146. številka.
Ljubljana, v soboto 26. junija.
XXIII. leto, 1890.
tbaja vsak Han «>e*er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pofiti p reje man za svatro-ofjerske dežele za vse letu 16 gld., za pol leta S idd., za četrt leta 4 gld., i* eden i&eBec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto  tfl |jld.,   za ćetrt leta 8 gld. 30 kr.. za jeden meneč 1 gld. 10 kr.    Z;i posilianje  na  ilom r-i^nna «<■"
po 10 kr. za mesec  po M kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr.. če Be trikrat «.1 i večkrat tibka. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračaju. — Uredništvo m upravnifttvo je v GospodBkih ulicah fit 12. Opravnifitvn naj b* blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u  pol leta........6   „   50 „
, četrt leta.......3   „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
.  Pol leta........8   „   — „
, Četrt leta........4   „   — „
, jeden mesec.......I   „  40 „
MF" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu Be mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upraimi&tvo ,,8lov. Naroda**.
Ob odprtji vodovoda Ljubljanskega.
Dve tisoč let je že poteklo, ko so zmagonosne rimske legije prodrle v naše pokrajine in na mesto, kjer sedaj bela Ljubljana stoji. Prišedši Bemkaj, spoznali so praktični Rimljani takoj, da tukajšnja voda ni pitna, da ni zdravju ugodna. Zbrali so torej blizu Podutika več studencev, katerih jeden se še dandanes „Rimski studenec* imenuje, nape Ijali je v novo mesto in tako prebivalce preskrbeli s svežo, zdravo vodo.
Pod železno nogo divjih rodov, ki so preke naše dežele vrvili v solnčno Italijo in nazaj, zrušilo se je rimsko njesto v prah, z mestom zrušil se je tudi rimski vodovod, ali vsaj pokvaril tako, da ni bil več za rabo. Dasi je potreba zdrave vode ostala istotako pereča, kakor za vlade Rimljanov, veader skozi dolga stoletja ni bilo nikogar, ki bi bil skušal odpraviti ta nedostatek.
Še le 1882. 1., ko je narodna stranka dobila mestno upravo v roke, začelo  se je resno misliti
na vodovod in g. Ivanu Hribarju gre nepo bitna zasluga, da je on to misel sprožil, in v zvezi z drugimi člaui vodovodnega odseka in mestnega zbora vodno vprašanje proučeval, posvetoval se s strokovnjaki in z jekleno vstrajnostjo deloval, da je veliko to podjetje danes završeno in se bode jutri svečano odprlo.
Ogromno to delo bilo je silno težavno. Premagovati je bilo stare predsodke, prepričavati neverne Tomaže, katerih je pri vsacem novem podjetji, žal, le preveč, odstranjevati so se morala razna nasprotstva in skrbeti je bilo za pokritje dotičnih, za občino Ljubljansko razmeroma jako velikih troškov, skrbeti pa, ko je bil vodovod sklenjen, tudi za to, da pride delo v prave roke, da bode solidno in točno završeno.
Vse to se je v polni meri doseglo. V Klečab dviga parni stroj uadanjo vodo blizu štirideset metrov globoko izpod površja in jo stiska v železne cevi, napeljane po vsem mestu. Vodovodna mreža preskrbljevala bode prebivalstvo z izvrstno, trdo vodo, služila nam bode v slučaji požara, služila za škropljenje ulic in trgov, pospeševala smotre novodobne higijene, koristila bode vsaki rodbini, vsa-cemu gospodinjstvu.
Zategudel je jutršnji dan za naše mesto vele-važen in znamenit praznik. Z vodovodom utopila je našu metropola v kolo onih mest, katerim je na srci napredek in fizična blaginja meščanov, z vodovodom se je pokazalo, da resna požrtvovalna volja premaga vse ovire, vodovod je, ne glede na druga dela , sijajno spričevalo sposobnosti za narodno stranko.
Prebivalstvo Ljubljansko si zatorej jutri sme čestitati in prav srčno veseliti se svečanega odprtja mestnega vodovoda. Čustvom osnovane radosti pa se pridružuj tudi čustvo hvaležnosti vsem onim gospodom, ki so to delo zasnovali, tako izborno dovršili in ž njim okrasili lice naši beli Ljubljani. Tega dela se bodo radovali še pozni potomci in hvaležno se spominjali prednikov svojih, ki so jim naklonili dobroto studene, zdrave vode.
Zaradi tega je jutršnji dan zares pravi praznik za mesto naše. Zato bode jutri, kadar v soinč-nih žarkih zaiskri prvi curek nad vodometom, kot simbolično znamenje odprtja, veselje zaigralo v vsa-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Soparno je, zelo soparno. Kakor Bvinec tlači nas razpaljeni vzdub, od nikoder ni svežega, oživ-IjajoČega prepiha. Na nemški meji zastavljajo nam izhod razni carinski predpiBi in paragrafi, ob ruski meji stražijo na svojih čilih konjih drzni kazaki s svojimi dolgimi sulicami, proti Rumunski še neso popolnoma odstranjeni neprijetni trgovinski oblaki, sedaj pa se prepove že ščetincem prosti uhod v blaženi Magyarorszag. Dokazati morajo črno na belo, da se jih „influenza" še ni prijela in da neso ru-munske narodnosti, in še potem je veliko vprašanje, ah se jim dovoli prosti uhod v slavno domovino paprike. GoepOda v Budimpešti je namreč silno razsrjena in Maks Falk je v .Pester Lloyd" spozabil 86 že tako daleč, da srbske državnike imenuje „nezrele dečake", ki so dobili batine in sedaj brcajo z nogami in rokami.
A ne samo na meji, tudi v naši notranjosti vlada ista soparica.  Mir je sicer osiguran, a baš
zaradi tega treba ga še bolj podpreti s kanoni, repetirkami in brezdimnim smodnikom, kar vse veliko „košta." Treba bode še nekoliko milijončkov, in ta zavest nas neljubo ščegeta na onej strani, kjer navadno hranimo svojo deuarno listnico.
Kar se tiče brezdimnega smodnika imam jaz svojo sodbo. Dobro vem, da ga Trnovski gospod Andrej ni izumil, preveril sem se pa tudi, da še ni vreden svojega imena, smodnik namreč. Dima pro-uzročuje še vedno toliko, da se gospod Kalan v .Slovenske Matice" odboru niti ne vidi. Gospod Audrej ima hudo smolo, trikrat je že padel pod kandidatskim križem in pri vsem naporu ni mu možno splezati na vzvišeno dostojanstvo, marveč ostati mu je na sicer nikakor neugodnem stališči kapelanskem in iz farovža oprezno gledati, kako v Trnovem in Krakovem raste vohrovt in pa peter-šiljček, ki bi rad bil v vsaki juhi. Uf! soparno je, soparno!
Pri takaj soparici začuti človek že nekoliko hladu, ako se o sveži vodi le govori. In voda je predmet, o katerem se da veliko govoriti. Pred stvarjenjem sveta bilo je vode toliko, da živ krst ni mislil na vodovod. Za očaka Noeta imeli so jo
kem srci in s curkom vzplavale bodo kvišku iskrene želje za blaginjo našega mesta in njegovega prebivalstva. Zato kličemo mi že dnues in vabimo vse meščane, da se nam pridružijo in iz polnih prs vskliknejo:
Živela h e I a L j u b 1 j a n a !
S lava, trikratna slava, možem, ki so z a b n o v a I i in dodelali vodovod!
Delegacijsk banket.
Navada je, da slednje lito cesar da dva banketa delegatom. Pri teh banketih se vladar razgo-varja s posamičnimi delegati o političnih vprašanjih in zaradi tega so ti banketi neke posebne važnosti Iz pogovorov vladarjevih izvemo marsikaj o namerah vlade, ker cesar kot ustavni vladar ne izraža (svojega mnenja, temveč le mnenje vlade. Njegovo razgovarjanje ima biti le podpora vladni akciji, v kolikor ne izvira samo iz navadne uljudnosti.
Prvi banket bil je letos preteklo nedeljo. Pogovor s posamičnimi delegati pri tem banketu ni bil posebno zanimiv. Sukal so je o delovanji obeh delegacij. Vladar se je zahvaljeval poročevalcem za njih trud in pogovarjal o višjih potrebščinah za vojsko in o pomislekih, ki so bo izražali v delegacijah proti naraščanju vojnega budgeta. Priznaval je, da so bili pomisleki opravičeni, pa pristavljal, da se bodo morali vse težave in pomisleki premagati. Kakor mi razumemo te besede, bode prihodnje leto delegacija rada ali nerada morala privoliti nove svote za vojsko. Tega smo tudi bili preverjeni, ko je minister Bauer v delegaciji govoril o potrebnem povišanji vojne sile,
V višjih krogih nikakor neso opustili misli, da se mora povišati vojna sila; Če tudi je sam ogerski ministerski predsednik v tej zadevi nekoliko ugovarjal vojnemu miuistru.
S profesorjem Suessom se je cesar pogovarjal o Bosni in Hercegovini Vladar se iako zanima za okupirani deželi, in iz tega so sme sklepati, da Bosno in Hercegovino misli obdržati vsekako Avstrija in da ti deželi na Dunaji že zmatrajo tako rekoč za sestavni del naše države. Veselilo je cesarja, da je SuesB, ki je bil nasprotnik bosenski okupaciji, prišel do preverjenja, da je Avstrija v teh deželah dosegla lepih uspehov.
več nego do vratu in zamerila se jim je tako močno, da so začeli takoj po vesoljnum potopu oboževati vince, vodo pa mrzeti. Pozneje pa je vode bilo vedno manj, zato bo jo vedno bolj čislali in treba je bilo že vodnih tehnikov. Prvi bil je Mojzes. On je v Nilu uganjal svoje „kunšti" in Faraonu izreke poslal toliko golazni, da je naposled drage volje dovolil v to, da smejo židje oditi iz dežele Gosen, on jim je odprl suho pot, skozi Rudeče morje in jih peljal v puščavo, kjer so se preobjeli prepelic, in kjer bi bili vsi žeje pogagali, da ni Mojzes imel čudotvorne palice, s katero je ob skalo udaril in tako otvoril studen vrelec, da so si žejo gasili potomci Abrahamovi.
Mojzes, kot prvi vodni tehnik, napravil je na ta način prvi vodovod. Za njim prišla je cela vrsta posnemalcev. Že Grki bo učili, da je „voda najboljša stvar" na svetu, Rimljani pa so bili glede vodovodov pravi mojstri, kajti znali so, koliko je vredna dobra pitna voda, in povsod, kjer so se naselili, bila je njihova prva skrb za dobro vodo. Vrednost vode jela se je vedno bolj spoznavati. Kdor ne vć, kolika dobrota je voda, ni mu treba v puščavo Saharo, dovolj bode, ako se mej pasjimi
S Tržaškim delegatom se je cesar pogovarjal o Llovdu, da se bode preustrojil v čisto avstrijski zavod, in da bode za preustmjbo treba mnogo denarja ter je tudi želeti, da se Llovdova zadeva kmalu uravna. Državno nadzorstvo pa ostane v bodoče, kakor je dosedaj, kar ]e vladar posebno ua-glašal.
Drugi delegacijski banket bil je v torek. Pri tem banketu se cesar ni mogel pogovarjati z vsemi povabljenci, ker so pogovori z nekaterimi delegati bili dal|Ši. Naravno je, da so se pogovori največ zopet sukali o delovauji delegacij. Tudi o Llojdu se je zopet govorilo, in je cesar proti poslancu Russu naglašal, da bode (emu zavodu treba večje podpore, ker ima veliko politično važnost za orijent.
Ker sta bila pri tem banketu dr. Rieger in grof Oavald Thun, ki pripadati glavnim osobam Dunajskih konlerenc, je razumljivo, da se je pogovor sukal a češkonemški spravi. Pogovor ta nas pač n i posebno razveselil, ker se je iz njega videlo, da se Taaffejeva vlada tudi drži ponemčevaluib načel. Ko je dr. Uieger vladarja opozoril na mla-dočeške agitacije, je cesar opomnil, da je obžalovati, da se vznemirja narod s praznimi frazami. Vodja Staročehov je mislil, da je sedaj čas ugoden, opozoriti vladarja, kako bi se dale preprečiti rala-dočežke agitacije. Rekel je, da bi vlada morala kaj storiti zlasti glede notranjega uradnega jezika pri sodiščih. Odgovor vladarjev se je pa glasil, da se je pri tem ozirati na interese državne službe. Uieger je potem opozoril, da bi interesi državni pač ne bili na škodi, če se uvede češki notranji jezik pri nekaterih sodiščih na Č škem, ko vendar v Galiciji, južnoj Tirolski in Dalmaciji tudi uemajo nemškega notranjega jezika. Cesar mu je pa odvrnil, da v Avstriji ne sme priti do tega, da bi uradniki nemški ne znali. Dr. Rieger je sedaj opozoril na Ciaina Martinica predlog, naj bi se sred nje šole tako preustrojile, da bi se vsak učeuec na srednjih šolah moral učiti obeh deželnih jezikov, ako roditelji odlučno ne zahtevajo, da se oprosti teg*) učenja. Ko bi se gimnazije in realke tako uravnale, bi se ne bilo bati, da bi uradniki ne umeli dovolj neinšeiue. Cesar je zmajal z ramama, in odgovoril, da bi take preustrojbe bilo želeti, ko bi ne bilo ustavnih ovir. Proti Thunu je cesar izrekel nado, da se odnošaji na Češkem kmalu zboljšujo. Z dr. Promberjem se je p i pogovarjal o volitvah na Moravskom. Opomnil je, da se je deželni zbor moravski odlikoval vedno s posebno zmernostjo. Dr. Promber je odgovoril, da se vzlic hudim volilnim agitacijam nadeja, da bode bodoči deželni zbor isto tako zmerno deloval.
Drugi pogovori so bili manj pomenljivi, zatorej jih tukaj ue bodemo navajali. Pogovor z dr. Riegrom je pa, priznati moramo, nas kar presenetil. Že dolgo nesino posebno naudušeni za grofa TaatVea vlado, a vender si nesmo miBlili, da jo vodi nemški duh. Sedaj je jasuo, da se je vsa sprava na Češkem uprizorila le Nemcem v korist. Dr. Škarde resolucija, katero je sklenil češki deželni zbor ne bode imela nobenega uspeha. Vlada hoče da se ohranijo in zagotove prednosti nemškega jezika.
dnevi malo po Krasu sprehaja. Prepričal se bode, kako iz srca vzet je napis na vodnjaku v Borštu: „Gratias agat unusquis<iue pro beneficio aquae sa-lientis!"
Tudi v nas se je voda vedno dostojno cenila. V narodni pesmi prepirata se vino in voda za prvenstvo :
„Vino ino vodu Žlahtni dve reči, Skoro brez nobene Bit' mogoče ni. Vino hočo gospod hiti, Voda bo ne da ukrotili. Hud prepir mej njima je.fc
Prepir mej n|iuia je res bud, oba zagovarjata se izvrstno, navajata vse mogoče razloge pro et centra, bolje, nego marsikateri „ex offo"-zagovor-nik. Naposled pa zmaga voda in to po vsej pravici. Voda je izredna dobrota, brez katere ni moči živeti, voda je jednako važen faktor, kakor vzduh, in kakor zdrav vzduh ugodno upliva na naš organizem, tako tudi sveža, zdrava voda.
Zato tudi jaz tukaj pod črto z veseljem pozdravljam završeni vodovod Ljubljanski in srčno želim, da bi se te dobrote dolgo veselili mi, za nami pa naši potomci, vsi pa „v boljših letih, manjših grehih in v večji milosti Božji!" s.
V višjih krogih imajo še vedno nekake pred-sodbe glede slovanskih jezikov, in te predsodbe premagati popolnoma bode veliko težave. Vladni krogi so še vedno naudušeni za nemštvo. Seveda to tudi ni povsem čudno. Dolgo desetletij je imel nemški jezik veliko prednost in zaradi tega se je misel ukoreninila, da mora tako biti, da tako zahteva državni interes. Če tudi skušnja uči, da se v Dalmaciji, Galiciji in južnem Tirolskem prav lahko brez nemščine izhaja vender odločilni krogi neso za to, ko bi tudi drugod tako bilo. Zatorej bode treba vstrajnega napora in delovanja , da pride Blovanščina v prav > veljavo, a naposled mora priti, ker je zmaga pravice in resnice le vprašanje f*asa.
,.Schulverein" in „Siidmark".
Deset let je šlo v dežel, da se je rodil nemški „Schulverein", s katerim smo se že tolikrat bavili, in se bodemo morali še mnogokrat, kajti delovanje njegovo je nam Slovencem v duševnem oziru isto tako opasno, kakor nam utegne v ma-terijalnem postati posestrima njegova zloglasna „Siidmark". Res „par uobile fratrum" vskliknil bi človek, ko bi ti dve društvi tako globoko segajo-čega upliva ne imeli, da bi se človeku še zljubilo šale zbijati.
Kakor nam je jasno odkrda desetletnica nera-š kega šolskega društva, pri kateri so razni govorniki slikali de\ovanje njegovo, je sisteraatitno ger-maniziranje slovanskih narodov prvi in glavni namen njegov. Omenjali smo ob svojem času, kako je govoril v Gradci nemški doktor Wolfhaitt ter kake gorostasne nesramnosti je spravljal na dan Jednako govoril |e tovariš njegov dr. pl. Kraus v Linzu, kateri je sicer manj nesramno a isto tako odkrito priznal gerraanizatorične namene društva, ter posebno poudarjal, koliko je storilo v južnih slovenskih deželah, kjer nemštvo treba braniti proti navalu slovanskemu! Mi torej navaljujemo, ko se komaj ubranjujemo vedno nevarnejemu potujčevanju našega naroda! Mi navaljujemo, če v čisto slovenskih krajih zahtevamo slovenskih šol, a se ne moremo sprijazniti z mislijo, da zaradi par naseljenih Nemcev iu ponemčenih domačinov naj bi si vsi drugi morali učiti nemški. Kakor v Gradci doktor Wolfhartt, tako je tudi v Linzu doktor pl. KrauB, poudarjal kot posebno zaveznico „Schulvereinu" za južne pokrajine slovenske ustvarjeno „Stidinark", katero je pozdravljal od srca, želee jej najboljšega uspeha. Jasuo je povedal, da od druge strani dela za iste smotre, ter da jedno društvo pomaga drugemu.
Zakaj da sezamo daues nazaj po teh pojavih, o katerih je bilo že deloma govorjeno v našem listu? Povod daje nam vest, da je vlada potrdila pravila za podružnico, katero je osnovala „Sttdmark" za Gorenjsko z imenom „Oberkrain". Sedež tej podružnici bode v Tržiči. Slaboglasna ta naša nein-škutarska trdnjava pokazala se je zopet v žalostni luči, ter podaje zavetje sovražnikom našim. Nadejati se hočemo, da pri nas, posebno na Gorenjskem, bode „Siidmark" imela malo prilike raztezati pogubne svoje mreže, ter nam sejati luliko mej go-
Dvestoletnica Valvasorjeve knjige „Ehre des Herzogthums Krain".
(Dalje.)
Neka pesebnost Valvasorjevega pripovedovanja obstoji v tem, da rad vpleta izreke imenitnih mož, citate starih klasikov in druge moralične sentence. Ua bi povzdignil živahnost svojega razpravljanja, rabi mnogokrat primere; ki so seveda najčešče iz pniode vzete. Tako n. pr. označuje vlado Friderika lil. n temi besedami: „Dieser t.ugendharlte Keyser komite, obgleich er friedfertiges Gemtits und Namens vvar, vvitbrend seiner Regierung so wenig des Friedeus geniessen, als wie ein Fels mitteu i ni Meere unaugebrauset bieibt." Turke primerja Valvasor tigru, „welcber nachdem er ein Mal seiue grimmige Zahne in Blut getaucht, folgender Zeit iinmerzu nach dergleichen diirstet u lauret."
Prav malo se je Valvasorju posrečilo etymo logično razlaganje krajevnih imen. Popolnoma na-jivno izvaja jih iz podobnih ali slično se glasečih minskih besed, n. pr. Lukovico od „gucken", Senožeče od starih „Seuonov", Bled od „Fels", Sou-neok od „Sonne", Gutenegg (Godnek) od ,Ecke, Kode alles Guten" itd.
Posebna lastnost Valvasorjevega dela je, da
renjsko naše prebivalstvo. Res, da časi so slabi, davki skoraj neznoBni in vedno rastoči in da je stanje kmetovalca od dne do dne težavneje, da mnogo posestev pride na boben, a vender se nadejamo, da navzlic tem neprijetnim prikaznim 8e vender pri nas ne bode moglo postopati tako kakor Nemci postopajo na vzhodnjem Nemškem mej obubožanimi poljskimi plemiči in mej ubogim zanemarjenim poljskim narodom, kjer nemška vlada germanizuje na vse pretege in z vsemi mogočimi sredstvi.
Lansko leto dovolila je namreč nemška državna vlada 100 milijonov mark za nakupovanje poljskih plemiških posestev, na katere naj bi se naseljevali samo nemški kmetje Dosedaj izdalo se je že 25 milijonov in se je že mnogo doseglo. Nakupljenih je bilo čez 42.000 hektarov zemljišč, in prodanih in parceliranih. Na nekdanjih poljskih posestvih ustanovljeuih je danes že 22 nemških vasij. Druzih 40 nemških vasij bode se ustanovilo še letos in pa drugo leto. Posebno gledalo se je pri nakupovanji poljskih posestev na take okraje, v katerih je Nemcev le malo ali so v manjšini. Tam nakupuje se najraji in se nastavljajo novi nemški prebivalci, da bi okraj tako s časom postal po večini uemšk. če Nemci jedeukrat pridejo do večine, bodisi naravne, ali pa umetno priborjene in pridobljene, potem pa vemo, kako oui razumevajo pravico druzih narodov in ravnopravnost.
Vemo, da bi naši .šulvereiuovei" in „siidmar-karji" najraje delovali po gori navedenem pruskem receptu, ali hvala Bogu k temu jim manjkajo milijoni iu pa lebkoiniselno zapravljivo poljsko plemstvo, katero je že toliko nesreče prineslo čez obogi poljski narod.   V naB ne bode jim mogoče delati tako  ua debelo, a tudi  droouo  delovanje utegne nam prinesti   mnogo škode,   ako  ue bodemo pazni in oprezni. Pod krinko, da varujejo le nemško narodnost pred pretečim poplavom slovanskim, zabijati hote ti pijonirji germanizacije kole za oni preklicani most, ki bi ga tako radi zgradili preko naših teles do Adrije, h katerej jih vleče neko tajno hrepenenje.   Kar ne bode zmagoval „Schulverein", ki ima nalogo ponemčevati  nam slovensko našo deco, udušiti že v mladini naši alovanstvo, ker šole morajo mu biti povsem nemške, da se mladina ne pokvari v njih, to   naj   pa  dopolnuje „Budma»k«. Ona naj   skrbi za to, da  posestev  slovenskih, ki bodo iz katerihkoli uzrokov na prodaj, ne bodo dobivali v roke Slovenci ali Slovani, nego, da se na njih naselijo zagrizeni Nemci, kateri  bodo potem hujskali in delali proti narodu našemu, ki jih gostoljubno vsprejmlje   v   bvojo sredo,  in to tako dolgo, dokler se jim ne posreči dobiti toliko veljave iu toliko upliva,  kakor ga žele za dosego svojih namenov.   Saj vidimo to dan za dnevom v slovenskih pokrajinah na spodnjem Štajerskem in Koroškem, kjer ima naše dobrohotno ljudstvo res jako težavno stališče,  akoravno se od dne do dne bolje zaveda svojih pravic.
Zdaj  pa je  sovražnik  razobesil germansko svojo zastavo celo že v srci Slovenije in nad Tr-
Dalje v prilogi.
izvaja iz vsakega dogodka moralično in didaktično posledico. Zgodovina naj ne pripoveduje 8amo, kaj se je nekdaj zgodilo, nego ona naj tudi poučuje in nravstveno vzgaja. Zato je vpletel v sredo svojih poglavji moralična premišljevanja in take vzglede, ki spodbujajo k dobremu ali pa od hudega odvračajo. Ko pripoveduje o podrtih in zapuščenih gradovih, pridoda nauk, naj človek svoje Btanovanja ue zida samo na drevesa, kamenje in mramor, temveč tudi na krepost, da bode mogel kedaj iz Časnega bivanja priti k večuim kočam in zvezdnatim palačam, ki se ne dajo razdreti. Padec Milote, ocenjuje Val-vazor tako-le: „K visoki sreči pride se pač tudi po nepoštenih sredstvih, temeljni stebri sreče pa se morajo samo s krepostjo postaviti. Po lahko-mišljenosti in slavohlepnosti marsikdo visoko pride, ali se ne more na doBeženi višini obdržati, nego se mora ponižno s tem zadovoliti, kar mu usoda odmeri."
Iz takih moraličnih razmotrivanj spozna se natanko Valvasorjevo mišljenje in čuteuje. Pred vsem mora se poudarjati, da je bil globoko prepričan o božjej previdnosti. Kueze iu narode vodi božja roka ter odločuje njih usodo. „Alles, Men-Bcheu und Giiter, bewegliche und utibevegliche Sa-cben sind ununterbrochenem Wechsel uutervvorien,
Priloga ^Slovenskemu Naroda" St. 146 28. junija 1890.
žičem veje „Sudmarke" nemška trobojnica. To nam bodi svarilo! Bodimo složni in branimo pogumno mladino našo proti „Schulvereinu" posestva naša pa proti „Siidmarke" požrešnim nemškim krempljem. To Bta nam nevarna dva sovražnika, ker ru-jeta na videz tiho in mirno, a nam utegneta dona-šati veliko škodo, te ne bodemo pobijali njihovega delovanja pri vsaki priliki in z vsemi sredstvi.
Y.
„Matica Slovenska".
Tajnikovo poročilo o delovanji odbor o vera v zadnji dobi.
(Dalje.)
Po daljšem prestanku pričela je „Matica" izdajati z lanskim letom počenši zopet založne knjige. Kot taka Be ima smatrati Križmanova „Slovnica italijanskega jezika", katere je „Matica" založila 1000 iztisov, da tako poravna staro književno zadevo, pri kateri se je bila že pred mnogo leti nekako ob zezala. — Da ustreže nuj ini potrebi, in ker je upati, da zadobi knjiga  ministersko  potrdilo kot šolska, dalje ker bodo troški zelo neznatni in ker je knjiga omikanim krogom sploh pristopna, založila je „Matica* letos v 500 izti8ih dr. Kosovo „Vzgojeslovje", namenjeno učiteljiščem in sestavljeno strogo po zahtevanih predpisih za šolske knjige.   Tiskala jo je Miličeva tiskarna. — Druga učiteljska knjiga, ki jo je „Matica" založila, „Lavtarjova geometrija", utegne prav v kratkem poiti.   Odbor se bo o tem še raz-govarjal, je li in  pod   kakimi pogoji  bi jo „Majica" vnovič založila. — Tudi glede* Pokorny-Tuško-vega „Prirodopisa rastlinstva" in pa glede* Woldfich-Erjavčeve „Somatologije",  ki jih je bila „Matica založila, se ni ravno bati, da bi vsled prevelicega preostanka zastareli; v par letih namreč tudi uteg neta poiti. Pač pa ima „Matica" v svoji zalogi še jako mnogo Pokorny-Erjavčevega „Prirodopisa ži valstva".
Ker predlanskim častni nagradi iz JurČiČ-Tom-šičeve ustanove nista bili izplačani obe, marveč le jedna, in sicer manjša, je odbor ponovil razpis večje nagrade z rokom do 1. novembra 1889. leta ter podaljšal rok še do 1. junija letos. To utegne „Matici" pripomoči do zanimive leposlovne knjige, ki izide po priliki ob letu kot VI zvezek „Zabavne knjižice". — Dobil je namreč odbor v ta namen v zadnjem času dva rokopisa, vrnil pa že prej jed-nega pisatelju, ker ni ugajal.
Precej bistvene premembe so se vršile tekom zadnjega leta v društveni književni zalogi, ki se je zdatno zmanjšala. V prvi vrsti je tu omeniti zemljevidov, katere je „Matica prepustila razven za najnujnejšo silo potrebnih izvodov vse, njih 7809, „Narodni Soli" ; ostalo jih je le še 235. Zaloga štela je pričetkom letošnjega leta 14.655 knjig; /manjšala se je tedaj za 429 knjig. Prirastlo je 7000 knjig, odpadlo pa 7429, in sicer 6008 na ude, 810 knjig in pa 7790 zemljevidov vsled daril, 611 knjig (v prvi vrsti šolskih) in pa 19 zemljevidov vsled nakupa. — Odbor je namreč kot običajno podarjal prošnjikom založne knjige starejše dobe, ozirajoč se v prvi vrsti na to, da so prošnjiki društveni
člani, ali da vsaj hočejo v kratkem postati. Kupo-valci založnih knjig bo bili večinoma le knjigotržci, tu pa tam vender drugi posamezniki. Tudi lani pošlo je nekaj založnih knjig popolnoma, namreč mimo že omenjenih zemljevidov in pa „Nauka o telovadbi" (II. del), kateri je „Matica" podarila „Sokolu", „Narodni Šoli" in pa „Učiteljskemu društvu slovenskemu", tudi še „Koledar za leto 1867", .Letopis za leto 1888" in „Olikani Slovenec". Nekaj knjig nahaja ae pa le še v majhnem Številu v zalogi.
V  smislu odborovega,  po zboru potrjenega sklepa objavlja „Matica" v svojem „Letopisu" društveno knjižnico, razvrščeno po jezikih. V preteklih letih  izgotovljeni  sta bili  poročili o slovenskih in hrvatskih jezikih v treh nadaljevanjih. Letos pridejo na vrsto srbBke in bolgarske knjige, ki se bodo tiskale vsled odborovega sklepa v latinici. Knjižnica je pa, akoravno za „Matičine"  razmere v njenih tesnih prostorih prevelika, vender zelo pomanjkljiva, in nikakor ne dosega tega namena, kateri jej je po pravilih določen. Tudi se društveni krogi zelo malo zanjo zanimljejo.   Iste knjige bi donašale več duševne koristi, ako bi primerno popolojcvale kako drugo večjo knjižnico. — Prirastek zadnjega leta znaša 243 knjig, zvezkov, časopisov in zemljevidov; 67 po darilih, 176 po zameni od društev, s katerimi stoji „Matica" v književni zvezi. Glede jezika največ, numreč 106 ruskih, 44 slovenskih, 43 Čeških, 31 hrvatskih, 7 srbskih, 4 nemške, 3 bolgarske, 3 poljske in 2 latinski.   Darovalcem izrekla se je o svojem času primerna zahvala.  Pri društvih ki jej redno ne pošiljajo svojih knjig, opustila je „Matica" zamenjavanje; na novo jih zamenjuje s tukajšnjim „Muzealnim društvom" in pa s „Statistiško komisijo mesta Prage".
Veliko opravila je imel v preteklem letu gospoda rski odsek, ker se je bilo treba mimo običajnega vsakoletnega posla lotiti tudi bistvenih poprav v hiši, ki so prouzročile nad 1000 gld. izvanrednih troškov in pa 300 gld. primanjška v društvenem premoženji v primeri s predzadnjim letom. Iz tiskanega računskega sklepa je razvidno, da je imelo društvo lani 9681 gld. 661 /a kr. dohodkov in 7551 gld. 22 Vi kr. troškov. Glavne troške ima „Matica" z izdavanjem društvenih knjig, hišnim davkom in popravami; glavne dohodke do-dobiva od društvenikov, katerih število se vekaa od leta do leta. Upati je, da preseže letos 2000. Kakor razmere zadnjih let kažejo, zvekša se število od jednega leta na drugo povprek za 150—200 društvenikov in se je od 1. 1880 sem, ko je imela „Matica najmanj udov, podvojilo. Nova poverje-ništva so se osnovala v zadnji dobi za Brdo in Središče, več se jih utegne osnovati v kratkem; izvršilo se je tudi dosti sprememb. Poverjenike so menjali bodisi vsled smrti, bodisi vsled odpovedi ali preselitve prejšnjih poverjenikov : Trst, Bled, Slov. Gradec, Kamnik, Slovenska Bistrica, D. M. v Puščavi, Mozirje in Celje. Močno se je pomnožilo število članov v Mariboru in Trstu. Nazadovalo ni skoraj nikjer. Precejšnji so tudi pomnožki v Ljubljani, Idriji, Kamuiku,  Tržiči , Radečah, Selcih,
bis derjenige in Beiner Herrlichkeit hervorleuchtet, von dem die Weissaguug uns versprochen, sein Konigreich werde auf kein ander Volk kommen; und selbst den FUrsten dieser Welt muss der Thron in steter Ungewissheit seiuer Frist zittern, weil das Ziel der Beharrlichkeit dem allein bewusst, der aUein ewig beharret und dessen Jahre kein Ende nehmcn." In če se o imenitnih uradnikih ali plemenitih ljudeh sedaj nič več ne ve, je temu uzrok, „da Bog sam včasih spomin tistih oseb zatare, ki si so pri njem mej nepravčnimi zapisani."
Valvasor graja visoke in nizke, kneze in narode, ako se prav ne obnašajo. O zgodovini Ferdinanda III. omeni n. pr.: „Wie selig wiirden alle Potentaten seyn, wenn sie ihre menscbliche Con-dition und Sterblichkeit vor dem Kdnig aller Kd-nige sich demiithigteu. So wUrde mancher nicht soviel Blut-Strdme machen, noch bo entsetzliche Verwu8tungen anrichten." Isto tako graja tudi ljudsko prazno vero in pripomeni s karakterističnimi besedami: „Die Dorfredner reden so gar ungeshickt nicht, wenn sie die Schlangenzungen TeufcUnagel tituliren; nur hierin ists gefehlt, dass sie den stei-nernen uud nicht vielmehr den fleischernen Schlang-Zungen solchen Namen geben; dann falsche und otterngifftiga Zungen sind rechte Tcufelsn&gel."
Svojo nepristranost in resnicoljubnost doka-
zuje Valvasor najbolje s tem, da si je dovolil vkljubu svojej pobožnosti in vernosti, ki nam odseva iz premnogih izrazov v njegovem delu, tudi prosto besedo duhovščini nasproti. Ko je generalni vikar akvilejskega patrijarhata deželnemu glavarju kranjskemu skupno s škofom, proštom in stolnim kapitulom Ljubljanskim z izobčenjem žugal, kara Valvazor generalnega vikarja z besedami: „Geist-lie.be mtissen um zeitlicher Angelegeoheit willen nicht bo hurtig herausblitzen, zumal wenn das Recht noch nicht allerdings klar uud ausflindig, sondern elvvas tunckel und streittig ist."
Poleg zdravih nazorov pa izraža Valvasor včasih tako neslane* pojme, da se mu ne moremo zadosti načuditi. Vsakdo, ki jo Valvasorja čital, moral je os t rine t i nad veliko množino pripovedek o strahovih, čarovnicah, zagovarjanjih in zaklinja-njih, katere pisatelj z vso reanobo pripoveduje in v katere je moral tudi verovati. Nekoliko ga hi cer opravičuje to, da je bil ,sin svojega časa" in da je pisal za ljudi, katere so te „kurijozne" pripovedke morda še bolj zanimale, kakor resna zgodovina. Mnogi bi ga bili morda celo grajali, ko bi ne bil Bprejel razprav o čarovnicah in strahovih. Valvasor je bil prevzet od mystičnega in romantičnega upliva svojega časa. Vender se je Valvasor včasih povzdignil nad svoje vrstnike in skušal marsikatero
Metliki, Novemmestu. Št. Petru, Slovenski Bistrici, Braslovčah, Brežicah, Ljutomeru, Radgoni, Kozjem, Laškem Trgu Marenbergu, Novi Cerkvi, Ptuji, Veliki Nedelji, Cirknem, Godci, Beljaku, Celovci in Doberli Vesi. — Društveni dohodki so se že toli zboljšali, da je za knjige mogoče upostaviti vsako leto v proračun 4000 gld. ter da društvo lahko tudi kako drugo knjigo izda kot založno, ne da bi b tem preveč obremenilo blagajno. Račune so pregledali, s knjigami primerjali in potrdili v lanskem občnem zboru voljeni presojevalci. Razen tega je bila blagajna o navzočnosti predsednika in ključarjev ne-katerikrat Škontrirana in našlo se je vse v popolnem redu. — Zastanki, pasivni in aktivni, so le neznatni. — Proračun za prihodnje leto kaže nad 500 gld. prebitka. — Ptuje premoženje v oskrbi društvenega odbora, obstoji sedaj prav za prav le še iz dveh zakladov: namreč iz Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene in pa iz dr. E. H. Coste spomenika v skupnem znesku 3881 gld. 41 kr. — Kot depozita hranijo se v društveni blagajni tudi: hran. knjižica z doneski za Bleivveisov spomenik in pa obligacija Ljubljanske čitalnice. — Društveno premoženje znaša 51.908 gld. 53 kr., bodisi v gotovini bodisi v hranilniških ulogah, neprimičninah, inventarji, ali papirjih. (Konec prih.)
Poli lični razgled.
Notranja <lcželc.
V Ljubljani, 28. junija.
i\7č kompromisa. Volilni odbor UBtavovemega veleposeBtva štajerskega je sklenil, da kompromisa ne vsprejme. Konservativni veleposestniki se sedaj volitve udeležili ne bodo. Slovenci nemarno povoda žalovati, da se je razdrl ta kompromis. Pogajanja so se bila začela po inicijativi vlade. Taarlo je nameraval s tem kompromisom menda nemške konservativce na Štajerskem popolnoma odločiti od nas Slovencev. Če bi bili Slovenci osamljeni v deželnem zboru, bi se njih želje ložje prezirale, nego sedaj, ko jih semtertja podpirajo nemški konservativci.
Odstop vojnega ministra. „Deutscbes Volksblatt" izvedel je, da jeseni odstopi vojni minister Bauer. Njegov naslednik bode baje poveljnik 12. voja podmaršal Szvetenay. Po imenu soditi je S<sveteuay Madjar in potem bi imeli za skupne ministre same Madjare. Povod Bauero-vemu odstopu bi bilo to, da se z avstrijsko in ogersko vlado ni mogel prav sporazumeti o načrtih glede popolnjenja oboroževanja, kar se je videlo v vojnem odseku ogerske delegacije, kjer mu je nasprotoval sam ogerski ministerski predsednik.
Vitanje države.
Francosko-ruska zveza.
Dunajskemu listu se piše iz Pariza, da se francosko-ruska zveza še ni sklenila, pač pa se vrše dotična pogajanja in je pričakovati, da se sklene. V Dunajskih diplomatičnih krogih pa baje še ničesar ne vedo o teh pogajanjih.
liolgarska nota.
Turški ministerski sovet se je že posvetoval o tej noti, pa se še ni odločil, kaj bi odgovoril. Veliki vezir je pa že vsprejemši noto se proti bolgarskemu zastopniku izjavil, da bo bolgarske zahteve pretirane in izrekel nado, da Bolgarija sedanje
prikazen po naravnem potu pojasniti. K pripovedki, da se je nekemu dekletu pošast v podobi smrti prikazala, opomni pisatelj, da se taka domišljija pobudi lepri tistih ljudeh, ki nemajo pravega zaupanja v Boga. „Ich bin aber veraichert, dass es anderst nichts, als eine falsche, kleinmdthige uud vvahnsUch-tige Einbildug sey, so von etlichen aberglaubischen Bergleuten ihren Ursprung genommen und sich her-nach nicht nur in Teutschland, sondern im gantzen Europa ausgebreitet." Drugikrat navaja pripovedko, da se očividno lakko gleda, kako listje nekega čudežnega drevesa raste ter pripomni: „Ich halte es fUr einen einfaltigen Wahn und die wunderhche Ordnung dieses Baumes fiir kein Miracul, sondern fiir ein Geheimniss der Natur, vvelche hiemit un-sern Verstand und Ansinnung iibersteigt." Vojvodo Contarinija, ki si je dal od ciganov prorokovati bodočnost in sijajnost svojega rodu, pokara Valvasor z besedami, da ni lepo, ako se hoče tako imeniten gospod svoje sreče in blagostanja od ciganov in mazačev naučiti. Posebno značajna pa je Valvasorjeva sodba o kamenu modrijanov: „Ich halte es idr ein grosseres Arcanura, ein par zerBchliessener und zerrissener Schuhe oder zerfetzte Hosen zu flicken und auszubessern, als den nimam erfundenen, noch jemals erfindlicben, noch der Natur bekannten Lapi-diem PbiloBopborum zu machen." (Konec prih.)
zmerne politike ne bode zapustila. Turški vladni krogi zmatrajo noto te bolj za volilni manever in mislijo, da se bode Stambulov zadovolil, če Porta le kaj malega stori Bolgarom na ljubo, če na pr. pusti škofu Teodoziju povrniti se v Skoplje. Dipl; -matični krogi bolgarski noti tudi posebne važnosti ne pripisujejo.
JPVm/ca.
Bolgarski knez Ferdinand dosedaj še ni potrdil smrtne obsodbe majorja Panice in je menda tudi ne bode. Paničev svak, polkovnik Nikolajev, bode gotovo storil vse potrebne korake, da se smrtna obsodba ne potrdi. Usmrtenje Panice bi pa tudi mej vojsko napravilo neugoden utis, kajti mej častuiki je mnogo pristašev njegovih.
Vojaška pretiloga v nemškem državnem zboru.
Po precej burnej debati je nemški državni zbor vsprejel § 1. vojaške predloge odklonivši z 211 proti 228 glaBom vse predlagane premembe. Potem je vsprejel § 2. z nekaterimi resolucijami, katere je predlaga) "VVindthorst. Te resolucije neso posebnega pomena in jih je vodja katoliškega cen-truma le zategadel predlagal, da je mogel glasovati za predlogo, kateri se je sprva ustavljal. Vlada ni dosti oporekala tem resolucijam. Proti vojaški predlogi glasovali so svobodomiselna stranka, ljudska stranka in socijalisti ter 18 članov katoliškega centra. JVemškoangleska poravnava.
Omenili smo že, da ruski listi mislijo, da je angleškonemška poravnava ob afriških zadevah le začetek daljšim dogovorom. Da so ruski listi prav sodili, da se posneti iz nekega članka „Morning Poste", katera ima zveze z angleško vlado. Ta list pravi, da Helgoland ni plačilo za to, kar so Nemci dovolili v Afriki. Poravnava z Nemčijo se je sklenila iz mnogo važnejših ozirov. Važneji nego so ugodnostij, ki so se dosegle v Afriki, so dobri od-nošaji, katerim se je napravila pot. Da so se pa dosegli taki odnošaji, morala je Anglija odstopiti Helgoland, ki za Anglijo ni imel nobene vrednosti, za Nemčijo pa ima veliko. S tem postavil je Salis-bury prijateljstvo z Nemčijo na široko, trajno podlago. Anglija sedaj ni več osamljena.
Nov pruski finančni minister.
Mitpuela imenovati za finančnega ministra, se je davno mislilo. Sedanji cesar jako ceni tega moža. Bismarck se ga je pa vedno branil, vedoč, da Mi-quel ni mož, ki bi si dal le zapovedovati, temveč ima Bvoje prepričanje, katero si bo skušal uveljaviti. Tacib ljudij pa bivši kancelar ni maral. Govori se, da novi finančni minister misli temeljito preustrojiti vse davke. Preduo je bil imenovan, je ce sarju razvil program svoj in cesar se je izjavil, da mu ugaja.
Dopi
si.
Iz: Prage   2G. junija.   [Izv. dop.j Minolo soboto vršila se je v tukajšnjem češkem gledališči skušnja opernih pevcev, katero omenjamo zategadel, ker se je poleg   inih  v prvi vrsti odlikova 1 naš rojak g. Josip T rt ni k.   Pel je v veliko pohvalo povabljenega razumnistva in  v  vsestransko zadc-voljnost prisotnih Praških godbenih kritikov z gdč. Doubkovo duett iz „Troubadoura" in potem „Ca-vatino", kjer je  posebno njegov junaški tenor (z visokim C) vzbujal občno pozornost.   V kratkem času svojega bivanja  v Pragi dosegel je s svojo marljivostjo in veliko nadarjenostjo tolikih uspehov, da bo  mogel že  meseca  oktobra t.  1. nastopiti javno na odru češkega gledališča v Pragi. Čestitamo vrlemu rojaku ter mu želimo sijajno bodočnost na polji slovanske Talije!   Zajedno moramo omeniti, da glavno zaslugo na tem, da se je mogel nadebudni slovenski  pevec, g. Trtnik, tako temeljito izuriti na izbornej tukajšnjej operni šoli, ima g. dr. Schmaus, predsednik  „Češko-slo venskega spolka", kateri mu je velikodušno skrbel za redno in   znatno   podporo   ves   čas   njegovega šolanja, kakor  sploh  ta  blagi  gospod  vedno in z uprav očetovsko požrtvovalnostjo skrbi za slovensko mladino, bivajočo na študijah v Pragi.  Srčna zahvala torej blagodušnemu  pospeševatelju češkoslovenske vzajemnosti! —k.
Iz ši. Petra na Notranjskem 26. junija. [Izv. doji. ] Ne bi bil odgovarjal na dopis iz Št. Petra na Notranjskem dne 15. t. m., ko bi ne bil .Slovencev" poročevalec s svojim dopisom tukajšnjih faranov razžalil. Tudi danes bi na poročilo v „Slovenci" iz Št. Petra z dne 22. junija, št. 142 ne odgovoril, ako bi dopisnik zopet ne bil poročal neresnice.
Poročevalec pravi, da bi na dopis v „Slov. Narodu" niti ne odgovarjal, a „Slovencu" bi utegnil kdo očitati, da ima nezanesljive dopisnike. Tudi dopis z dne 22. junija je neresničen. Gospod dopisnik pravi: „Možje so se razšli brez sklepa in delavci nimajo načrta." Povem g. dopisniku iz bora
zastopnikov gospodarskega premoženja in vseh k tukajšnji duhovni ji pripadajočih vasij le toliko, da je pet glasov proti dvema popolnoma odločilno. Torej mojstru ni treba dela po svojem načrtu nadaljevati. Ne rečem, da je g. dopisnik vedoma neresnico govoril, trditi pa se more, da je le vedno slabo poučen, ali pa išče napraviti prepir v občini.
Ako naznani gosp. dopisnik svoje ime, bi mu morda utegnili še kaj več povedati o njegovem delovanji.
Nadalje goBpod dopisnik pravi: Ko bi ne dala gg. Križaj in Medica, posestnika parne žage in lesna trgovca, potrebnega lesa, bi ne bilo mogoče dela pričeti. Torej zopet Salomonova modrost. Ko bi tudi tukaj krojača ne bilo, bi g. dopisnik gotovo brez hlač ne hodil. Nerazumno se mi zdi, da ima g. dopisnik to nalogo v občini, da opozoruje na jednaka dela može. Nasvetujem mu, da naj se potrudi do podpisanega županstva, pri katerem se bode v jednakih delih dobro informiral, da ne bode potem z nepotrebnim in neresničnim poročilom v „Slovenci" tukajšnjega ljudstva vznemiroval ter naj bo previden in naj ne pozabi na to, da kovač, ko klešč več ne rabi jih iz rok vrže. Ob jednem pa tudi naznanjam, da na „Slovenčev" dopis več ne bodem odgovarjal. ,  Ivan Š pilar,
župan.
Iz KrSkega okraja 25. junija, (f Janez Kaliger, nadučitelj v Šmarjeti) V nedeljo 22. t. m. popoludne umrl je po teden trajajoči, pa mučni bolezni sprejemši svetstva za umirajoče, Šmarješki nadučitelj, gosp. Janez Kaliger v 70. letu dobe svoje. Bil je najstarejši ;^mej učiteljstva tega okraja. Zapustil je vdovo, tudi že okolu 70 let staro, in dve še neomoženi hčerki. Jeden sin, Alojzij, je c. in kr. stotn;k pri 17. pešpolku.
Prve šole obiskoval je r. Janez v Novemraestu, učiteljišče pa v Idriji. Služboval je kot učitelj 37 let in sicer v Stopicali, v svojem rojstvenem k'aji 9 let in v Šmarjeti nad 28 let. — Bil je tih, potrpežljiv in m;ren značaj, izvrsten orglavec in pevec.
Kako je bil r. Janez priljubljen tovarišem in faranom, to svedoči njegov pogreb, ki je bu v torek 24. t. m. Prišlo je bilo k pogrebu 21 tovarišev in tovarišic — 4 učitelji celo iz Novomeškega okraja — in cerkev bila je polna, da, natlačena faranov.
črno mašo z azistenco služil je domači gosp. župnik, kojega govor ostane nam nepozaben in je segel vsem globoko v srce. Gospoda kaplana, Šent-peterski in domači, sta azistirala. Učitelji — pevci
zapeli so mu pred šolo „Blagor mu" in pri jami „Jamica tiha", a v cerkvi „Nad zvezdami".
Počivaj v miru blagi tovariš — in zemljica naj ti bo lahka! — U či tel j-t ov ar i Š.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za popravila farne cerkve v Radečah 200 gld.
— (Črno mašo) za pokojnim cesarjem Ferdinandom služil je danes ob 10. uri v stolni cerkvi knezoškof dr. M is i j a. Navzočni so bili deželni predsednik baron W i n k 1 cr z uradniki deželne vlade, linančnega ravnateljstva, finančne prokurature, pošte, deželui glavar dr. Poki u kar, cesarski svetnik M ur ni k, podpredsednik trgovske zbornice Klein, deželnega sodišča predsednik K oče v ar, državni pravdnik Pajk, župan Grasselli, vodje in profesorji srednjih šol, podmaršal pl. VVattek in mnogo častnikov.
— (Dnevni red slavnostni seji Ljub ljanskega občinskega sveta) v nedeljo 29. dau junija letos ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani. 1. Konečno poroč'lo vodovodnega odseka 2. Volitev vodovodnega ravnateljstva obstoječega iz treh članov. Po rešenem dnevriem redu se popelje občinski svet in corpore na slavnostni prostor pri vodometa na cesarja Jožefa trgu, kjer se bode vršilo odprtje mestnega vodovoda.
— (O vodovodu.) Včeraj zvečer ob 6. uri poskusil se je prvikrat vodomet na cesarja Jožefa trgu v navzočnosti župana Grassellija, mestnih odbornikov, g. Smerekarja in druzih g. in ženerjev ter mnogobrojnega občinstva. Poskušalo se je več nastavkov na srednjem ejektorji, ki so v raznih figuracijah metali vodo na kvišku. Naj po-volneji vtis napravil je prvi, ki je dosegel največjo visočino. Vodni curek dvigal se je še nad streho finančnega ravnateljstva, ter je javno mnenje se izrazilo prav
povoljno o dobro uspelem delu. Drugi nastavki bili so nižji, zato pa vodo brizgali bolj na široko, posebno je splošno  ugajal  jeden,  ki  škropi vodo v podobi ciprese. Tudi stranski mali curki, ki brizgajo  vodo  proti srednjemu,  obnesli so se dobro, akoravno so se nekaterim  zdeli  malo  pretenki v razmeri z mogočnim  srednjim  curkom.   Reklo se nam je, da je včeraj bila le jedna okrožna cev v akciji, ker druga ni bila še popolnoma gotova. Za slovesno otvorjenje je skoro vse gotovo.  Razen že omenjene jedne  tribune,   postavila  se je njej nasproti še druga, mej njima pa je zgrajen paviljon, v katerem se bode vršilo blagoslovljenje. Na straneh paviljona sta še dva mala  odra  za gledalce. — Pri vodnjaku pred rotovžem se je delo tudi že do malega  dov.šilo in  so  včeraj zvečer tudi za poskušnjo  že izlivali kamniti možje vodo, delfini pa jo škropili kvišku.   Tako  se bode jutršnje slovesno otvorjenja vodovoda vršilo brez vsacega zadržka po ustanovljenem programu.   Po slavnostni seji, ki bode ob 11. uri v mestni dvorani, bode se vršilo slovesno otvorjenje, pri katerem bode sodelovala tudi vojaška godba. Potem pa bode ob 1. uri banket na starem strelišči.   Tudi pri banketu svirala bode vojaška godba.
— (Iz Slov en je ga Gradca) se nam piše: Danes, 27. t. m. bil je izvoljen, kakor se Vam je že brzojavilo, g. dr. I. Lipo ld, župnik v Šaleku pri Velenji, za deželnega poslanca. Volilcev došlo je 94 in dr. Lipold dobil je 50 glasov. V ostale glasove sta se delila dr. Šuc in Franjo Kovač, posestnik pri sv. Antonu na Pohorji. Čudno, da ta dva kandidata nesta prej odstopila, ker se je že pri poskusni volitvi pokazalo, da bo dr. Lipold izvoljen.
— (O volitvah na Štajerskem) dobili smo že par podrobnostij. Dosedanji poslanec doktor Šuc dobil je samo 15 glasov, posestnik Kovač 29. — Protikandidat v Ljutomeru bil je župan Farkaš, v Brežicah pa baron Moškon, ki je dobil le 8 glasov. —
— (K odprtju vodovoda.) Slavno občinstvo opozarjamo, da k jutršnjemu svečanemu odprtju mestuega vodovoda ne treba ustopnic, marveč je vsacemu pristop Bvoboden.
— (Haus Habsburg-Lothrigen) zove se v krasni 4° obliki na Dunaji izišla knjiga, katero je izdal Gavro Grtinbut, ki je že izdal nekaj druzrh jednacih patrijotičuih del. Knjigo sestavil je prof. Simon Franges, tiskal pa R Spiess in Comp. na Dunaji.   Ta knjiga,  ki  utegne biti v krasoto vsakej večjej knjižnici,  podaje nam v kratkih potezah zgodovino in životjpisne črtice vladajoče cesarske dinastije in vseh Članov habsburško-lotrin-ške hiše ter je namenjena — kakor pravi spisova-telj — izpolniti neko praznoto, ki se je dozdaj kazala v domačem slovstvu,  ter krepčati dinastični čut. Okrašena je knjiga z jako lepo izvedenimi 83 potreti vseh članov cesarske rodbine.   Cena knjigi je 8 goldinarjev, kar je glede na veliko število podob, katere nam  podaje, opravičeno. Priporočamo jo prijateljem jednacih slovstvenih del.
— (Gos p oda Kunca knjiga BDie Z u ■ schneidekunst") strokovnjakom zelo ugaja. Došla nam je laskava ocena znanega veščaka J. Richterja in pismo tvrdke Mottl v Pragi, ki se tudi jako povoljno izraža. Zaradi pomankanja prostora o tem drugi pot.
_ (Nov davek.) S 1. dnem julija bode po
novem zakonu plačati 15 kr. davka od vsacega, v loteriji zadetega goldinarja.
_ (V Črešnjici v Bohinji) obesil se je
preteklo sredo gostač Jaka Žan. Zapustil je 8 nedoraslih otrok in ženo, s katero je bil v vednera prepiru, ker rada pije.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 27. junija. Danes zvečer dospel je semkaj iz Bolgarije knez Ferdinand in nastanil se v palači svoje matere, vojvodinje Klementine. Takoj po prihodu naznanil je Stam-bulovu srečni svoj prihod. Od tod pojde nekda v Karlove Vare.
Beligrad 27. junija, Kakor se čuje, umirovljen je rektor velike šole, Nikolajević, ker se je udeležil včerajšnjega banketa Milanu na čast.
Beligrad 27. junija. Vlada odobrila mestno posojilo v znesku desetih milijonov.
Berolin 27. junija. „National-Zeitung" javlja: Nemško-angleška poravnava se je včeraj definitivno sklenila.
Valencija 27. junija. V provinciji včeraj šest slučajev kolere, v mestu ni bilo nobenega.
Budimpe&ta 28. junija. Ogerska delegacija zaključila zasedanje z istimi formalnostmi, kakor včeraj avstrijska delegacija.
Beligrad 28. junija. Ker so po srbske vlade mnenji mejni stražniki zopet po krivici zavrnili srbske proizvode, naroČila je vlada srbskemu konzulu v Budimpešti, da o teh slučajih obvesti ogersko vlado. Iz tega izvira vest o novem protestu Srbije.
Berolin 28. junija. „NorddeutscheM piše: Vest, da je vojni minister Verdy du Vernois dal svojo ostavko, potrjuje se z verodostojne strani. Kot njegov naslednik imenuje se poveljnik cesarskega glavnega stanu, generalni poročnik Wittich.
London 28. junija. Trgovske zbornice deputacija izročila danes Salisburvju spomenico glede angleških interesov v vzhodni Afriki in pogajanja z Nemčijo.
Washington 28. junija. Senat vsprejel zakon, s katerim se ozemlje Wyoming proglasi za zvezno državo.
c in kr. privil. restitucijski fiuid
(vodu m ninlvanje konj)
pristni se dobi samo z varstveno znamko, ki je zraven, v vseh lekarnah in drognerijah avstroogerske monarhije. — Cena 1*40.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji Frana Ivana Kwizde, c. in kr. avstrijskega in kraljevega rumunskeea dvornega zalagatelja za živinozdravniSke izdelke. (202-5)
-Ecj.*^--ta,
Bazne vesti.
* (Knez bolgarski v nevarnosti.) Princ Ferdinand vozil se je te dni na parniku iz Ruščuka dalje po Dunavu. Nastopila je nevihta, strela je udarila v jarbolo. Princ je bil le nekaj korakov od jarbole, a ga vender strela ni poškodovala
* (»Slepa in nema pesnica.) Nedavno izšel je v Parizu zvezek pesnij pod naslovom „Dana ma nuit" (v mojej noči). Spisateljica je neka gospa Berta Galerou de Colone, žena uglednega inženerja, ki jo je vzel iz ljubezni. Predgovor temu zvezku napisala je rumunska kraljica Elisabeta, v književnosti znana pod imenom „Carmen Silva."
*(Sprememba kožne barve.) Pokazalo se je, da Portugalci v tropičnih deželah zgubljajo svojo belo barvo, dočim se to ne opaža pri druzih narodih. Otroci portugalskih starišev, rojeni v tropičnih krajih navadno neso več tako beli, kakor njih etariSi. Učenjaki menijo, da to prihaja od tod, ker Portugalcem teče po žilah mnogo afriške krvi, kajti prejšnja stoletja so se pomešali z Mavri, ki so bili prišli iz Afrike.
* (Cenzor.) V nekih novinah kritikovana je bila uprava neke dežele, pa je pisec mej drugim napisal tudi to le: »Gorje deželi, v kateri upravljajo osli." Minister pozval je na mah cenzorja, ker se je baje čutil prizadetega, ter ga strogo vprašal, kako je mogel dovoliti, da se tiska kaj jednacega. Cenzor pa mu odgovori popolnoma mirno: Ali bi mari bilo bolje, da sem dovolil tiskati: „Blagor deželi, v kateri upravljajo osli!"
* (Birma v ječi.) Pač redek dogodek pripetil se je nedavno v Mouakovem. Dne 17. t. m. bo je peljal nadškof v tamošnjo ječo, v jetniškej kapeli imel mašo, potem pa po.lelil na smrt obsojenemu čevljarju Lenardu Preganerju svetstvo sv. birme.
* (Otrok z 32 popolnoma doraslimi zobmi) rodil se je v Beroliou. Zdravniki pravijo, da se Še ne ve, da bi bil že kdaj kak tak slučaj.
* (Fonograf — pedagog.) Pod tem naslovom prinaša „Obzor" prav zanimivo vest, katero tu priobčimo: Fonograf je podajal v Odesi otrokom lepe opomine in nauke, kateri so marsikaterega de-čaka odvrnili h krivega pota. Evo, kaj je govoril ta najnoveji Edisonov izum, posnemajoč glas stare dobre matere: „Zdravo deca! Vrlo me veseli, da ste prišli sem, da se sezuanite z menoj, jaz hočem koristiti vsem ljudem. Zovejo me fonograf, a ni ga glasu na zemlji, katerega bi jaz ne mogel posnemati. Zato me čaka velika bodočnost. Na ialost o meni ne zuajo mnogo. Izumil me je Američan Edison. V mladosti bil je neizmerno siromašen, mnogokrat je stradal, ali zaupal je v dobrega Boga, ki nikogar ne zapusti, delal je, mučil se, marljivo se učil, pa je pospel Be do Bvetovnega glaBa, postal bogat in slaven, da bi ga smeli zavidati celo kralji. To vse dosegel je samo s tem, da se je vedno učil. Tu vidite, kako mala Btvarica sem jaz, ali koliko noči prečul je Edison, predno me je izumil in za-vršil. Tudi vas, draga deca, prosim, da se marljivo učite, kako bi postali koriBtni celemu človeštvu Meni so rekli, da bo mej vami lenuhi, neposlušneži. kakor n. pr. Nuta. Ali to ni lepo. Tak mladič utegne nesrečen postati. Ne dvomi, Nuta, ti odslej ne smeš več biti tak. Stojanov Toša, neče hoditi v šolo, raji pohaja okolu, no to ne sme več biti; uči se marljivo, hodi v šolo, da postaneš častit človek. Prosim vas tudi, dragi otroci, prosite svoje učitelje, da vam pripovedujejo mukopolno življenje Edisona in njegove slavne izume, bode vam koristilo mnogo." Ćez nekoliko dnij znali so vsi otroci ves životopis slavnega Američana ter sklenili, da hote" tudi oni učiti se in biti marljivi, kakor jo bil Edison.
juMJiisKi zvor
z» VNe leto gl«l. 4.60; z» pol leta gld. 2.30; za četrt leta gl«l. 1.15.
9Jm-r^frpi      intr>T      rM.gi-a4gi---r*iiK
Tujci :
27. junija.
Pri Slmiii: Leskovic iz Idrije — Vitez Rukavina i Reke. — Kalivoda iz Kaniže. — Smerekar iz Mannheima. — TOpfer, EpBtein, Plovic, Arnold, Altman, Belz, Schale z Dunaja.
Pri Mallol: Freudenthal, Raček, Machler, Bilina, PuscheDJak, Ilerzog, Gawlitza, Fischer, Marle z Dunaja. — Ehrlich, Urlich, Serravalle, dr. Enenket iz Trsta. — Polak iz Beljaka. — Finger, G0zy, ZelUko iz Prage. — Ledner iz Budimpešte. — Weber iz Kaniže. — VVIrstl iz Ileba.
Pri avstrijskem cesarji:   Buabach iz Cerkuice.
Meteorologično poročilo.
Iščem za svojo notarsko pisarno
koncipijenta
ki je zveden v zapuščinskih in zemljeknjižnih rečeh. Najraje bi notarskega kandidata. — Ustop od I. dne Julija t. I. n»prej.
V Litiji, dne 27. junija 1890.
>ie-i)__X-,. S^oteo.
J. Giontini-jeva
knjigarna in trgovina s papirjem v Ljubljani
priporoča nastopna dela: Heller, Brankovits-Marsch aus slavischen Liedern
flir Pianoforte, 2hd«., 45 kr. Schinzl, Koračnica od ruskih pjesama, što ih pjeva Slavjanski sa svojim sborotn, za glasovir aranžo-vano, 60 kr., po pošti 5 kr. več. Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko, I zvezek gld. 1.—, po poŠti gld. 1.05. dto. II- zvezek gld. 1 20, po pošti gld. 1.30. Kosi, Narodne   legende za slovensko mladino,
18 kr., po pošti 20 kr. Kukma, Slovensko petje v preteklih dobah, 80 kr.,
po pošti 85 kr. Tolstoj, Rodbinska sreča, roman, 40 kr., po pošti 50 kr.
Valjavec, Narodne prlpovjesti, gld. 1—, po poŠti
gld. 1.10. (513-2)
S |Ca< °P.R- barometra!
Q   ftovsaj«     v°m^   I poratura
Vetrovi
I M.i-Nebo ktina mm.
* I
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer
723 1 mm. 721-9 mm. 723 3 mm.
21 0" C 27 2° G 20 0" C
si. j z. si. jz. brezv.
jas. ja». o bi.
1'OOmm. j dežja.
- Kld.
Srednja temperatura 22-7", za 38J nad normalom.
IDmr^aoslsia, "borza,
dne 28. junija t. 1.
(Izvirno telegraCčno poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 8855
Srebrna renta......89 05
Zlata renta......,   109 35
5°/0 marčna renta .... . l<il*15 Akcije narodne bauke   .   .     „   ^71"—
Kreditne akcije.....„ 808*50
London........„    117*—
Srebro........„     —'—
Napol.........„
C. kr. cekini  ....        .      „       n 55
Nemške marke.....„ 57*47%
4<70 državne srečko iz I. 1854       25 ) gld. Državne srečke iz 1. 1864 100   .     17«   „ 50
Ogerska zlata renta 4°/0.......103   „ —
Ogerska papmta renta 5°/0......99   , 55
Dunava ieg. srečke 5°/, . . . 100 gld. 121 n 50 Zenalj. obč. avstr. 4'/t°/o zlati zast. listi .   .   117   „ —
Kreditu« srečke......100 gld.   185   „ 75
Rudolfove srečke..... 10   „       19   » 50
Akcije anglo-avstr. bauko . . 1*40 * 158 , — Tramtnway-drust. velj. 170 gld. a. v..   .   .     —   „ —
danes 88*65 89*30 109*55 10130 973 — 304-75 11695
- -      031 »/,
- ,    57-40 133 gld. — kr.
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša (15-1)
osvežujoča in mlzna pijača,
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in saduimi Bokovi,
O LAVNO S KLA D I S TI
nOitasH
ajčlailjn luzn* KISELINA
Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu jo pravo okrepčevalno sredstvo.
Koncipijenta
lu (518—1)
dobro izurjenega pisarja
vsprejme odvetnik.
Ponudbe pod t9A." upravništvu „Slov. Naroda".
Pozornosti vreden
stranski zaslužek,
ki se vedno vekša in mnogo let traje, morejo dobiti spretne in zauetrijlve osobe (dosluženi žandaimi imajo prednost), katere pridejo mnogo v dotlko z občinstvom. — Vprašanja pod: .,«-. S. 1890 Urade«, poste restante.'* (312—11)
Proda se
trflimiia z
blagom.
Ista je na Hrvatskem, v prijetnem trgu, tik župno cerkve in ob železnici. Pogoji so zdo povoljni. Gotovine treba. 500 do 1000 gld.
Pismena vprašanja pod črkami M. H., Brod No< ruvirc. via Keku. (515—*J)
Na najnovejši in najboljši način
II (»I." t 11 <■
(1083—B0> X
I zobe I a zab-ovja |
:*  ustavlja brez vnakih bolečin ter opravlja plombo- + vanja in   vse  zobne  operacije, — odatranuje
zobne bolečine z usmrtenjoro živca
I zobozdravnik A. Paich.el, »
* poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. * t *> *
Prostorna, obokana
prodajalnico
z vho pripravo in za 2O0O gl«l. razno* rstne-a sve-žeiga blaga, obokan uiagacln, hlev za dva konja, dr-varnimi. svinjaki in tri sobe za stauovn.ii)e na Bučki pri farni cerkvi, kjer ni nobene drugo prodajalnico, dajeta podpisana iz proste roke na 6 let v najem. — Kdor hočo vse v najem vzeti, naj se oglasi pri
(512-2;
Tonetu in Ani Komljanec
na Bučki (Dolenjsko |.
Čitaj in čudi se!
Ker opustim svojo, dam za
podružnico
samo 2 gld. 30 kr,
*r 2*> -w lepili s t. vari j:
elegantno bronaiito uro
dolgo pozlačeno verižico, gre točno na minute, prekrasen smodčnik, elegantno kravato za gospodo, prekrasno iglo za kravate s ponarejenimi biseri, prstan iz umetnega zlata s ponarejenimi biseri, 1
10 linili angleških piamenih papirjev, 10 (inih angleških pismenih kuvert, kaseta in jeden porabni predmet kot darilo. (448—2) Da ne bode kdo dvomil, izjavim še jedenkrat, da ura sama štirikrat toliko velja in da vse nazaj vzamem, če to ni resnica. — Ker Je zaloga sicer velika, povpraševanje pa še večje, nuj vsak hiti z naročilom pri meni.
Dobi se pri
Dunajskem centralnem ekspeditu blaga
S. BLODEK, Dunaj,
II., Nestroygasse 2 S.
Pošilja se proti povzetju ali predpošiljatvi zneska.
- Odlikovano v Parizu 1889 z zlato dr- ~
žavno kolajno in v Gentu 1889 s sto-... brno državno kolajno.
500 2©^a^3s 7 slatka,,
če Grolloh-ova obrazna oremo (Creme Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kož«, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Orolioh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumer. (818—1^)
Richter-jev
Pain-Expeller s sidrom
imajo že v največ rodbinah kot zanesljivo domače zdravilo in je zatorej vsako pro-s'avljenje otl vefi. Zatorej tu opomnimo le za one, ki tega staro preverjenega sredstva še no poznajo, da se Pain-Expeller s sidrom rabi z najboljšim uspehom kot bolm-ine luj-Najuče in ziiravilno utiranje pri protinu, n-\ mali/.in n. trganji po ml i h. bolečinah v križi, trganji na strani, živčnih bolečinah i t. d. To domače zdravilo gotovo pomaga in je po ceni (40 in 70 kr. stekl.). 1'risten je le s „sidrom". Dobiva se v vseh lekarnah Glavna zaloga: Dr. Kichtt-r-jeva lekarna pri Zlatem levu v Pragi, it'28-16)
550
Izurjenega stenografa
VBprejmem takoj v svojo pisarno. Prednost ima, ki zna tudi slovensko stenografovati.
(514-
odvetnik v Coljl.
55 let star, zdrav in trden, posestnik, mesar in krčmar v okraji Kozje na Štajerskem, želi se oženiti s solidnim dekletom ali vdovo brez otrok, ka-tera Ima .'i*> do 60 let in ,je varčna ter razume gospodinjstvo ter ima gotovine najmanj 2000 gld. — Ponudbe vsprejeina, da jih dalje odpošilja, Prana Muller-ja Annoncenbureau v Ljubljani. (489—3)
KWIZDE protinski fluid
300-6) že več let preverjeno tluiiia-če NredHtio in
preskušeno krepeilo pred
velieiuii uspori in po njih,
VarJveuIl«IwIKiVIMUrMl,l
inamkn. itd. Itd.
Dh se izogne zamenjavam, naj se pri kupovanji vedno zahteva Kwlz-<lov izdelek in pazi na gorenju varat, znamko. Cena steklenici 1 gld. a. v.
Fran Iv. Kwizda okrožna lekarna
Korneuburg pri Dunaji,
c. in tir   avstrijski iu kr. rum. dvorui /.il ilmIi'Ii .
Pristen se dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
Ixxxxxxxxi
Pobratimi.
Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cenu  1 Kold. 20 kr.
(s pcštnino vred).
Svoji k svojim!
Veseloigra v 1 dejanji.
Spisal
dr. Josip Vošnjak.
(ena   no kr. (s poštnino vred).
Obe knjigi dobivata so v „Narodni TIskarni*'
v Ljubljani in pri knjigo-tržcih.
Zobozdravnik
doktor vsega zdravilstva, specijalist za ustne in zobne bolezni
si juhi j<   sotlnj (508—2)
Pred škofijo h. št. 20, I. nadstropje,
nasproti poštnej podružnici št. 1.
ME" Kobne operacij«' z narkozo aH brez nje, aH h eoeaiii.izvlečkom in brez bolečin. Vsakovrstne trajne plombe. — IJarantovane, Jako trpežne in dolgotrajne plombe v kavčuku, cementu aH srebru za zob 1 gld.; ravno tako po ceni vsako-vrstne zobne operacije. ~SOT
ij.aAjraa OGtmzs
puškar (Mi-is) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
Po soglasncj sodbi odličnih strokovnjakov
koroški
j«
vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, že-lodčnik,   nielmrnili  in   obistulla  bolezni b. pri kataru, liripnvostl, kasljanjl, posebno za otroku, poleg tega pa tudi (481—3)
jako fina namizna voda
a posebno dobrim okusom,  brez vseh organičnih in želodec otežujodih primesi. Glavna, zaloga v Idubljunl pri M. E. Mupan-u; prodajajo ga nadalje:  M.  Kastner in J. lilaner: v Kranj i:  I'- l>ollenz :  v bogatel: J. Tolazzi.
priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice. Ob jednein na/.nanja, da tudi prenareja kresne puške na puške zadovko (Hinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopoillja brezplačno in franko.
]>r. Frideriku Lengicl-u
Brezov balzam.
/i- sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namazu zvečer ž njim obraz ali drogi deli polti, loeijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela lu nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje baloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudeoino, za jedce in drugo nesnažnost.i na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. (179—33)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-miLO.
Najmilejše  in najdobrodejnejse milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad no kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnkoczy-jn lekarni in v vsen večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprcjeina W. Ilcun, Dunaj, X.
Prva Brnska manufakturna razpošiljalnica
RNHARD TICHO, BRNO,
Zelny ti-li nt. 18
razpošilja po poštnem povzetji:
(267—13)
Raje Crepe čista volna, dvojno širok, 10 metrov gld. 5.—.	Domače platno 1 kos 30 vati. *l4 gl. 4.50. 1 kos 30 vati. »/* g'- 5.50.	Garnitura iz ripsa obstoječa iz 2 posteljnih pregrinjal i u z namiznega prta s svil, resami, gl. 4.—.	Ženske srajce iz sifona iu platna, s fino vezenino, 3 kom. gld. 2.50.
Nouveautes v blagu za žensko obleko modno progasto in križa-sto, dvojno iiroko, 10 metrov gld. S.—.	King tkanina boljša nego platno, l koB 30 vatlov 5/4 gld. 6.—. Chiffon 1 kos 30 vati., Ia. gl. " .50, najboljše baze gld. G.50.	Tuniške portieres za jedno okno, kompletno, dva dela, gld. ».50.	Ženske srajce iz močnega platna, z zob-častii" obšivom, ti komadov g'd. ».25.
		Garnitura iz jute 2 posteljni pregrinjali iu 1 mizni prt z resami, gl. ».50.	Moške srajce lastni izdelek, bele ali bar-
Pisano praktično   blago  za domačo obleko, 10 metrov gld. -1.—. Gladkoharvasto modno "blacgf©	4 ane\as		vaste, 1 kos [il gld. l.OOf Ha. gld. 1.20.
	1 kos 30 vati. Ida gl.4.80. 1 k.30 vati. rađao gl. 5.»o. Prejnat canevas 1  kes 80 vatlov, lila in rudec, gld. O.—.	Zastor iz jute turski uzoiec. kompletni zastor gld. 2.HO. Holandski ostanki posebnih preprog 10—12 metrov dolgi, ostanek gld. ».OO.	Delavokc srajce iz Rumbiujk ga oxlorda, kompletno velike, 3 komadi gld. 2.—•
v vseh novih barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.—.	Oxford ki se sme prati, dobro baze, l kos 30 vatlov gld. 4.50. Zephir za srajce najboljše in najpriporočlji-vejše, 1 k. 30 vati. gl. O 50.		Normalne srajce kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.50. Normalne lisice kompletna, velike, 1 kom. glu. l.IiO. Letno ogrinjalo •/t dolgo, gld. l.ao. _ Sabraka najboljši izdelek, 190 cm. dolga, 130 cm. lir.,gl.it.50. Cesarskorumena fijakarska šabraka 1 kom. gld. 2.50.
Chevron novovrstuo, progasto blago, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.50.		Novejši francoski D O I L S ki se sme prali, prekrasen počrk, 10 metrov gl. ».50.	
Trinitnik dobre baze. 10 metrov gld. 2.SO.	Raje Rips v vseh barvah. 10 metrov gld. ».."SO.	Platnene rjuhe brez šiva, dobro domače platno, 3 kom. gld. ».50.	
Črni terno saksonski fabrikat,dvojno širok, 10 metrov gld. 4.50.	Boston ki se Bine prati, najnovejši počrk, 10 metrov gl. 3.—.	Platnene Java-brisace z vozlanimi resami, (i komadov gld. 2.10.	
I
-Srliurjnmrf*.
Uzorci zastonj in franko. — llustrovani modni časnik „BRUNER NEUHEITEN" zastonj in franko.
Lekarna Trnkoczy
zraven rotovža v Ljubljani
no, velikem mestnem trg-a priporoča tukaj našteta najboljša in svežn z tira-vila. Ni ga dnevu, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno Hkusenili domačih zdravilih. — Lekarn Trnkoczv-jevo tvrdke je pet, in Bicer: Na Dunaji Viktor pl. TniKiK7j. V., Iluiidsthiirmstrasne 113 (tudi kemična tovarna); <lr. Oton pl. Trn-lii>(7,\, III., Kadcckvplatz 17, in . i ■ ■ I i | pl. Trn* koczy, VII., Jostfstiidterstrasse 30. V Gradci (na Štajerskem) Veuuelln pl. Trn k «'»rzy. V Ljubljani Ubnlu pl. Trnk6ciy. — P. n. občinstvo so prosi, ako nm je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-'e napravi: Ije-kiirua IiiiIkh/j |i«»l«-g rotovža v ljub)janl. 1.
Marijaceljske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi j zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodci in so nepre-kosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, sluh želodec, uruk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavnimi, krč v želodci, bitje srca, zakisanje, gliste, bolesni iiu vranici, na jetrih in zoper zlato žilo.
1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.
Cvet zoper trganje (Gicht)
!>«> dr-. M liliji
j<» odločno najboljše zdravilo zoper urotili tor revmatlzpui, trčanje po udih, bo-lečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude iu kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. — Zahteva naj se samo „cvel zoper trganje po «lr. Malici" z zraven stoječim znamenjem. — l steklenica velja 50 kr.f 1 tiicat 4 gld. 50 kr.
3.
Planinski zeliščni sirup kranjski
za odrnslc in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavotst, vratnimi, jetiko, prsna in' pljučno bolezni.
1 Bteklemca 56 kr., 1 tucat 5 gld.
Kri čistilne krogljice "gl
ne smelo bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočilo pri zakisanji človeškega telesa, glavobolu, otrnnenih udih, skaže-nem želodci, jetrnih in obistnih boleznih. — V skat-ljah a 21 kr., jeden zavoj s b' škatljami 1 gld. 5 kr.
Zdravila za živino, g
1. Šlupa za živino. "^U
Ta prav dobra štnpa pomaga najbolje pri vccli Dolesnih kruv, konj in prašičev. Konje varuje .ta štupa trganja po čre-|v ili. bezgavk, vaeh nalezljivih kužni h bolez-nij, kašlja, pljučnih In ^I!^^"*«^^"' vflitnill UOleztiij ter od-
pravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobo mnogo dobrega mleka. — Zametek z rabiJnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabiluim navodom samo - gld.
2. Cvet »a konje. "^B
Najbidjše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegii žil, »trkanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-neuji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, ti-šćanji od »edla i u oprave, pri sušici itd., s kratka pn vseh vnaujih bolez-„   _   _. nih in hibah. Steklenica
z rabiluim navodom vred stane le 1 gld , f> steklenic z rabilnim navodom vred Baino 4 gld. (422 2;
Vsa ta našteta zdravila so pristna dobivajo
v lekarni Trnk6czy
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s pooto razpošiljajo.
 O
Glavna zaloga
7S etlfeOTr r S "tli Ili
mdninskili vofl in stutačnih proiZYOfloY
pri (408—7)
PETRU LASSNIK-u v Ljubljani.
Tl«lcovioo  o  »MtneleiK^nioiili   in   brošuro   / a h t o n
KXKKKK***XXKXKXKXKXKXXKXKXK
x   Trgovina z železnino x ALBINA C. AHCSNA |
v I^ju.r3lj?xiii,  Cjrleclali^Uo nlioe  **t. 8
ima vedno bogato zalogo
Jedina tapeclrariika  Un(.«-i|j«  -v   I .|ul.i|n ni.
ANTON OBREZA
t Ljubljani, Šelenburgove ulire št. 4,
Tapecirar ln dek;rxte:
priporoča ukusno in trdno narejene zimnice, vtodrnce na peresih, divan«, stole, otomane, garniture za salone, jedilne »obe in spalnice; dekoracije za Nobe, dvorane in cerkv*. — Moje delo in blago, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, kar gn- .» tovo priča moja ra7.it a tu v Rado I d- l< niiniii   in stojim z izirom  na nizke j;
niimii. in stojim z izirom na nizke cene izven konknrence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj 11 m t n> van i cenik in ozorce blaga,  kar razpošiljam zastonj in t ranko.
5
x  »tavfeiMstog« &wejdjm *
lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in J| S okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, j* S železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov, 2 W precepov z vijakom (šraubštokov) ter vrtalnih strojev za kiju-
X carje in kovače, kladvov, sveder, obličev, pil in dlet, kakor tudi J* y riiiiamita, nžlgiiliilli vrvic in kapi«. )C
ft    Staro žele/o, mesing, baker, kositar, cink in svinec J|
kupuje h»- ye<lno po iinjvi»)ili cenah. (77—16)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Izvrstno pivo
prve Graške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi
združeni pivovarni (108—M)
Scireiner v Gradci & Mi v Puntioamn
prodaja po tovarniški coni
zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24
[ Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelO uiski eeni
okove za oklia in vrata, štor je za štokodoranje, d rat in oveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniška Sine za oboke, znano najboljši Kamniški JPurtland in Roman cement, sklejni papir (Daclipnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in moćno narejena štedi Ina ognjišča in njih posamezne 4lele.
Pri Btavhab, kjer ni votle blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu db vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesiugaste tromhe in ventile in železne okove.
Za poljedeljstvo:
(9—30)
Vsake vrste orodja, kakor; lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
I najnoveje kon-Htrukeije v rajnih velikostih.
Olivne nI isUulnicc in olivni mlini ViiiNkc in siMlne NtlMknlnlce iirosdu■ mlini In smlni mlini
Al l;ii iln ire. čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalnice, plugi itd.
Avtomatične klajne stiskalnice.
Peronospera-aparati.
Priprave za sušenje sadja in zelenjave.
Rezllnioe  za krmo  v  največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški eeni.
IG. HELLER <"
WIEN. Praterstrasse Nr. 78, WIEN.
Katalogi in vankeršna pojasnila na sabtevanje zastonj In Iranko. Prokupcem najugodnejši pogoji. Sposolmi ziiMtof >uil<:i iw«"»«»|o in <l«»l>r*«> | ► I ju • n j < >■ ■■
Hitra in gotova
pomoć boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebarljenje, kajti to jo glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše »hnmii-t- Si'Htistvtt, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, <la se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je užo več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rusov zdravilni balzam.
Izdelan jo iz najboljših, krepiino zdravilnih zelišč jako skrbno, uplivu uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, hljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tetfa svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano tiiirtsfco tMtnit«««'•«» sffilstt <> postal in se »plošno razširil.
1 Mtol£l«Miit;iL f»0 let*., %£ Ntekleuici 1 j^l< 1.
Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih.   Razpošilja ae na franklrano dopico ca vso krajo proti poštnemu povzotju svote.
Da se tsogne prevari, opozarjam, da je vsaka stekl-nica „dr. Kosovela zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima nt» strani napis: „Dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 'AOh—3" v nemščini, cešeini, madjntščiui iu francoščini, na pročelji pa na-tisueno mojo zakonito varovano varstveno znamko.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi
B.
FKAf-i\3:it-ja, lekarna „pri črnem orlu",
Praga, *t. SOS—8. V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Ludvik Gročel. lekar; Jos. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj mi : Fr. Baccarcioh, lekar. V" Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem .Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Metliki: Fran Wacha, lekar. V Gorici: O. Chriatofoletti, lekar; A. de Gironooll, lekar; B. Kurnor, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Jos. Warta, e. kr. rud.
lekarna.
v Avstro-Ogerskej Imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Vse lekarne
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
DF'rstžfeo domače :rm.a,zilo
zoper hule, rane in vnetje vsake vrste.
Kabi se, če se Ženam prsa uuamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri za-nohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično imetju v kolenih, rokah In ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte iane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vrat ne j oteklini.
Vse bule, otekline i ti utrdine ozdravi v kratkem, ee se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
W     ti t tj i* nit f>« 2.5 in 33 Jt#-. (8S—10)
yy^J|JJj^ t    Ker se Praško univerzalno mazilo «>d več Btranij ponareja, opozar-
jam, da ga po pravem reeepLu le jaz izdelujem.   Pristno je samo, če imujo rumene ikatljice, V katerih je uia/.ilo, nauk,  kako je rabiti,  na rndečein papirji tiskan v devetih jezikih in ho zavite v svetlotuoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
JUalzuBis %a alH».
Skušeno in po umozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleniea 1 gld. a v. velj.
tkrHsd»rf-»v holandskt kakao
plačujete 1 gld. 50 kr a. v. za prazne pločevinaste škatljice? — Dočira se ilohiva i-isr, lahko raztopljiv, tečen,  sploh  kot najboljši in najcenejši pripozoan po 3 cM. ."»o v Ljubljani pri gospodih: J. Klauer ji, J. Perdan-u, Jeglič u L Leskovic-u, H. L. Wenclu.
kr.
f. Oilpt t 322-11)
JHlin na prodaj.
Mlin s tremi tečaji, z 9 metrov visokim vodopadom, popolnoma nov, prostoren, s trpežno opravo, i /»<;<». katero pa treba popraviti, s travnikom in njivami, jedno uro od železniške poBtaje, prodaše po nizkej ceni.
Opomba: Čestiti čitatelji se uljudno prosijo, naj bi blagovolili na ta predmet opozoriti znance, ki bi tak kup nameravali.
Pogoii se zvedo pri CTan. Hjena.rd.--u., KeU'henlHirg-. Sta-|erNk<>. (485—3)
prva in najstarejša aiopatična
homeopatićna lekarna
11 a  li ni ■■ j h k e m ,
zaloga
vseh do sedaj preverjenih tu-in inozemskih medicinsko-farujHcevskih
preparatov in specijalitet
Mestni trg št. 11
L Grečel-na
lekarja
pri Mariji Pomagaj
priporoča se slav. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih izkušenih in že z gotovim uspehom rabljenih zdravil iu specijalitet, in sicer:
Nirup  \t.  plitniiiHklli želji*.«' proti kašlju,  hripavosti, prsnim iu pljučnim boleznim
itd. — Cena steklenici 50 kr., dvanaestorici .r> gld. FraneoNkl *kJ zoper kj.   Po originalnem receptu pripravljen jedino v mojej
lekarni, staropreverjeno sredstvo zoper \Be prsne bolezni,  plučni katar,  kašelj, hri-
pavost, naduho in oslovski kašelj. — Cena kartonu 'žb kr. Kri Čistilne krogljice,  poprej univerzalne krogljice imenovane,  dobč se pristne le
pri meni. — Cena Škatljici 21 kr., zavitku s b škatljlcami 1 #1(1. f> kr., 6 zavitkom
6 gld. 25 kr.
Krogljl«*« xn blvUieo dr. Hlaud-a (pocukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, peš.min . — Skatljica velja 60 kr.
Grenko vino, tmli želodec krepčujoče vin • imenovano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri vseli želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij. slabem želodci, slabem prebavljenji, posebno pri zastarani!) boleznih želodca. — Steklenica z navodilom rabe velja le 80 kr.
Železnnto kinesko vino za prebolele, slabotne in otroke, katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr.
Francosko >.ganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago, proti revmatizmu in za oživljen je in okrcpčanje. -- V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld.
Nazu za ozebliue. ruska, do sedaj neprekosljiva. — Cena lončku 40 kr.
FijiiliiirsKi prašek, znano in priljubljeno zdravilo proti kašlju. — ('ena škatljici 25 kr.
Cvet zoper p rutin iu rcvuiutizeiiK odpravi vsakeršne bolečine, naj bodo akutne ali kronične.. — Cena steklenici f>0 kr., dvanajBtoriei S gld.
Vodn za čiNtciiJc olimza, tmii votln zn pege imenovana, ž njo se gotovo in popolnoma odpravi vsaka nečistost kože, kakor pege, žoltine, mozoli, rudeč obraz, lišaji iu druge nečistosti kože. Jamči se za neškodljivost te vode. — Cena steklenici z navodilom za rabo 70 kr.
Guarana-pranki, zanesijivo sredstvo zoper migreno in jeduostranski glavobol. — Cena škatljici z desetimi praški BO kr,
Tinktura zn rimi las. proti izpadanju las in za obnovljenje iu oživljeuje rasti las.
— Cena steklenici l>0 kr.
Ban Ho m lase. najboljše. — Cena z navodilom za rabo 1 tfld. BO kr.
Sredstvo zoper kurja očesa za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože.
— Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred 40 kr , pol dvanajstorice 2 gld. Obliž za kurja očesa, ,,ol>liž zn turiste" imenovan, Luser-jev 60 kr., moj 40 kr.
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se uljudno zahvaljujem vsem častitim gostom in obiskovalcem svoje gostilne v Štcpanji vasi za sedanji obisk, hkratu pa naznanjam, da sem se preselil v gostilno
„Pri kamniti mizi"
v Spodnji Šiški.
Priporočam se slavnemu občinstvu najtopleje, zagotavljajoč, da bodem vedno služil z izvrstno km«, dobro jedjo in pijaco, kakor tudi b pi/. " postrežbo. l
Z velespoštovanjem
IIoiium»|i.iI ima /d avilit.
Ilomeopatirna zdravila »o preskrbe v posebnoj dobroti iu čistosti v najtočnejšem potenc nanji.
Vsa zdravila kakor tudi /mhdja. sl-injšanja in noteiicovanja so vedno sveža is z najuiučncjšo skrbnostjo in iiHtaiif-nostjo pripravljena. (29b'—9)
8?
5)
na Dunajski cesti.
Udano podpisani  javlja čestitim gostom svojim in p. n. občinstvu, da je restavracijske prostore popolno iu najelcgnntneje prenovil in priporoča hkratu izvrstne  pristne pijače  svoje in svoja priznano dobra Jedila, zagotavljajoč najsolidnejšo iu naitočnejšo postrežbo. Za mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem
iTan Hafner,
(517—1) reBtavrater.
(507—2)
Tuirij Sepetavc.
,',^r.'.<..-*^r..*
.j"
"a-
ni
Ljubljana
Tržaška, cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257—14)
peči
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Ceni In l k'e poŠti ja?n na željo franko.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Oomp.
azstave Srečke a i gld.
Vsaka srečka velja za S ofoe žrebanll.
Seznam dobitkov za obo žrebanji. (506—8)
Prvo žrebanje 14. avgusta 1800.
I dobitek 50.000 qld. vreden
r>ooo aooo iooo
SOQ SOO lOO 50 SO lO
razstav, srečk
2000 dobitkov
drugo žrebanje 15. oktobra
I dobitek 50.000
gld. vreden
1 s	r>ooo
1 n	sooo
1	IOOO
2	r»oo
5	9O0
	lOO
20 „	so
50 .	
200 „ lO 2000 dobitkov 5	
Uprava razstavine loterije, Dunaj, II., rotundali, j ii hI j ani prodaja srečke C. 1\ MAYEB.
(;j47—ti)
Patentovane, vremenu uporne
ineralne fasadne "barve
Ludovika Christ-a, Linz ob d.
Zastopnik m Kranjsko gospod F. P- VIDIC & Co. v Ljubljani, j^g
so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materijai za poslopja, vreme in Bvet-loba jim ne škodujeta, kažejo lep in miren ton finejših peščenikov ter so rahle, kar se v zdravstvenem oziru ne more preceniti. Cenejše so, kakor vse oljnate barve. — Cenik, prospekt in atesti zastonj in franko.
Zabojček za poskušnjo gld. 1.60.
Izdajatelj in odgovorili urednik: Dragotin Hribar.
1599
11
6J