno in tiho napravljale. V tej zadevi niso liberalci tisti, ki bi izvojevali, da imamo Slovenci na Kranjskem za samoslovenske napise ravno tj-liko pravice, kakor si jih laste Nemci na Štajerskem za samonemške napise! S. L. S. tudi v tej zadevi ne bo hodila po nauke k liberalcem. ki za vsak »gšeft« priporočajo dvojezičnost.« Klerikalci torej sami pribijajo svojo kravjo kupčijo, ki so jo napravili z dvojezičnimi napisi s kranjsko deželno vlado. Prepričani smo bili že preje, da gotovo ni deželna vlada izdala onega ukaza glede dvojezičnosti brez vednosti klerikalcev, sedaj smo pa skoro prepričani, da so klerikalci opozorili deželno vlado, naj izda odrebo za dvojezične napise. Izdajica ostane izdajica!
Železnica Škofja Loka — Žiri — Idrija — Sv. Lucija. Iz Idrije nam pišejo:	Železniško
vprašanje je stopilo v našem mestu zopet v. ospredje in vzbuja, kar je ob sebi umljivo, vsestransko zanimanje. Morda utegnemo končno vendarle priti do povoljne rešitve tega vprašanja, če le zopet ne pokvarijo vsega — kle-
LISTEK.
M. ZEVAKO
V senci jezuita.
(Dalje.)
Zdajci pa je začul za sabo veliko četo stražnikov, ki se je spuščala v tek. In pred njim so bila vrata Sen-Deni, zaprta ob tej uri!
Bil je ujet, njegova smrt — gotova!
Za hip se je vrnila njegova misel k deklici, ki jo je bil zaupal mojstru Doletu ... Srce mu je poskočilo hitreje. Rahla trpkost mu je izkrivila smele ustnice ...
»L'h, vraga!« se je zasmejal nato, »saj se nisem rodil za mirno življenje in meščansko bubiinkanje! Lump sem. kot lumpu mi je umreti... Toda vrag naj me vzame, če pojdem sam na oni svet!«
Z gesto, ki bi mu jo bili zavidali junaki viteških časov, je potegnil svoj dolgi rapir, stresel glavo kaor mrjasec in se odpravil — ne na obrambo — marveč na napad...
»Naprej!« je zagrmel Monklarjev. glas. »Evo ga! Ga že imamo!«
»Ne še!« je zagrmel Manfredov glas.
Dvignil je meč in se hotel zakaditi nadnje...
Takrat pa je nastal krik med beriči. .. tlak je zagrmel pod kolesi kočije, ki je drevila v najliujšem diru naravnost proti vratom, po-diraje stražarje, ki se niso umeknili pravočasno ...
Vrata Sen-Deni so se odprla. Kdo jih je odprl? Zakaj? Nemogoče je bilo izvedeli to od podčastnika vratne straže, ki so ga postavili drugi dan pred .sodišče, a mu ni§o mogli
dokazati niti najmanjšega sledu sokrivde z Manfredom.
Mladenič je videl voz, kako se je zapodil pod obok... Kakor blisk mu je prešinilo možgane: njegovim ustnicam se je iztrgal kratek vrisk brezumnega veselja.
Planil je k vratom, pobil vojaka, ki mu je hotel zapreti pot, z ročnikom svojega meča. podrl podčastnika in šinil na prosto.
Bil je otet! ...
Pietekel je dobrih sto korakov; nato se je ustavil in se obrnil proti Parizu...
»Smrt božja! Kako dobro de človeku živeti! ...«
Beričev ni videl za sabo ...
In zdaj se je zasmejal s tihim smehom:
»Saj sem rekel, gospod Monklar, da nocoj ne bo nič!... A vseeno,« je dodal »lepo napitnino dolgujem vrlemu postiljonu, ki je prišel tako o pravem času... Bojim se le, da mu bo veliki profos manj hvaležen kakor jaz!«
Tako govoreč, je zrl v tisto smer, kakor je bila oddrala kočija. Ni je videl, a slišal je glas koles, ki so škripala trudoma po Monfo-konskem griču.
Začel je slediti vozu od daleč.
čez kakih dvajset minut je prenehalo škripanje koles.
»'čudno!« je zamrmral Manfred. »Človek ^a se le ustavil ob vnožju velikih
vesal!«
Naglo je hitel bliže in se splazil tik pod zid... m kar je videl, ga je navdalo z grozo in trepetom...
Par korakov od njega se je dvigal stražni oder smrti, na njem pa se je zvijala ženska M naročju moškega, ki jo je vlekel pod vrv..
Manfred je prisostvoval temu strašnemu prizoru, ne da bi mogel zakričati ali geniti ro-
ko. S tako peklensko naglico sc je vršilo.
Zdajci je zagledal telo ženske, ki se je zibalo v zraku ... Moški je sedel spet na kozla kočije, ki se je premeknila s težkim stokom in zdrdrala proti vasi Monmarter.
»Groza!« je zajecljal Manfred ves osupel.
Planiti na podzidek, dvigniti žensko v naročju, prerezati z bodalom vrv, ki ji je zadrga-vala vrat, in položiti nesrečnico na tla... vse to mu je bilo delo par trenotkov in se je izvršilo kar v snu.
Manfred je pokleknil k ženski in ji položil roko na prsi... Srce ji je še utripalo.
Pogledal jo je bliže in se ni mogel premagati, d& ne bi vzkliknil v občudovanju:
»Kako lepa je kljub svoji bledoti!...«
Pretekla Ije minuta. Neznanki se je po-malem vrnila zavest; odprla je oči, še vedno Polne smrtne groze ...
»Oteli ste. madam,« je izpregovoril mladenič.
Ženska se je vzravnala z velikim naporom.
« Oteta!« je zamrmrala z glasom, tako šibkim, kakor da bi govoril iz daljave.
Pogledala je okrog sebe in se spomnila zdajci, kaj je bilo.
Vstala je.
»Oteta!« je ponovila, ne s tisto vhičeno radostjo, ki sledi prestanim velikim nevarnostim, nego strašnim izrazom sovraštva.
Oteta! Živim!... Da, živim!... Oh, gorje zdaj podležu!... Gorje ti, Franc!... Magdale-uino maščevanje bo tako strašno, da ga bodo pomnila še bodoča stoletja... Gospod,« je povzela zdajci, »dolgujem vam tisočkrat več kakor življenje ... Kako vam je ime? ...«
»Manfred, madam ...«
»Če ste revni, če ste preganjani, če trpite, če potrebujete .vdanosti in prijateljstva, pridite
ob katerikoli uri v malo hišico ob Tuilerijskem zidu in povejte svoje ime... to bo zadoščalo!«-
S temi besedami je odhitela Magdalena Peronova in izginila v temi, pustivši osuplega mladeniča samega.
Hotel je steči za to čudno žensko in ute-šiti nepremagljivo radovednost, s katero ga ie bila navdala; tisti hip pa je zagledal sence, ki so sa gibale trideset korakov daleč od njega.
Pozabil je grofa De Monklarl...
Toda Monklar ga ni pozabil!...
Da, bili so biriči... Bližali so se Manfredu. plazeči se po tleh ...
Manfred se je naslonil na podzidek vešal, s poslednjo nado, da pojdejo morda mimo, ne da bi ga bili opazili...
Ta podzidek je bil votel; kleti so bile pod njim, in vanje so vodila železna vrata z zunanje strnai. In v te kleti so metali trupla zločincev, obešenih na monfokonskih vešalih; bile so poslednja ječa usmrčenih ...
Ko se je Manfred naslonil, je začutil -s hrbtom ta železna vrata ...
Udala so se pod njegovim pritiskom ...
Bila so odprta ...
V prvem trenutku se je obotavljal... umikal se, z znojem groze na obličju... nato pa se je odločil in smuknil v klet... v temnied mrtvih!...
Slišal je, da nekaj poka pod njegovimi koraki ...
Bila so okostja, ki jih je drobila njegova’ noga...
Obstal je; za srce ga je stisnila tesnoba, kakršne ni čutil prej nikoli... Bila je mistična’ groza, popadajoča ga ob misli na roke brez mesa, ki so se iztezale poleg njega, in na glave, ki so ga gledale v temi s praznimi očasmmi Kotlinami..,
fikalci, ti neznosni naši škodljivci in nasprotniki vsega, kar ni zraslo na njihovem zelniku!
— Člani odbora za kranjski del proge so imeli doslej že tri posvetovanja. Izvoljena je tudi de-putacija, ki pojde na Dunaj, da na merodajnih mestih govori za naznačeno progo in za uresničenje načrta. V deputacijo bodo povabljeni tudi državni poslanci, ki jim je res kaj na tem, da se proga v resnici izvede in da ne ostane samo na papirju. Zadnji sestanek obeh odborov je tudi sklenil, da se pobiranje prispevkov opusti toliko časa. dokler se ne zve, kako sttlišče zavzame nasproti temu vprašanju centralna .vlada. Vsa zadeva je sedaj v pravem tiru. samo klerikalci naj nič ne mešajo, da vsega ne pokvarijo. Ako vsa akcija pade v vodo, bo edina krivda teh nezgodnikov!
Letošnji vinski pridelek v Beli Krajini. Iz Bele Krajine smo prejeli: Letošnji vinski pridelek v Beli Krajini bo jako slab. Mrzla pomlad in sedanje hladno in deževno vreme sta uničila našim vinogradnikom vse nade in vse trtje. Kar bi se dalo še rešiti, to je pokončala sedanja mrzlota in vlaga. Zdaj bi morali imeti vroče dneve in tople noči, da bi grozdje zorelo in dalo dobro kapljico. Ob večnem deževju pa grozdje poka in gnije, vrhutega še pritiska plesnoba. Vinogradnik, ki je v dobrih letih pridelal 50 do 60 hektolitrov vina, jih bo dobil letos 3 do 5. Nekateri pa ne bodo sploh nič 'dobili. Srečni tisti, ki imajo še kaj zaloge starega vina, prodali ga bodo lahko dobro, ker Je tudi v resnici staro blago prav dobro. —■ Po nekaterih gorah je pa vzlic tem nezgod m vendarle trgatev še dokaj ugodno uspela, tako na priliko na Veselici. Tu so trtja nekaterih gospodarjev prav lepa; ti si pač lahko zadovoljno manejo roke. — Če izvzamemo sadje, so drugi pridelki primeroma dobri, ajde ni nič ali vsaj dosti ne. ker je bila pomlad mrzla. Letos se uresničuje belokranjska prislovica: »Ka-<iar ni črešenj — tudi ni vina!« Iz vsega tega vidim, da je letos Bela Krajina hudo u dar-jena. KmetiŠko ljudstvo je obupano. Morda mu nova železnica prinese novega življenja in no-iVega zaslužka, ali pa vse skupaj odpelje v no-,vi svet — v Ameriko! Baš zadnje čase se je dogodilo, da so celo trdni kmetje popustili domačije in se odpravili v svet preko morja. Seveda ob zemlji — čeprav je velika in zdrava
— ne more nihče živeti, ako leto za letom slabe pomladi in slabe jeseni uničujejo kruh!
Najmlajši župan na Kranjskem. V občini Dole pri Idriji je sedaj izvoljen za župana Štefan pl. Premersteeln iz Jeličnega vrha (Lju-bevča), ki šteje šele 25 let. — Mladi župan je odločilo naprednega mišljenja, marljiv, inteligenten in zaveden, da bo občina, ki je izrazito napredna, pod njegovim spretnim vodstvom brez dvoma lepo napredovala. Proti Premer-steinovi izvolitvi je seveda rekuriral idrijski katehet Oswald, ki mora imeti povsod svoj nqs, ampak to pot jo je dobil po nosu. Njegov priziv je bil zavrnjen — Štefan pl. Premer-stein pa je župan! Naj svoji občini načeluje še mnogo let!
Klerikalcem se majejo tla. Onkraj Gorjancev stoji vas Hrast, naseljena do polovice s pravoslavnimi takozvanimi Vlahi, ki so dosti imoviti, so dosti videli sveta in so torej tudi naprednejši nego njihovi sosedi rimsko-katoliške ivere. Med temi je ob zadnjih volitvah Denna-stija vjel nekaj glasov. Njegovi agitatorji so mu ijih priborili z obljubami, da dobe Hraščani takoj po volitvah vodovod, ceste in še druge nebeške "dobrote. Volitve so minule, o vodovodu, cestah in drugih nebeških dobrotah ni duha — ni sluha! Izpregledali so tudi zaslepljeni ljudje, ki sedaj vedo, da ni klerikalna obljuba vredna niti počenega groša. Pa so vendar prišli možje od deželnega odbora, da potolažijo nevoljno ljudstvo. Rekli so, da jim bodo obzidali jame, kamor se nateka kapnica in deževnica, ker druge vode
iv vasi ni. Ljudje pa so rekli: »Ker pred volitvami lažete in ker imamo sami lopate in matike, ne rabimo od vas ničesar, pa si bomo jame obzidali sami!« — Tako govore ljudje tam. kjer se klerikalcem majejo tla!
Klerikalne sleparije pri občinskih volitvah
v Senožečah na Notranjskem. Dne 20. decembra p. 1. so se vršile v Senožečah na Notranjskem prve volitve po novem občinskem redu, s katerim je osrečena vojvodina Kranjska. Volilna komisija je naletela na več nepravilnih glasovnic, ki so bile oddane za klerikalne kan-
C : \N DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzajra
Pičlih sto korakov odondot je stala ob cesti kmetska hišica. Topot in streljanje sta bila vzdramila kmeta iz sna; nem od groze je stal zdaj v bližini in strmel. Njemu sva prepustila skrb za mrtvece in mu zaupala tudi ■konje. Tudi Violetta je ostala v njegovem varstvu, kajti zajahal sem Montlucovega belca; saj sem moral misliti na njene rane — pred nama je ležala še vedno dolga pot.
Nekaj časa je jahal cesar molče ob moji strani: izguba obeh junakov je bržkone prehudo težila njegovo srce. Naš Napoleon je bil že itak molčečen človek, in zdaj, ko mu je prinašala vsaka ura vest o novih razočaranjih, mu ni bilo zameriti, če se ni kazal veselega. rToda popolnoma zadovoljen vendar nisem bil z njim. Zdaj, ko je imel zopet svoje ljubljene papirje, in je vedel dobro, komu se ima zahvaliti zanje, jih je sicer vedno iznova božal z roko — ni pa se zmenil za. tistega, ki mu jih je bil prinesel. Nazadnje pa se je menda spomnil, kajti ko sva zapustila cesto in zavila v gozd, se je obrnil k meni in začel govoriti o tistem, kar sem ugibal že zdavnaj.
»Kakor sem že povedal, ne ve nihče razen tVas in mene, kje bodo skr.iti papirji, niti moj mameluk, ki je prinesel po mojem ukazu lopato v hišico. Načrt, da spravim listine iz Pariza, sem napravil sicer že v ponedeljek; troje ljudi je vedelo tajnost — ena ženska in dvoje moških. Za zvestobo prve sem porok s svojim 'asmim življenjem; kdo izmed moškili je izdajalec, tudi še ne vem doslej, a mislim, dia se mi
didate in ki sta jih izfabricirala tamošnja klerikalna priganjača Janez Oec, posestnik in organist v Senožečah, in neki Jože Pegan iz sežanskega okraia. Orožništvo je ovadilo stvar ljubljanski deželni sodniji, kjer bi se bila imela včeraj sleparja zagovarjati. Jožetu Peganu se je zdela ta sodni jska zadeva bržkone premalenkostna, zato se ni odzval pozivu, prišel je le organist Janez Oec, in se je razpravljala proti njemu sledeča zadeva: Dan pred občinskimi volitvami je prišel organist Oec z dvema mladima tovarišema, 171etnim Jožetom Ježem in še mlajšim Francetom Bobkom, v kake dve uri oddaljeno vas Kal, ki voli po novem občinskem redu može v občinski zastop Senožeče. V Kalu je stopil v hišo posestnika Antona Zadel in zahteval od njegove hčerke volilne listine. Ker ni bilo očeta doma, se je hčerka branila izročiti glasovnico, nakar ji ponudi organist pooblastilno tiskanico, češ, naj podpiše svojega očeta, da bo že on odgovoren, če bo kaj iz tega. Dekle je nato res podpisalo s svinčnikom na pooblastilo očetovo ime. Drugi slučaj je bil v hiši posestnika Janeza Kapelja, katerega tudi ni bilo ob organistovem prihodu doma. Tu je izsilil organist njegov podpis na pooblastilu od posestnikove žene Ivane, češ, da bo že on odgovoren. Tudi od posestnika Franceta Kastelica je izsilil podpis, in sicer od mlajšega brata, brez dovo-voljenja gospodarja. Razentega si je organist prisvojil glasovnico posestnika Janeza Gabra brez lastnikovega dovoljenja. — Jože Pegan je pa volil dne 20. decembra z nepristno glasovnico Franceta Kastelica, ki jo je napravil na omenjeni način organist Janez Oec. Obdolženec je dejanje priznal, a zagovarjal se je, češ, »da ni bil dobro podučen«. Sodnik: »Kdo vas je pa tako podučil?« Organist: »Gospod kaplan, ki me je poslal na agitacijo.« Tudi organistov spremljevalec, 171etni Jože Jež, se je izgovarjal, da je moral agitirati, ker mu je kaplan tako zapovedal in mu plačal tudi 5 kron v ta namen. Sodni senat je obdolženca spoznal krivega pregreška po § 8 zak. z dne 26. januvarija 1907 in ga obsodil na deset dni zapora z dvakratnim trdim ležiščem, a Jožeta Pegana po § 7 i. z. na 5 dni zapora in solidarno poravnavo sodnih stroškov.
Klerikalna skrb za ljudsko izobrazbo. Mestna občina metliška je želela štirirazredno ljudsko šolo razširiti in izpopolniti s petim razredom. Poklicani faktorji so prošnjo zavrnili, samo da iznova dokažejo, koliko jim je mar ljudska izobrazba!
Gospodarski pomen krajevnih imen. V današnjih časih materijalizma se vsaka stvar prerešetava od gmotne in koristne strani; idealov je malo, idealistov pa še manj, torej v prvi vrsti kupčija in korist! — Nastane vprašanje, da li imajo krajevna imena, koja so ravno sedaj tako-rekoč kot zelo važno vprašanje na dnevnem redu, kak pomen v gospodarskem pomenu? Odločno pravim »da« in bomo to tudi dokazali. V južni Hercegovini je neki kot brez hiš in ljudi, ki se je zval od pamtiveka sem »Vinodol«. O kaki trti ali grozdju nobenega sledu. Rajnik pl. Kallay kot upravitelj Herceg-Bosne je dobro poznal zgodovino zasedenih dežela in je natanko proučil imena in kraje. Posledica teli študij je bila, da je dal natanko pregledati po domačih in tujih geologih dotične kraje, ki so se imenovali n. pr. Srebrnica, Tuzla (turški: sol), Zeljez-nica, Olovo (svinec), Vrelo, Zlato polje, Čumro (premog) itd. itd., kar je vlada uredila, da se vsi ti kraji zasigurajo kot erarična posest. V gori imenovanem »kotu« ob črnogorski meji Vino-dolu pa je naselil Kallay 25 do 30 ogrskih vinogradnikov, ki so dobili državne hišice in pa mesečno po 50 K podpore. Nasaditi so morali čisto na novo vinsko trto — a pridelek je pripadel državni blagajni! In tako je nastala zopet nova vinorodna pokrajina, kjer skozi ves čas turškega vladanja ni bilo ne sluha ne duha o kaki trtni kulturi. — Pravijo, da je tam pridelano vino sicer jako drago — a zraven pa izborne kakovosti! — Da je pl. Kallay ukazal tam nasaditi vinograde, povod je bilo edinole krajevno ime: »Vinodol«. Iz tega se razvidi, da so tudi naša krajevna imena morebiti posebnega gospodarskega pomena, ako ne sedaj 5e, pa mogoče v bodočnosti! Dakle: caveant consules!
Kolpa je narasla. Iz Monike nam pišejo: Ob neprestanem deževju teh dni ie Kolpa mogočno narasla ter je poplavila polje, travnike, gozdove in vasi daleč raokrog. Man’,kr.lo je le en pedenj,
posreči spraviti na beli dan.«
Njegovih potez takrat nisem mogel razločiti, a slišal sem, kako udarja neprestano z jahalnim bičem ob škornjico in jemlje ščepec za ščepcem — kar je bilo pri njem znamenje velikega raburjenja. Sledila je nova pavza; nato je povzel:
»Gotovo se čudite, zakaj niso ustavili voza pred Parizom, nego tukaj, tako blizu pri Fontainebleauu?«
Da povem po pravici — to vprašanje ml ni bilo prišlo na um; toda zakaj bi ga motil v njegovem dobrem nfhenju?
>Res. sire, zelo čudno se mi zdi.«
»Ravnali so čisto umno in pametno. Stari se je hotel ogniti vsega, kar bi ga lahko izdalo. Saj bi bili morali razdreti voz popolnoma, da bi bili našli papirje! Da, da, načrt je bil prav dober — mož vobče ne dela slabih načrtov — in tudi ljudi je izbral srečno, samo da so bili moji še boljši od njih!«
Zdaj ni pripraven čas, prijatelji, da bi vam povedal vse, kar sva govorila s cesarjem tisto noč, ko sva jahala počasi po gosti šumi in re-brih. oblitih z mesečino. Toda moje srce je ohranilo tiste besede v zvestem spominu, in preden se ločim od tega sveta, bi rad zapisal vse svoje spomine, da jih ohranim bodočim po-kolen jem. Govoril je mnogo o minulih dneh, a tudi bodočnosti se je dotikal; omenjal je zvestega Macdonalda, odpadnika Marmonta in ma-!eg kralja rimskega, ki mu je bil vdan z enako nežnostjo kakor le kdaj kak oče svojemu vroče ljubljenemu edincu. Naposled je omenil tudi tasta, cesarja avstrijskega, češ. da upa, da stopi on med njega in med njegoye sovražnike. Jaz
da ni dosegla visokega mostu, Z bližnjih hribov je bilo videti, kakor da se razprostira široko jezero, po katerem se vije dolga, črna kača — most. Po valovih so plavali razni poljski pridelki, izruvana drevesa in drugi predmeti, ki so se zaganjali v mostne opore, kobile imenovane. Seveda je vodovje napravilo veliko škode, zlasti v Križevski vasi, kjer se je voda zajezila ob železniškem nasipu, tako da je posebno ajda vsa uničena. Stari ljudje, ki so gledali ta prizor, so si klicali v spomin one davne čase, ko je besno narasla Kolpa odnesla most, kakor to opisuje naš rojak Oangl v »Treh rodovih«. — Ko bi hotela tudi sedaj odnesti stari, leseni most, katerega popravila stanejo vsako leto več tisoč kron! Če bi nam lesenega Kolpa odnesla, bi nam pa železnega ali zidanega do-nesla. Sicer ga bomo ob dobrotah in ob naglici naše slavne vlade dobili šele čez kakih sto let. — Ker vam omenjam ravno vlado, naj se obenem dotaknem tudi vladnega moža, t. j. našega okrajnega glavarja. Njegova naglica in točnost ga za službo gotovo najbolj usposablja — ampak ljudstvu to ni v korist in tudi ne na dobro i voljo. Kadar ima v Metliki uradni dan, zakaj pa kliče stranke na 9. uro, ak<f se sam pripelje šele okrog 11.? Sam lahko sedi v proštiji na obedu do 3. popoldan, ljudje pa nikakor in nikoli nimajo toliko časa, da bi ga brezplodno tratili, posedati brez dela okrog in čakati milostnega prihoda! Treba je tudi točnosti, ako hočemo, da bodo ljudje gosposko cenili. Ljudstvo dovolj tepejo davki, ni treba, da bi jih še po nedolžnem izguba časa! Upamo, da se mož, ki mu veljajo te besede, takoj poboljša. Ako hoče sam sebi ugodnosti in dobrote, naj pa sam ljudstvu ne dela neprilik!
Sokolstvo v teoriji in praksi. Pripetil se je sledeči dogodek: V malem slovenskem trgu je imel trgovec v službi mladega navdušenega Sokola, ki je bil doma vesten delavec, zvečer pa v telovadnici dober in zelo priden telovadec. Trgovec se Šteje med takozvane naprednjake, hodi v napredne gostilne, pri sokolskih slavnostih tudi kriči: »Na zdar Sokol!«. — Pred kratkim je nepričakovano in celo na nepostaven način izgnal Sokola iz hiše. Svobodomiselni gospod trgovec je hotel imeti v Sokolu pohlevno molčečo mašino, ki bi se naj vrtela zvečer tudi čez osmo uro in polnila njegove požrtvovalne, za narodnost in občni blagor (!) tako vnete žepe. Iz tega je nastala tožba. Sprejel je v službo naslednika, ki mu je pa prepovedal, da ne sme biti Sokol. — Takšna je narodnost, naprednost, svobodomiselnost in sokolska misel v naših trgih in vaseh. Pripisovati sebi te lastnosti v teoriji je lahko, ali od tega nima narod prav nič, napravi korak naprej, v življenski praksi pokaži, da si napreden človek, da si Sokol, ki privošči v prostem času Sokolu po sokolsko živeti. Dokler pa tega obrtniki in trgovci in drugi delodajalci ne storijo, toliko časa so ti ljudje v naših očeh nedosledni hinavci, ki se nam gabijo. Teorija v soglasju z življensko prakso je predpogoj človeka značaja.
Opozarjamo prav posebej na to tedensko 5tev. »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Ta številka je vredna pozornosti vseh Slovencev in Slovenk, ker priobčuje iskreno pisan članek o naši narodni obrambi o razvoju in delovanju Ciril-Metodove družbe ter priobčuje mnogo slik o tem delu. Ta številka »Slov. Ilustrovanega Tednika« kaže v besedi in sliki, kako važno in potrebno je delo za našo obrambno društvo Ciril-Metodovo družbo. — Čitajte »Slov. Ilustrovani Tednik« in razširjajte ga! — Priobčuje tudi življenjepis in sliko bisernega mašnika M. Šinka v Središču, vrlega rodoljuba stare korenine, ki praznuje jutri dijamantno svojo mašo. Nadalje ima slike o ministru dr. Trnki in spremstvu, ki so obiskali rudokop v Idriji, o italijansko-turški vojni itd. — Ta štev. »Slov. Ilustrovanega Tednika« zasluži, da se razširi v vse slov. rodbine, da jo ne le čita vsak Slovenec temveč tudi — uvažuje.
Dosežen je tretji tisočak za 1. vseslovenski cvetlični dan. Centralno vodstvo je namreč prejelo od ge. Minke Detičkove iz Žalca zbirko 93 K 84 h, dalje zbirko gospe Ane dr. Krautove iz Kamnika v znesku 74 K, od katerih je prispevala ženska C. M. podružnica 34 K in moška C. M. podružnica 40 K. Ciril-Metodova podružnica in sokolski odsek v Sodražici sta poslala potom g. Pogorelca 60 K, ker se radi pomanjkanja cvetlic ni mogel vršiti cvetlični dan. Iz
pa sem jahal nemo poleg njega, kajti misel na tisti ukor mi je zaklepala usta; toda bodite prepričani. da nisem verjel svojim ušesom, da jaha veliki cesar takole ob . moji strani, zaupavaje meni, peprostemu vojaku, vse svoje nade in želje, vso svojo žalost in skrb. Morda mu je lajšala srce ta odkrita izpoved po prisiljenosti dvornega in državniškega življenja.
Tako sva dospela do kočice iz lubja; razjahala sva in stopila skozi razpadajoča vrata. Tri lopate so slonele tam ob vratih, in ko sem jih zagledal, so mi planile solze v oči, zakaj spomnil sem se rok, ki so jim bile namenjene.
Cesar je priganjal k naglici: »Hitro, hitro, razsvit se bliža!« Prijel je sam za orodje in mi velel storiti enako. Izkopala sva jamo, položila vanjo zavoj, ki sva ga bila vteknila v nepremočljiv tok za pištole, da mu ne bi škodila vlaga, in ga zasula s prstjo. Nato sva skrbno zaravnaia tia in položila kamen na tisti kraj. Dvomim, če so delale cesarjeve roke katerikral tako pridno, odkar je bil mlad kanonir pred Toulonom. Že zdavnaj, preden sva bila pri kraju z najinim delom, si je brisal čelo s svilneno rutico.
Ko sva stopila iz kočice, se je kradel prvi hladni žarek bližnjega jutra skozi gozdno drevje. Naglo sem stopil k cesarjevemu konju, pri: plavljen mu pomagati nanj; tarat pa je položil roko na mojo ramo in mi dejal s slovesnim glasom:
»Odrard, zdaj se vračava brez papirjev; naj bo pokopan z njimi vred vsak spomin nanje. Dvignete jih iz groba še le takrat, kadar prejmete moje lastnoročno povelje ali zaslišite tikaz iz mojih ust. Pozabite odslej vse, kar
Kranja pa nam je poslala ga. Nuša Sajovic 232 K kot dohodek cvetličnega dneva, katerega so priredila C. M. podružnica, »Sokol« in »Narodna Čitalnica« v Kranju. Zahvaljujoč se vsem vnetim sodelovalcem in požrtvovafffim kupovalcem v prid naših najvažnejših kulturnih društev, želimo tudi drugim narodno-navdušenim krajem enakih uspehov, kajti naša deviza mora biti, da zberemo letos 12.000 K s pomočjo cvetličnega dneva za »Branibor«, »Družbo sv. Cirila in Metoda«, dijaško podporno društvo »Radogoj« in »Slovensko Sokolsko Zvezo«.
Amerikanska korupcija. Njujorški župan Paynor, ki bi bil moral kot priča izpovedati v preiskavi gjede znanih policijskih škandalov mnogo obtežilnega proti mestnemu svetu, je izpovedbo odklonil, ker je tako začetnik preiskave kakor tudi ves mestni svet do vratu zakopan v škandalozne korupcijske razmere.
Državni pravdnlk morilec. V četrtek so aretirali v Njujorku v njegovi pisarni državnega pravdnika Oibsona, ki je obdolžen, da je umoril Dunajčanko Szabo. Ugotovili so, da je povzročil smrt gospe Szabo napad s takozvanim džiu-džidsu-udarcem.
Ljubljana.
— Gospod ravnatelj Ivan Hribar je poslal o priliki smrti pesnika Vrchlickega češki akademiji sledečo izjavo sožalja: Ljubljana: Ko ves kulturni svet žaluje nad izgubo velikega pesnika Vrchlickega, čuti slovanstvo tembolj bolestno veliko izgubo. Ivan Hribar.
— Kje že zahtevajo dvojezičnosti! Ljubljanski Nemci se pritožujejo v »nemških štim-cah« v »Grazer Tagblattu«, da so Slovenci sila r.euljudni ljudje, ker je dr. Vidmar vabil na šahovski turnir samo v slovenskem jeziku in ne tudi v nemškem. Tudi jim ni prav, da se je pri šahiranju preveč govorilo slovensko. Slovenci smo že itak prepopustljivi ljudje. Če pride en Nemec v veliko slovensko družbo, pa že začno vsi takoj nemško čebljati. Nemci pa uganjajo svojo šovinistiško trmo, da če tudi znajo slovensko, ne marajo tudi v slovenski družbi slovensko govoriti, temveč breztaktno rinejo svojo nemščino naprej. V Ljubljani smo na slovenski zemlji in če v Ljubljani ne marajo Nemci pripoznati slovenskega jezika kot edini veljaven jezik na Kranjskem — potem naj odidejo tja, od kjer so prišli, mi jim ne moremo pomagati.
»Godba belgijskega pešpolka št. 27 zadostuje za Ljubljano.« Tako je utemeljeval v zadnji seji občinskega sveta občinski svetnik Štefe stališče klerikalcev proti »Slovenski Filharmoniji«. Na ta način bi občinski svetnik Štefe tudi lahko rekel, da slovenskega deželnega gledališča ne potrebujemo, ker imamo nemško gledališče v Ljubljani. Občinski svetnik Staudacher bi imel rad pri »Slovenski Filharmoniji« nastavljene samo nemške godce. Čudni ljudje so ti klerikalci in Nemci, ki so si vedno pobratimi, če se gre za zatiranje kake slovenske stvari.
— Eksponent deželnega odbora v ljubljanskem občinskem svetu. V zadnji «eji občinskega sveta je znani »vezatelj gobeov«, občinski svetnik Štefe, govoril kar v imenu kranjskega deželnega odbora. Kar pred sejo deželnega odbora je že proglasil, da bo deželni odbor razveljavil sklep občinskega sveta glede »Slovenske Filharmonije«. Res, lepega zaupnika ima kranjski deželni odbor y ljubljanskem občinskem svetu.
— Prvega mednarodnega kongresa za krščansko vzgojo, ki so ga otvorili v nedeljo na Dunaju, se je od strani Slovencev udeležil ravnatelj dr. Lovro Požar iz Ljubljane. — Tega si morda nismo izmislili mi, nego tako poroča »Slovenec« v svoji 207. številki. — Dr. Lovro Požar že ve, kaj dela. Bil je svoj čas član naprednega občinskega sveta ljubljanskega in ravnatelj višje dekliške šole. Ko mu je pa dišalo, da postane ravnatelj I. državne gimnazije, je pustil eno in drugo ter se ie nagnil na dr. Šusteršičevo stran. Postal je ravnatelj: delu — plačilo! Sedaj šteje dneve in ure, kdaj pojde kateri deželnih šolskih nadzornikov v pokoj, da stopi on na eno ali drugo izpraznjenih mest. Zato je bilo treba iti na Dunaj, da se pred vsem svetom pokaže, kako in kaj je s prepričanjem, ker dandanes daje samo prepričanje sposobnost. Značaj!
— Iz tajne seje ljubljanskega občinskega sveta. V tajni seji je bil imenovan mag. tajnik
se je zgodilo tukaj!«
»Pozabljeno je, sire!«
Pred mestom mi je ukazal, da naj se ločim od njega; salutiral sem in hotel ravno odjahati, ko me pokliče nazaj.
»Ne morem se spomniti ta hip, kje so razne strani sveta; ali se ne zdi tudi vam. da sva jih zakopala v severovzhodnem kotu?«
»Kaj sva zakopala, sire?«
»No, papirje, kaj drugega!« je vzkliknil nestrpno.
»Kakšne papirje, sire?«
»No, vraga, tiste, ki sve mi jih vi prinesli nazaj!«
»Pri najboljši volji ne razumem vašega veličanstva. o čem govori.«
Rdečica srda mu je zalila obraz; zdajci pa se zagrohoče na vse grlo. »Bravo, brigadir; zdi se mi. da ste kot diplomat is to tako veliki kakor v bojevništvu — in takšne pohvale se vam ni treba braniti.«
Takšna je bila čudna aventura, ki me ie storila prijatelja in zaupnika cesarjevega. Ko se je vrnil z otoka Elbe. je pustil tiste papirje mimo v njihovem skrivališču, in tudi po njegovem izguanju na Sv. Heleno so ostali v kotu stare koline. Zadnja leta svojega življenja bi jih bil spravil rad v roke svojih zvestih pristašev in mi je — kakor sem izvedel kesneje pisal tri pisma, ki pa so jih vsa zaplenili njegovi čuvarji. Tako se je zgodilo, da ob njegovi smrti, leta 1821. še vedno nisem imel povelja' od njegove roke. Rad bi vam sicer povedal kako sva jih spravila z grofom Bertrandotn spet na dan in v čigavem varstvu se nahajajo zdai, ali konec še ni napočil.
Janko Bleiveis za mag. svetnika in mag. konc. uradnik dr. Iv. Rupnik pomaknjen v 8. razred ter imenovan za tajnika. — Prošnji J. Viditza za podporo povodom smrti vdove mag. tajnika A. Viditza se ugodi. — Strežnica na mestni dekliški šoli M. Zupan se stalno namesti in se ji plača zviša na 80 kron. — Prošnji bivše šolske strežnice M. Čertunc za zvišanje miloščine se ugodi. — Občinski svet reši nato razne obrtne zadeve ter sklene, da se prošnja Josipa Kopača za podelitev koncesije za točenje sodavico v baraki na Dunajski cesti priporoča; prošnja Josipine Krapševe za podelitev kavarniške koncesije priporoča; prošnja Ane Domjanovi-ceve za podelitev koncesije za pisarno za po-mnozitev spisov priporoča; prošnja Ivana Ženka za podelitev gostilniške koncesije priporoča; prošnja političnega društva za dvorski pkraj za podelitev koncesije za javno ljudsko knjižnico, zastopnik Avg. Petrič, priporoča; prošnja Alojzija Gašparottija za podelitev koncesije pa točenje sodavode na vozičku na Marijinem trgu, priporoča; prošnja Izlakarja za prenos kavarniške koncesije iz Sv. Jakoba trga na Rimsko cesto št. 5, priporoča; prošnja Jakoba Vospernika za prenos kavarniške koncesije iz Zidovske steze na Sv. Jakoba trg št. 2, priporoča; prošnja Antonije Frohlichove za razširjenje gostilniške koncesije za žganjetoč, ne priporoča; prošnja Ivana Dachsa za razširjenje gostilniške koncesije za prenočevanje tujcev in točenja likerjev v Florijanski ulici, priporoča.
— Nogometna tekma H. A. Š. I<.-IIirija. Kakor srno že poročali, se vrši jutri popoldne ob 4. uri na igrišču ob Lattermannovem drevoredu ob vsakem vremenu na korist cvetličnega dne nogometna tekma med najboljšim hrvaškim moštvom H. A. Š. K. iz Zagreba in ljubljansko »Ilirijo«. Povdarjali smo že, da bo to najzanimivejša nogometna tekma, kolikor smo jih oosedaj videli v Ljubljani. Ljubljansko moštvo je namreč v precej dobri formi, H. A. Š. K. je pa naravnost prvorazredno moštvo, do česar se je povzpelo ravno preteklo pomladansko sezono, v kateri je tudi v Zagrebu zmagal nad »Ilirijo« ?	• .* .•	K. namreč razpolaga s starimi
m rutiniranimi igralci, ki se vsi odlikujejo po dobri tehniki in imajo kombinacijo, katera bo v Ljubljani naravnost frapirala. Kakor »Ilirija« tako stojMudi H. A. Š. K. na stališču, da se je v tem športu mogoče spopolniti samo na ta način, da se tekmuje z močnejšimi moštvi. Zato Ji. A. S. K. navadno ne prireja več tekem z amgorazrednimi moštvi, nad katerimi navadno zmaga z lahkoto, marveč se spušča zlasti v teKme s prvorazrednimi moštvi iz Budimpešte, uunaja in uradca. Pretečeno pomladansko sezono je tekmoval nad 20krat. Da razvidi občinstvo ze vnaprej, kako močno je to moštvo, navajamo samo nekaj rezultatov tekem. Nad »Viktorijo« iz Sušaka, ki je nadkrilila »Ilirijo« s 3:0, je zmagal H. A. Š. K. z 8:3 Graške atletike je v Zagrebu nabil, v Gradcu pa jim je podlegel. Najboljše gornjeitalijansko moštvo »Vi-cenza« je nabil z 2:1. Priznano dunajsko prvorazredno moštvo »First Vienna Footballclub« ie izšlo iz tekme z njim z 2:2 neodločeno. Nad »Uudapesti Athleticai-klubom« je zmagal z 0:2, »iNemzeti Sport-Klub« je enkrat premagal z 2:0 pri revanži pa podlegel z 0:3. Ogrska moštva, iz katerih se rekrutira ogrsko reprezentančno moštvo, so zmagala nad njim le z malimi diferencami, kakor M. A. C. z 0:3, 33as C. z 0:4 in F. T. C. z 0:5, dočim je priznani M. T. K. podlegel z 1:2. Sploh se opaža pri H. A. Š. K., da doseza vedno boljše rezultate. K temu so mu seveda pripomogle zlasti številne tekme. Iz teh podatkov je pač razvidno, da bo nedeljska tekma velezanimiva športna prireditev in da bo mo-rala »Ilirija« napeti vse svoje moči, ako noče doseči pri tekmi strahovitega poraza: Že športna vrednost, še vec pa narodna zavest narekujejo
StSta£vteS.1'obains,vu'da si«u™° p®*«
nh c7^ples se b,° vršil v nedeljo, 15. t. m., ob 9. zvečei v veliki dvorani »Narodnega
doma«. Ples se bo vršil na čast sodelovalkam pri II. ljubljanskem cvetličnem dnevu. Gospodične z oficijelnim »cvetličnim znakom« so .vstopnine proste. Na plesu se cvetke ne bodo prodajale. Agitujte za lep obisk na plesu.
— Občni zbor akad. fer. društva »Save« v Ljubljani se vrši danes zvečer ob četrt na 9 v »Narodnem domu«. Prijatelji društva dobrodošli !
S polenom na tekmeca. 221etni mizarski pomočnik Franc Urh, doma iz Ribnega, ima ljubico, ki jo skrbno čuva noč in dan, če ne drugje pa v svojem srcu. Ponoči dne 2. junija t. 1. je ravnokar splezal po prislonjeni lestvi na njeno okno. A nesreča mu ni dala, da bi gledal v mili obraz srca kraljice. Komaj se je fant popel za par čevljev od tal, kar se ga poloti neki nepridiprav in mu izpodnese lestev, da telebi na tla, kakor je dolg in širok. Slabe volje je odšel nato od njene hiše proti domu. Med potjo sreča zidarskega_ mojstra Valentina Dežmana, vračajočega se iz vaške krčme. Fant misleč v prvi jezi, da mu je ta človek delal zgago pri dekletu, zgrabi togoten ob cesti poleno in pobije Dežmana z udarci po glavi na tla. Deželno sodišče ga je obsodilo za to naglo jezo na en mesec dni pipo ra in povrnitev zdravniških stroškov ki -kor tudi na odškodnino za Dežmanu zadane bo lecnie v skupnem znesku 112 K 80 vin.
Kinematograf »Ideal«. Spored za' soboto 14., nedeljo 15. in pondeljek 16. septembra 1912: !. KandysJ<o jezero. (Zanimiva potovalna slika.)
2.	Sovraštvo Mirke. (Dramatično.) 3. Fricot fc zaljubljen. (Humoristično.) 4. Napoleon, .Mirko in kozaki. (Krasna kolorirana igra z oletnim Abelardom v glavni vlogi.) 5. Med nebom m vodo. (Dramatična učinkovitost v dveh dehh tvrdke Nordiskfilm Co.) 6. Kolegijalnost. (Velekomično.) V torek »Železna roka«.
vr1^a ^ei v.tlvska drama.) — Pripravlja se >Veh va cirkuška privlačnost«. Najboljši film, ki se je dosedaj predvajal. Nordiskfilm Co. S f?sylandrom v glavni vlogi.)
DRUŠTVA.
Št, Peter. Občni zbor podružnice družbe
Cirila m Metoda y St. Petru na Krasu se
vrši v nedeljo 15. t. m. v gostilni pri Jelenu ob 4. uri popoldne.
Trst. Vse odbornike »Nar. soc. mladinske organizacije« vabim k zelo važni odborovi seji, ki se vrši v nedeljo dne 15. t. m. ob 10. predpoldne v prostorih kons. društva »Jadran« pri sv. Jakobu.	Predsednik.
Sokol 5. se udeleži v nedeljo 15. t. m. korporativno slavnosti Sokola v Šent Vidu. Zbiramo se ob pol 2. uri popoldne pred društvenimi prostori v Ilirski ulici, odhod točno ob tri četrt na dve. Smer: Prešernov spomenik — pošta — mimo kavarne »Evropa«. Pokažimo bratom iz Šent Vida, ki živijo pod težkim pritiskom nasprotnikov Sokolstva, da jim radi nudimo bratsko desnico v pomoč! — Za dvomljivega vremena pričakujemo obvestila iz Sen t Vida do 11. ure dopoldne. — Trobentaški zbor ima skušnjo v soboto zvečer. — Vabljeni in dobrodošli so seveda tudi bratje iz Most in Stepanje vasi. Sokol II. se itak udeleži korporativno izleta. — Na noge, skoro gotovo bo to zadnji letošnji izlet v kroju!
Telovadno društvo Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano vabi še enkrat vse brate in slavno občinstvo na tretjo javno telovadbo in veliko ljudsko veselico v nedeljo, dne 15. septembra. Razim domačih Sokolov nastopijo tudi bratje Sokola I in H in naraščaj Sokola I. Sprejem došlih bratov bo pri »Zibertu«, odtod odkorakajo Sokoli z godbo na telovadišče. Po javni telovadbi se prične takoj ljudska veselica, kjer se bo lahko vsak prav dobro zabaval od zvokih godbe. Več paviljonov je postavljenih, kjer se bo žejne napajalo in lačne nasitilo za prav zmerne cene. I reskrbljeno je za prijatelje piva in vina, pa tudi za abstinente. Mrzla in gorka jedila bodo pripravljena, pa tudi za slodkosnedneže je preskrbljeno. Kdor je prijatelj dobre^črne kave, naj ne zamudi te prilike, pa pridi v Št. Vid. Razen-tega pa naj si vsak kupi takoj v pričetku veselice listke za šaljivo loterijo, da zamore prinesti čim več dobitkov domov. Kajti praznih listov ne bo, vsak kupljen listek ima svojo številko in zadene. Plesalci pa bodo tudi imeli priliko, izkazati svojo izurjenost na plesišču. Torej v nedeljo vsak, kdor more, v Št. Vid nad Ljubljano. Cim več nas bo, tem preje se bo dvignila ponosna stavba Sokolskega doma sredi Št. Vida Na zdar!
IV. shod narodno-radi-kalnega dijaštva.
Včeraj in danes se vrši IV. shod narodno-radikalnega dijaštva. Za svoj IV. shod je določilo dijaštvo dijaška in kulturna vprašanja
Dočim se po klerikalnih listih navadno mnogo bobna, ako se snide par klerikalnih dijakov v tem ali onem kraju — zboruje narodno-radikalno dijaštvo brez hruma v mali dvorani »Mestnega doma«. Na zborovanje se je sešlo lepo število narodno-radikalnega dijaštva iz vseli slovenskih pokrajin. Kar je posebne važnosti, je to, da je narodno-radikalno dijaštvo združilo svoj IV. shod z »obrambno razstavo«, ki se otvorj jutri in bo pokazala manjšinsko delo narodno-radikalnega dijaštva.	f
Program za IV. narodno-radikalni shod nain | kaze važna vprašanja, ki posegajo globoko v našo sedanjo krizo. Zaradi pomanjkanja prostora se moramo omejiti le na kratko poročilo. Ob 9. dopoldne je otvoril shod tehn. Janko Mačkovšek v imenu eksekutive narodno-radikalnega dijaštva. V predsedstvo so bili izvoljeni tovariši Zorman, kot predsednik, Degleria, Čermelj in Železnikar. Po kratkem pozdravu predsednika so sledili pozdravi starejšin in do-šli pozdravi od dr. Rostoharja in dr. Vošnjaka. Shod so pozdravili pismeno in brzojavno tudi »Izobraževalni klubi« in razni prijatelji narodno-radikalnega dijaštva.
Na to je referiral g. Čermelj o vseučiliščnem vprašanju.
Predavatelj je izvajal: Pozabili smo vsi na svojo vseučiliško zahtevo. Vest goriškega »Eco del Litorale,« »Laška pravna fakulteta pride v 1 rst« osupne vse avstrijske politične kroge, ne najde pa pravega odmeva od naše strani vsaj ne od strani poklicanih faktorjev. Pozabili smo pomoma na junktim, ki naj vede našo in italijansko vseučiliščno zahtevo. O potrebi slovenskega vseučilišča ni treba več govoriti razpravljati moramo o sedežu našega vseučilišča in tu se moramo tudi mi priklopiti zahtevi naših starešin in razpravi VI. Knafliča »Slovensko vseučilišče v Trst«. Trst, mesto svobodnega mišljenja, ima pogoje, da se ustanovi slovenska pravna fakulteta, ki se s časom S]3oj)olni v 1)0-polno vseučilišče. V Trstu je naša bodočnost, tja stremijo naše gospodarske sile in naša eks-panzivna moč. In le ako imamo Trst v svojih lokah, moramo gospodarsko dvigniti svoj narod I rst je tudi mesto, kjer se lahko praktično uveljavi jugoslovanska ideja, V Trstu dobi lahko nas dijak pravo strokovno in tudi splošno izobrazbo. V Trstu pa se tudi nauči ceniti našo maso, meno delo in sploh celotno politično živ-Ijenje. V 1 istu so tudi sedeži vseli višjih držav-nih uradov in privatni zavodi pogoj, da pride naš naraščaj do svojega kruha. Pritok na Trst in na ostalo Primorsko je treba odobravati in priporočati moramo vsem našim akademikom in srednješolcem, da se nauče laščine. Ker bi bila slovenska univerza v to poklicana, da se naše politično in gospodarsko življenje prenovi, moramo zahtevati temu primeren tip vseučilišča, ki bi v sebi združil jur. in trg. gospodarske vede.
Zahtevati pa moramo, da odpravi vlada gorostasne razmere na šolskem polju v slovenskih pokrajinah in zlasti v Trstu in da ustanovi prepotrebne ljudske, strokovne in srednje šole, a te šole ne smejo konpenzirati laško vseučilišče, ali morda le suspendirati na nedoločen čas našo vseučiliščno zahtevo.
Vlada pa mora tudi ustanoviti adjute in podpore za slovenske docente, ki naj se halibitirajo na kateremsibodi vseučilišču, dijaštvo pa naj se vredno združi še v naprej na praški univerzi in to že radi koncentracije same, dokler ne dosežemo reciprociteto zagrebškega vseučilišča.
Ta reciprociteta pa naj velja za vse avstro -ogrske dežele, in ne samo za Hrvate in za del slovenskega ozemlja. Reciprociteta zagrebškega vseučilišča naj bo predpriprava za slovensko vseučilišče v Trstu. Pri debati se je razpravljalo o delu, ki naj ga izršuje »Vseučiliščih odsek,« ki pa žalibog spi spanje pravičnega. Povdarjalo se je tudi, da se mora med dijaki in med ljudstvom širiti naša sedanja zahteva »Vseučilišče v Trst«. •	.
Po predavanju se je razvila debata, v katero sta posegla tudi starejšimi prof. Berce in dr. Lipold. V vprašanju glede habilitacije v Pragi ali v Zagrebu se je izreklo dijaštvo za obe strani. Pač pa ostane nadaljna koncentracija slovenskega dijaštva v Pragi. Glede zahtev po vseučilišču se je izreklo dijaštvo enoglasno in odločno za Trst. Po debati je sledil pogovor o gmotnem vprašanju slovenskega dijaštva. To važno vprašanje je postalo letos tem težje, ker so vsled denarne krize in draginje izostale mnoge podpore in se tudi posojilo vedno težje dobi. Tovariš Sajovic je podal sliko gmotnega položaja za Dunaj, tovariš Degleria za Gradec in tovariš Brilej za Prago.
Vsa poročila kažejo, da so naša dijaška podporna društva nujno potrebna podpor in da — klerikalci uživajo mnogo podpor, ki jih napredni akademiki niso deležni. Potem se je razvil pogovor o podpornih skladih, ki so se ustanovili v dijaških društvih. Predlagalo se je, naj se podporni skladi, ki so ustanovljeni na principu samopomoči združijo. Na ta način bi si dijaštvo ustvarilo nekak skupen fond, kjer bi našlo pomoči.
Popoldne ob pol 4. se je zborovanje nadaljevalo. Referiral je iur. Sajovic: O bistvu in pomenu narodnosti s posebnim ozirom na 1. točko narodno - radikalnega programa: Narodna dolžnost je prva dolžnost, kateri se uklanjajo vse druge.
Predavatelj je razvil pojem narodnosti, kakor se nam kaže iz našega kulturnega razvoja in iz naših .sedanjih razmer. Referat je bil globoko zamišljen in temeljit. Izvenel je v tem, da je rešitev našega narodnega vprašanja v »Združeni Sloveniji.« Po referatu so posegli v besedo dr. Lah, uir. Ogris, Mačkovšek in prof. Berce. Vprašanje »Združene Slovenije« je v ozki zvezi s trializmom in je prav, da mladina zopet povzdigne veliko idejo, ki bi morala polniti vse naše javno življenje.
Vprašanje »Združene Slovenije« je pa v ozki zvezi Zjjiašim političnim življenjem in s strankami. Idejo »Zružene Slovenije« more nositi le vseslovenska stranka. Danes more mladina le kulturno delati za ta ideal in pripravljati s spojim manjšinskim delom in s statistiko — podatke za bodočnost. V bodočnosti pa bo treba to idejo upoštevati tudi v političnem življenju. Narodno-radikalna struja stoji danes izvan dnevne politike. zato rešuje to vprašanje teoretično. V bodočnosti bo to oblika vsega narodnega vprašanja in se bo v njej razvijalo tudi bodoče delo narodno - radikalne struje. Ob 6. zvečer se je zobrovanje zaključilo in se danes nadaljuje.
Aljažev dom v Vratih.
Prijateljem gorske narave in sploh naravne krasote se nudi lepa prilika — ako si te dni ogledajo našo najkrasnejšo dolino v podnožju Triglava. Dasi slovi ta dolina daleč po svetu, je še marsikateri Slovenec ni videl. Pa tudi oni. ki so jo videli poleti bi videli sedaj v nji mnogo zanimivega.
Slap Peričnik je vsled velikega dežja in vsled kopnečega snega, ki je padel na gorah, zelo narustel, tako da je malokdaj prilika, videti ga v tej velikosti in veličastnosti.
IJot skozi galerije je lepa in prijazna, z njih se nudi lep razgled po vrhovih, ki so si nadeli že bele snežene kape.
Sneg
je zapadel v Vratih 10.—IG. t. m. 5 m visoko, pa je zopet skopnel in je ostal le na gorah, kar daje ceh dolini še posebno krasoto.
Lov na divje koze se vrši 15. in 16. t. m. torej v nedeljo in v pondeljek. Ta lov si lahko vsak ogleda, kdor ga še ni videl. Odmevanje strelov med gorskimi stenami, beg divjih koz. žvižganje po skalah dr-čanje gramoza in klici lovcev— vse to nudi opazovalcu izreden užitek.
Triglav
-se je že seveda oblekel v bel kožuh, pa s tem še ni rečeno, da bi kdo ne smel nanj. Tudi njegovi tovariši so takega mnenja, da bo ietos kmalu zima. Zato vabijo v Vrata vse, ki si jih hočejo še letos ogledati.
»Aljažev dom« je dobro preskrbljen z vsemi jedili in pijačami, dobe se mrzle in tople jedi, znane izborne piske in dober cviček. — Toči se tudi bizeljec iz soda in pivo v steklenicah.
Plezanje
Po gorah je zanimivo a včasih tudi nevarno. Da ni treba iti vsakemu na severno steno Triglava, je dalo Slov. planinsko društvo napraviti kline v veliko skalo ki se nahaja blizu Aljaževega doma. Po tej skali se pleza tako kakor na vrh Triglava in torej vsak sam lahko poskusi, ali je nevarno ali ne.
Odprt bode
Aljažev Dom letos do 3, oktobra. Kdor si želi ogledati gorske zimske krasote, naj pride do
3.	oktobra v Vrata. (Do Aljaževega Doma je s kolodvora v Mojtsarni po lepi poti samo 2 in Pd ure).
Obiskovalcev
je bilo letos v Aljaževem Domu 1105. To je lepo število, ako se pomisli, da je letos marsikoga dež — zadržal doma. da ni šel v planine. Ako bomo po sedanjem deževju dobili lepo jesen, naj prijatelji prirode ne pozabijo posetiti vrata, ki se ravno ob tem času kažejo v vsej svoji krasoti. Vsem, ki so dobre gorske volje in navdušeni za naš planinski raj, gorski po-?dray,
Najnovejsa telefonska in brzojavna poročila.
BOLGARSKA ARMADA NA TURŠKI MEJI.
Solun, 13. septembra. Z bolgarske meje se poroča, da je okoli 5000 bolgarskih vojakov odkorakalo na turško-boigarsko mejo. Vlada je odredila mobilizacijo 15ega redifskega polka m ga odposlala na mejo.
IZVANREDNO ZASEDANJE BOLGARSKEGA SOBRANJA.
Sofija, 13. septembra. V političnih in ministrskih Krogih se širi vest, da bo sredi tekočega meseca torej že čez nekaj dni sklicano sobranje na izvanredno zasedanje. Svrha tega zasedanja je baje ta, da bo ministrski predsednik Gešov mogel pred sobranjem opravičiti svoje rezervirano držanje v sedanjih politiških razmerah na Balkanu.
POSLANIK PAPRIKOV O POLOŽAJU.
Petrograd. 13. septembra. Tukajšnji bolgarski poslanik general Paprikov se je izjavil o razmerah na Balkanu in dejal, da je boja-željnost že precej prenehala. Vsaka nevarnost vojske se lahko v glavnem smatra za odstranjeno. Položaj je sedaj miren in se ni bati. da bi se mogel poslabšati. Macedonsko vprašanje bo mogoče na temelju berolinske pogodbe mirno rešiti.
KOALICIJSKI KABINET NA BOLGARSKEM.
Sofija, 13. septembra. Malinova, šefa demokratske vlade po katere padcu je prišel današnji kabinet, so konzultirali, da li bi demokratska hotela sodelovati v enem koalicijskem kabinetu. Za Malinov odgovor se ne ve, koali-cijld kabinet bodo sestavili le tedaj, ako bo stala Bolgarska pred vojno akcijo.
RUSKI DRŽAVNI DOLG.
Petrograd, 13. septembra. Po službenih podatkih znaša v tekočem letu ruski državni dolg 8.845,711.000 rubljev.
SKLICANJE DELEGACIJ.
Dunaj, 13. septembra. Iz najbolj zanesljivega vira je zvedel naš dopisnik, da se bodo sešle delegacije dne 24. t. m. na posvetovanje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Trst in Prosek: Pride jutri! — G. P.; Se
bomo ravnali po nasvetu.
Odgovorni ureSnik RaSivoj Korene.
Lasf in iisk »Učiteljske tiskarne«.
Telovadno društvo,Sokol* v Ljubljani
pozivlje svoje člane, da se polnoštevilno udeleže
nujnega sestanka,
radi dogovora o cvetličnem dnevu. — Sestanek se vrši danes v soboto, ob 8. uri zvečer v telovadnici »Narodnega doma«.
Na zdar!	Odbor!
Izjava.
Prosek, 12. septembra 1912.
Slavno uredništvo »Dan-a«
v Ljubljani.
Podpisani odbor izjavlja lt brzojavki \ »Slovenskem Narodu« dne 6. septembra in na izjavo pevskega društva »Hajdrih« v »Edinosti« dne 8. septembra sledeče:
1. Telovadno društvo »Sokol« na Proseku ni v nikaki zvezi z omenjeno brzojavko, pač pa prosi odbor pevsko društvo »Hajdrih«, naj objavi odpošiljalce one brzojavke, oziroma vsaj vrsto onih, ki iz osebnih razlogov hočejo ovirati nadaljni razvoj društva.
2. Odbor »Sokola«, poznajoč razmere na Proseku, obžaluje sam, da je prišla ona brzojavka pred slavnostjo v javnost.
3. Odbor »Sokola« potrjuje javno, da je brzojavka dne 6. septembra v »Slovenskem Narodu« odgovarjala istinitosti in resnici, in da je izjava »Hajdriha« v »Edinosti« tako zavita in zaokrožena, kakor da bi »Hajdrih« ne prepovedal cvetličnega dne.
4. »Hajdrih« je z dopisom na odbor »Sokola« na Proseku z dne 30. avgusta 1912 prepovedal »Sokolu« prireditev cvetličnega dne, boječ se konkurence pri razprodaji svojih založb.
Telovadno društvo »Sokol« v Proseku.
Za odbor:
Jaromir Štrukelj, t. č. tajnik.
Mali oglasi.
Več dobrih stanovanj za dijake ima na razpolago »Prva anončna pisarna«._____________
Radi drugega podjetja se proda krojaška obrt v kateri delajo 3 do 4 delavci, eventuelno se sprejme tudi kompanjon. Natančneje v »Prvi anončni pisarni.«_______________ 591 jo
Spretna šivilja in vajenka se takoj sprej-nie. Kongresni trg 6. II. nad.	636—3
Meblovana soba s posebnim vhodom se ceno odda stalnemu gospodu. Vpraša se: Emon-
ska cesa 2.	  626__4
Sprejme se v boljšo hišo na hrano in stanovanje učenka z vadnice. Na razpolago tudi glasovir. Natančneje v, »Prvi anončni pisarni«.
673—3
Meblovana soba
koj odda v Spodnji II. na desno.
j posebnim vhodom se ta* >iški, Planinska cesta 27.
633—2
Dva dijaka se sprejme k boljši radbini na hrano in stanovanje. Židovska ulica št. 1. IIL nadstropje.	624—2
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Ali ste poskusili posebno specialiteto likerja
» Zdravnik želodca?
-v
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajali ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Poslopje mestne hranilnice.
Lasne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah
priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
Med bralce tega časopisa
razdelimo 3000 parov
izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo našo tvrdko.
Le zaslužek na delu K 13-75 za 3 pare čevljev se plača.
Čevlji veljajo sicer 42 kron.
Pošljemo vsaeemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, zato nič rizika. Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev
FRANC HUMANN, DUNAJ, II.,
AlolBgasse šter. 3/10. F,
Se le lz Va5 gn priporočilu bodemo Imeli korist.
J®*
Celo
noč odprta
Celo noč
^\odprto
rrarxmvj*
FR. 8». ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesijonlranl optik In strokovnjak svoj
optični zavod. ‘ 8ftj| Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, tčlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Gramofoni - automati!!
a tovarniška zaloga
JIBRB.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur ln Šivalnih strojev. Imam Specijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	:i
Vse potrebščine In vsakovrstno kolesje t zalogi.
f Avstro-Amerikanska zalega če¥l.jev.
Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15 °i0 ceneje, vse kar je v moji trgovini.
Za obilen obisk se priporoča
Viktnriia Strniša Lj-aioijana,
¥ 1AIV1 1JM kJH HIJU) Pod Trančo — Jurčičev trg štev. 3.
(g^ršr^
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Pariz 1905 1.
Ustanovljeno leta 1900,	'
Odlikovana:
i
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največ j o zalog-© IrrasrLlli
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
::	Cene brez konkurence. s:
FR. IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 13-13.
Mednarodno spedioijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
tJiBtaaaoTrlj eno 1B7®.	CTeiafon.	Sterr.	QO.
Podjetje ca prevoznino c. kr. priv. ju*, železnice. *■» Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada V Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. - Reekspedicija in skladišča. — Eksp^ssni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. LIoyda.
Pisarna v mestu: šelenburgova ulica 8. Centrala in skladišče: Cesta na južno Železnico 7.
Podružnica: Glavni earln^ JiJŽr.l Kolodvor.	257
<amaaOL<mšB»
Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v }fDnevu“. i «
Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino
za deklice in dečke. — Najnovejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in naj več j o izb er o damske konfekcije, kakor valeto je, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča
,, Angleško skladišče oblek(<
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. M
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. 10 ::::::::::::::::::::::::::::::::::::
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živnso sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin la motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v 20x10gt.
o
CSJ
O
Ph
P*
O
SJ
O
Oh
Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah!
Radi velike zaloge vseh e«!
¥ V«
kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo.
Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom:
FR. IGLIČ, Ljubljana
Mestni trg št. 11.—13. - Mestni trg št. 11.—13.
T>
O
esj
o
&
TJ
O
M
O
r
i
== Povodom početka šole ==
priporoča
modna in športna trgovina
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte za dijake in dijakinje
perilo, klobuke, čepice, majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, modeice, telovadne čevlje itd. itd.
K
Vse
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
trgovina s knjigami in muzikalijami
H Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
It	Seznamki	učnih knjig se oddajajo zastonj.