LABOD Izlufa Mrtu#tdn«v-no v nakladi 2400 tevodov — Uraja ga uradnHkl odbor — Odgovorna uradnica: Lld|a Jat, tehnično ur«)« nortnankl aarvla — Grafična priprava In tlak DolanHd IntormaUvnl In tlakankl cantar Novo maato.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
LETO X.
NOVO MESTO, 22. 11. 1984
št. 15
naša
inventivna dejavnost še vedno v povojih
Inovacije so bistveni del vsakega napredka, saj znanje postaja proizvodna sila. Smo tej dejavnosti posvetili v naših tozdih in v naši delovni organizaciji dovolj pozornosti?
Ker se področje inovacij nikakor ni premaknilo z mrtve točke, smo z novim sporazumom skušali spodbuditi vse odgovorne in tiste med nami, ki so nagnjeni k raziskovanju, k večjim aktivnostim. Kot
smo že pisali, smo opredelili tudi sredstva za nagrade, postopke za priznavanje, referenta za to področje in ne nazadnje tudi obveznosti vseh odgovornih. Toda kljub temu ostaja stanje nespremenjeno.
Kje se torej zatika, saj končno ne moremo trditi, da pri nas ni
inovatorjev? Nasprotno, bile so že mnoge izboljšave in mnoge pobude, vendar pa niso prišle v obravnavo kot inovacije. Nekoč smo že zapisali, da je tudi naloga družbenopolitičnih organizacij, da spodbujajo te dejavnosti. Danes pa temu dodajamo, da je organiziranje in pospeševanje inven-
tivne dejavnosti ena odgovornejših nalog direktorjev.
Kako torej, da smo na primer na pobudo občinske raziskovalne skupnosti za podelitev letošnjih nagrad v novomeškem delu Laboda prijavili le enega kandidata, ki bi bil upravičen do priznanja?
Razpisanih je bilo 20 nagrad za področje inventivne dejavnosti za raziskovalne dosežke, 2 nagradi za mentorsko delo in ena za raziskovalno delo z mladimi. Odgovor nekaterih odgovornih, da med nami ni nikogar, ki bi bil upravičen do teh priznanj, lahko marsikoga prizadene, saj je le precej narejenega.
Poleg tega bi se lahko spomnili tudi naših mentorjev, ki so
(Nadaljevanje na 2. strani)
f OB 29. NOVEMBRU, PRAZNIKU | i NAŠE DOMOVINE, ČESTITAMO j
*	VSEM DELAVCEM LABODA i TER VSEM NARODOM IN
t NARODNOSTIM JUGOSLAVIJE! J
★	*
*	Družbenopolitične organizacije in *
★	organi upravljanja DO Labod *
****************************************+***»
(Nadaljevanje s 1. strani)
vzgojili vrsto dobrih delavcev, ki danes ustvarjajo oziroma dograjujejo začeto in tako prispevajo k našim skupnim rezultatom.
Sledil pa je tudi razpis za priznanje na področju raziskovalnega dela v slovenski konfekcijski industriji, ki bo, kot kaže, v DO Labod naletel na gluha ušesa.
Videti je, da smo v Labodu z novim sporazumom naredili le to, da imamo predvidenega referenta za inventivno dejavnost, ki je na žalost v tem aktu postavljen preveč administrativno in premalo strokovno, kar bi lahko in tudi morala biti komisija za inovacije, pa je DS DO Labod še ni imenoval. Marsikatera novost, izboljšava, premik na bolje in podobno, pa tako ostaja nepriznano. Kdaj bomo torej začeli obravnavati ustvarjalne predloge, jih vrednotili in spodbujali?
Kaj o tem pravijo v tozdih?
V TOZD DELTA je že imenovana komisija za inovacije, katere predsednik je vodja proizvodnje tov. Kranjc. Prav ta čas se je spoprijela z nalogo, da pregleda vse dosežke letošnjega leta in jih ovrednoti. Delta je tudi s planom opredelila sredstva za inventivno dejavnost in upajo, da bo ta denar prišel v roke ustvarjalcev. »Zavedamo se pomembnosti .inventivne dejavnosti in jo spodbujamo«, pripoveduje direktorica tozda tov. Novakova.
»Cesto skušamo s tehnologi, vzdrževalci in drugimi najti področje dela, kjer bi se lahko še kaj izboljšalo. Za nas je to začetek in upam. da bodo spodbude rodile tudi uspehe. Tudi od komisije pričakujemo k on k ret ne predloge«.
ZALA ni planirala sredstev za inovacije, ker je inventivnost v tem okolju še povsem na začetku. Direktorica se sprašuje, aIi morda niso v Za 1 i prezahtevni, sa j se jim zlepa ne zdi nič dovolj dobro ali veliko, da bi to upoštevali kot inovacijo. Zavedajo se, da bodo na področju inventivne dejavnosti morali več storiti in bolj spodbujati raziskovalno delo. Slednje je v občini Idrija dokaj razvito, zato je skrajni čas. da se tudi Zala približa.
LIBNA: Komisija za inovacije je v ustanavljanju, letos pa sredstev v ta namen še niso planirali. Menijo, da bodo morali sprožiti načrtno akcijo za
pospeševanje inventivne dejavnosti. Direktor hkrati trdi, da je na ravni delovne organizacije ta dejavnost na mrtvi točki. Pričakuje spodbudo tudi v tem smislu, predvsem pa usklajeno akcijo na ravni delovne organizacije. Meni, da je možnosti veliko, da so ljudje, ki bi jih kazalo upoštevati, zato je zares nujno pospešiti dejavnosti in ovrednotiti vse dosežke.
LOČNA: Sredstva so imeli planirana že za lansko leto, niso pa bila porabljena. Da se slika ne bi ponovila tudi letos, pravi direktor tozda Ločna, bodo razpisali natečaj za konkretno nalogo. Sicer je bilo v tem tozdu že precej izboljšav, niso pa se tega področja doslej lotih dovolj poglobljeno. Menijo, da bo. led le prebit in da bodo tudi inovacije in izboljšave primerno ovrednotene in primerno poudarjene.
TEMENICA: Doslej sredstev niso izdvajali za ta namen, je pa sklep delavskega sveta: če se pojavi izboljšava jo je moč tudi primerno nagraditi. Zaenkrat takih primerov še ni bilo, v bodoče pa se bo treba področja inovacij lotiti bolj zavzeto.
TIP-TOP: Bilo bi nujno narediti kaj na tem področju. Teme se kar same ponujajo, odziva pa ni. »Menim, da se skozi to nezanimanje za napredek, za izboljšave itd. kaže tudi pripadnost delovni organizaciji. Premalo smo jo doslej čutili, morda smo jo tudi premalo spodbujali. V bodoče bomo to napako poskušali odpraviti«, pripoveduje direktor tozda.
Torej je inovatorstvo pri nas še v povojih. Prihodnje leto bo treba tudi v planskih aktih to področje trdneje zastaviti, saj je, kot rečeno, prav to eden od temeljev našega razvoja. Poleg že predlaganih razpisov ali natečajev za posamezno nalogo, kar naj bi pospešilo aktivnosti in prebilo led, bi morali predvsem odgovorni delavci tozdov še bolj bdeti nad ustvarjalnostjo v posameznih okoljih. Z normativno ureditvijo smo naredili prvi korak, zdaj pa dajmo naslednjega.! Planirajmo ustrezna sredstva, razpišimo natečaje za rešitev konkretnih problemov, zadolžimo strokovne službe, skratka ravnajmo se po določilih samoupravnega sporazuma za inventivno dejavnost!
odmevi z
zborov
delavcev
COMMERCE - Raz-logi za slabše rezultate so tudi v neizpolnjevanju planov proizvodnih tozdov.
Zbor delavcev tozda Commerce je potekal v dveh delih, in sicer posebej v ljubljanski enoti ter naslednji dan v Novem mestu. Devetmesečni rezultati tozda Commerce so v primerjavi z ostalimi tozdi slabši, kar je narekovalo kritično analizo gibanja. Razloge za slabše rezultate vidijo v Com-mercu med drugim tudi v neizpolnjevanju planov v proizvodnih tozdih ter v zamudah dela pri naših kooperantih. Poudarjeno pa je bilo tudi dejstvo, da je eden od vzrokov za slabši uspeh tudi v precejšnjih zalogah, in sicer zaradi nedoseganja plana tozdov, ki je za 5 odstotkov pod pričakovanim. To pomeni 200 000 kosov srajc manj ali polovico milijarde metrov tkanin več v naših skladiščih, ki bi, predelane, povečale realizacijo za 30 do 40 starih milijard. Pri laki realizaciji pa bi se tudi naš dohodek pokazal povsem drugače.
Delavci tozda Commerce so kritično pregledali tudi stroške. Med temi so stroški, ki so omejeni — reklama, reprezentanca, potni stroški itd. —oz. v planiranih mejah, nekoliko več pa je bilo vzdrževalnih del, ki so na povišanje stroškov močno vplivala. Ob pregledu periodičnega obračuna je izbijalo tudi 10 zaposlenih nad planom. Med temi je nekaj presežka zaradi prerazporeditev (v povezavi s tozdom Ločna). kar ne bi smelo motiti, ter nekaj nadomestil za daljše bolniške in porodniške odsotnosti. a tudi to je začasno. V Ljubljani je bila izpostavljena tudi priprava dela. ki je imela letos dokajšnje kadrovske probleme in podobno skladišče, v Novem mestu pa je bilo poleg navedenega v razpravi pod točko razno postavljeno tudi vprašanje v zvezi z organizacijo estempora ter poslovanja RC v Sromljah. Glede extem-pora je možno le eno pojasnilo: ob velikem duhovnem bogatenju nudi tudi dokajšnje
materialne vrednosti, saj slikarska dela, ki si jih zagotovimo po tej poti, bogate ne le naš prostor, ampak so pomembnejša tudi.v širšem smislu. Kar zadeva rekreacijski center v Sromljah, naj ne bi bilo edino vodilo finančno pokrivanje ali nepokrivanje, pač pa je treba vedeti, da so velike in skorajda neizmerljive vrednosti v posebnem ambien-tu, ki ga Sromlje z domačo hrano, kmečkim vzdušjem in okolico nudijo našim številnim gostom in tudi nam labodovcem.
Beseda je tekla tudi o smernicah plana. Delavci Commerce so vztrajali, da plan zajame poleg plana minut proizvodnih tozdov tudi obveznost kumulativnega izpolnjevanja plana. Odločili so se za 3. varianto pri koriščenju letnega dopusta oziroma naših počitniških kapacitet, pozdravili so pobudo za zmanjševanje razlik pri izplačilih za mesece, kjer je število delovnih ur za 2 dni v razkoraku, ter se zavzeli tudi za primerno mesto zaposlovanja pripravnikov v naših planih.
ZALA — Zadovoljni z doseženim
Doseženi rezultati so dobri in tudi delavci Zale so bili z njimi zadovoljni. Smernice za plan so bile sprejete brez pripomb. V prihodnjem letu se Zali obeta veliko dela predvsem v prvih treh mesecih. Izdelali naj bi 30.000 kosov oblačil za izvoz v Združene države Amerike. Obveznost so delavke Zale sprejele, vendar le s pogojem, da bo ves potreben material pravočasno v njihovi proizvodnji. Prav la izvoz Za 1 i narekuje, da dela del krojilnice začasno v dveh izmenah. Predvsem je premajhna fiksirku, zato bodo vpeljali dve izmeni. Sicer pa bo treba razmišljati o okrepitvi celotne krojilnice, kjer sedaj dela sedem delavcev.
TIP-T0P - Spremljanje dosežkov po brigadah
Delavci I ip-topa so potrdili periodični obračun in pri tem sprejeli tudi nekaj zaključkov. Menili so. da so svoje planske obveznosti v redu izpolnjevali. Dosegli so l()l'r planu, fakturirane minule so bile v tozdu dosežene s 101.4' i. V rezultatu je upoštevan tudi oddelek po meri. ki gotovo zvišuje
skupen odstotek. Zato so v Tip-topu sklenili, da bodo doseganje plana in fakturiranih minut vodili tudi posebej za neposredno proizvodnjo oziroma po brigadah.
Bilo je precej dela in cesto so bili na delu tudi v prostih sobotah ali ob popoldnevih. Kljub temu pa je bil finančni rezultat pod pričakovanim. Delavci Tip-topa so dejali, da sicer radi podaljšajo delo, ker žele pripomoči k skupnim uspehom, hkrati pa pričakujejo tudi določeno stimulacijo pri osebnih dohodkih. Prav pri tem pa so bili, menijo, prikra-jšani. Naložili so strokovnim službam, da analizirajo njihovo delo in tudi svetujejo, kako naj delajo in kako se haj obnašajo, da bodo z več vloženega dela dobili tudi več v kuverto.
OSSS — Še racionalnejše obnašanje
Zbor delavcev v DSSS je temeljito analiziral devetmesečno gospodarjenje. Z rezultati same DSSS so delavci zadovoljni, saj so dosegli najboljši izkoristek delovnega časa. Tudi nadur je le 0,58 odstotkov, kar pove, da je premakljiv delovni čas s pridom izrabljen. Direktor je še posebej pohvalil finančno službo, ki je imela letos precej srbi, vendar je kljub težki situaciji uspela zagotavljati likvidnost. Razprava je bila predvsem o stroških in zalogah. Dan je bil predlog, naj bi bili v vsaki temeljni organizaciji poimensko zadolženi posamezniki za zmanjševanje zalog in nedokončane proizvodnje. Delavci DSSS so izpostavili še nekaj vprašanj, ki se nanašajo na varčnost. Denimo: tili je potrebno tako veliko število tujih revij. Menili so tudi, naj bi vsi, ki potujejo v tujino za več kot dva dni, podali poročilo o delu in poti pristojnemu delavskemu svetu. Dodali so, naj bi odgovorni v tozdih delavce seznanjali z rezultati še bolj nazorno, da bi bila slika čimbolj jasna. Vse to, so menili. bi pripomoglo tudi k racionalnejšemu obnašanju in s tem k boljšim rezultatom.
TEMENICA - Več pozornosti organizaciji dela
Na zboru delavcev sta direktor tozda in direktor delovne organizacije temeljito analizirala stanje in delovne dosežke v tem okolju. V
S srečanja z našimi kupci in dobavitelji iz tujine. Na posnetku generalni direktor Laboda podeluje priznanje predstavniku firme Pfiffle, g. Storžu. (Foto: Radovič)
zadnjem trimesečju je bilo potrebno — zaradi slabših rezultatov — marsikaj dodati. Reorganizacija je potrebna še na traku suknjičev. V Temenici menijo, da bo poslej lažje dosegati plan. Skupaj s tozdoma za vrhnja oblačila so se tudi v Temenici takoj po dopustih dogovorili za preseganje plana, cilj pa se jim je oddaljeval. Vzrokov je bilo več, vendar so jih skušali sproti odpraviti. Tako stopajo v zadnja dva meseca letošnjega leta nekoliko bolj pripravljeni in predvsem tako organizirani, da bodo plan lahko dosegali 100-'odstotno.
Med vprašanji je bilo čutiti skrb za stroške, ki so v TEMENICI — glede na lansko devetmesečno obdobje — višji. Največji strošek predstavlja ogrevanje. Cena kuriva se je podvojila in na to niso mogli vplivati, s podaljšanim delom so pokurili celo še več goriva.
Na zboru je bilo slišati zahtevek za uskladitev norm.. Menijo, da nekatere niso realne, zato bo priprava dela skupaj z razvojno službo posnela stanje in ga preverila.
Pričakujejo tudi katalog del in še nekatere nujne zadeve, ki so za proizvodnjo neobhodno potrebne.
Sodeč po vsem tem je na zboru v Temenici tekla beseda predvsem o delu in nalogah za prihodnje.
UBNA — Izdelanih je več konkretnih predlogov in pobud
I.ibna je zaključila devet mesecev uspešno, seveda pa si želi doseči še boljše rezultate.
Po sindikalnih skupinah so sprejeli več predlogov in pobud za to. Na primer, daje nujno analizirati posamezne bolniške izostanke in se posebej ukvarjati z vsakim posameznim primerom. Delavke so razmišljale tudi o normativih ter njih realnosti. Vprašljivi so predvsem normativi za izvozna dela. Nekaj pripomb je bilo na sedanji način nagrajevanja glede na različne pogoje za doseganje delovnih rezultatov. Tudi pri tistih delavkah, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov in prejemajo zajamčeni osebni dohodek, bo treba ukrepati, hkrati pa omogočiti primeren zaslužek pri polni normi. Vsi organizatorji dela v tozdu ter priprava dela v Novem mestu so dolžni sproti spremljati potek proizvodnje in pogoje dela glede na zasedenost oziroma zmernejše lan-siranje po obsegu in težavnosti.
Delavci žele odgovore na vprašanje, kje so vzroki za nedoseganje plana tozda in zahtevajo takojšnje ukrepanje za boljše delo in s tem boljše rezultate.
DELTA — Sprotno reagiranje na odstopanja
O devetmesečnih rezultatih so se v Delti pogovorili na delavskem svetu, po sindikalnih skupinah in na zboru delavcev. Poročilo so obravnavali s poudarkom na probleme, ki so se pojavljali malone vse leto. Potrebna je analiza, ki naj pove, v kolikšni meri so posamezne reklamacije posledica slabega dela tozda in v
kolikšni meri izhajajo iz drugih vzrokov. Sicer so se na zboru delavcev v Delti obvezali za najboljše delo. Obrnili so se k sebi, kot pravimo, in pregledali, kaj morajo spremeniti in izboljšati. Vplivajo lahko na nekatere točke, ki so do sedaj njihovo delo zavirale, nikakor pa ne na vse. Zato si za naprej želijo tako proizvodnjo, ki bi omogočala dosegati primerne rezultate. Gre za to, da brigada, ki je organizirana za šivanje bluz, vskače tudi pri šivanju srajc, za to, da pride v proizvodnjo naročilo za šivanje jerseya, to pa zahteva povsem spremenjeno strojno opremo (zamenjava igel, sukanca, itd.) Vemo, da v zadnjem času nabavljamo tudi material s priznano 10-odstot-no napako, to pa prinaša kr-ojilnici nemajhne probleme. Podobno je pri delu za izvoz. Često pride v tozd blago direktno od proizvajalca, ne da bi ga kupec pred tem videl. Ob nepakah potujejo zapisniki in sporočila, preko katerih naj bi izbojevali priznanje zastojev in težav. Prav bi bilo. da bi kupec sam pregledal blago in že vnaprej priznal določena odstopanja oziroma opozoril na napake v tkanini.
Ob naštetih težavah, kijih v proizvodnji nikoli ne zmanjka, pa so se v Delti predvsem zavzeli za kvalitetnejše delo in za skupen boj za plan. Smernice plana za prihodnje leto so potrdili, poudarili pa so nujnost mesečnega doseganja zastavljenih ciljev, ker je zamujeno težko popraviti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
LOCNA - Veliko pričakujemo od novega sistema nagrajevanja
Med podatki o devetmesečnem gospodarjenju je v tozdu Ločna zaskrbljujoč padec doseganja norme. Iz lanskoletnega 107-odstotnega doseganja norme je le-ta padla na 105 odstotkov. Vzroke je treba iskati v manjših nalogih, težjih operacijah, v številnih spremembah izdelkov. Ob tem kaže opozoriti tudi na doseganje plana, ki je v Ločni izpolnjen s 101 odstotkom. Vedeti moramo, da je tak rezultat tudi posledica nadurnega dela, ki ga je bilo še posebej veliko v septembru.
V pogovoru o pripravah na plan za prihodnje leto so delavke izpostavile vprašanje števila tribunskih sobot. Kot je bilo poudarjeno že na pogovorih pred tribunami, naj bi oddelali toliko ur, kot jih bomo tudi potrebovali, saj ni namen kopičiti presežke. Ob vse dražjem življenju tudi tokrat besede niso mogle mimo padanja osebnega standarda. Delavke Ločne si veliko obetajo od dograjevanja sistema nagrajevanja. Predvsem pričakujejo, da bodo odpravljene nepravilnosti glede nagrajevanja po teži in strokovnosti podobnih del in nalog v administraciji in proizvodnji. Poudarile so, da je tudi za delo v proizvodnji potrebna 2 ali 3-ietna strokovna izobrazba kot za dela administratorjev, nagrajevanje pa gre še vedno v korist administrativnih del.
Stroški so poglavje, ki vedno zahtevajo temeljito analizo. Glede teh je tudi bilo nekaj vprašanj in take pripombe: trošenje denarja ni vedno in povsod racionalno (kot primer so navedle potovanja v tujino, ki naj ne bi bila tako številna, drag toaletni papir itd).
Menile so še, da nove jedilnice ne negujemo dovolj, da ne znamo dovolj poskrbeti za čistočo. Pripomba je veljala tudi delovni disciplini in nekontroliranim izhodom skozi skladišče, kar počno isti delavci.
tozd temenica: kako
iz kadrovskih težav
Proizvodni rezultati so odraz mnogoterih dejavnikov. Slabše delovne uspehe našega tozda v zadnjem času nikakor ne moremo pripisati majhni delovni zagnanosti naših de-
lavk in delavcev, saj večina med njimi za doseganje plana in rokov žrtvuje tudi popoldneve, proste sobote, celo kakšna nedelja in noč sta med njimi.
Eden izmed vzrokov za to (na zadnjem zboru delavcev je bilo zelo ostro postavljeno tudi vprašanje norm) je slabša kadrovska struktura. Odhajajo ljudje z delovnimi izkušnjami in kvalifikacijo, na njihova mesta pa prihajajo novi, ki jih bodisi priučujemo ali pa so pripravniki.
12. 11. 1984 je bilo stanje v tozdu Temenica takšno:
brigade krojilnica likalnica skupaj šivalnice
PK	3	4	—	7
KV	53	7	12	72
UN	33—1	34
pripravniki	4	—	—	4
SKUPAJ:	93	H	13	fl7
V proizvodni režiji je zaposlenih 13 delavcev, v splošni 8. V letu 1984 je iz tozda odšla ena polkvalificirana delavka, ena kvalificirana, štiri UN (od tega ena upokojitev), odšla pa sta tudi dva brigadirja (ena upokojitev), vodja vzdrževanja in ena delavka splošne režije. Priučili smo štiri delavke (tri preko skupnosti za zaposlovanje), sprejeli smo štiri pripravnice, zaposlila se je ena delavka z delovnimi izkušnjami na področju šivanja (vrnila se je iz ZRN) in en delavec proizvodne ter en delavec splošne režije.
Vzroki za odhode so bili: dve upokojitvi, ena zapustitev delovnega mesta in s tem v zvezi disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, tri delavke so ostale doma zaradi dela na kmetiji, ostali pa so po našem mnenju poiskali zaposlitev, ki od njih ne terja tolikšnih obremenitev.
Zavedamo se, da si moramo kadre vzgojiti sami, zato smo v letošnjem šolskem letu dvakrat razpisali štipendije in štipendiramo osem novih štipendistov, petim pa so bile štipendije podeljene že v lanskem šolskem letu. Z odzivom na razpis za kadrovske štipendije nismo bili povsem zadovoljni, saj se za štipendijo za študij na višji šoli ni zanimal nihče. Poleg tega ugotavljamo, da zaradi zahtevnosti proizvodnje priučevanje ne da pričakovanih rezultatov. Štipendiranje je seveda naložba za prihodnost, vendar še dolgo ne bomo želi njenih sadov. Tudi zaradi neustreznih šolskih programov ne.
11
Kadrovskim težavam zato ne vidimo konca. Vlak, ki ga moramo peljati naprej, pa je obilno naložen. Izdelki, kijih naredimo pri nas, so razstavljeni v svetlih izložbah Zahodne Evrope in Kanade. Narejeni so z večjim trudom kot bi lahko bili, če bi za to imeli usposobljene kadre. Ne le,da v tozdu nimamo tehnologa, tudi priprava dela VO jih ima premalo. Vrsto delovnih nalog s tega področja moramo zato reševati v proizvodnji. Te naloge večinoma ležijo na ramenih brigadirjev, ker pa imamo kadrovske težave tudi tu (na teh mestih so tudi mladi in neizkušeni ljudje), so težave toliko večje.
Delavci tozda zaradi vseh teh težav seveda ne obupujemo, želimo pa si, da bi že z normalnimi delovnimi napori kdaj dosegali ustrezne delovne rezultate.
TOZD TEMENICA
vreme
pogojuje
prodajo
Vodja prodaje Božo Vers tovšek je pred kratkim primerjal našo konfekcijsko dejavnost s poljedelstvom ali vinogradništvom. Odstotek ri-zika je v našem in njihovem primeru zelo visok in odvisen od vremena. Tako kot ne-
pravo vreme zmanjša pridelek ali celo uniči letino, vpliva vreme tudi na naše izdelke oziroma na končen uspeh prodaje. Še tako lepa 1 lepa kolekcija, ki sojo trgovine pokupile, ob nepravem vremenu ne najde končnega kupca. Tudi letos nam jesen ni bila prav naklonjena. Ni bilo pravega mraza in številni modeli so ostali v trgovinah. Pred leti so trgovine zadržale za naslednje leto modnejše, kvalitetnejše, najlepše modele, zdaj pa, žal, kljub 45-odstotni obrestni meri ni več tako. Trgovci vračajo blago, ker so obresti enake odstotku znižanja, kar jih seveda ne stimulira.
Zaloge v trgovini se kopičijo in pričakovati je, da bo riziko kar dvakrat večji, kot pa ga predvideva branžni sporazum. Tako nam je lepše vreme v oktobru in v začetku novembra prineslo tudi nekaj težav. To pritrjuje trditvi, da traja riziko poslovanja v konfekciji vse dotlej, dokler sezona ni zaključena in da dobro zaključevanje kolekcije še ni porok za končen uspeh prodaje.
prošnje
kupcev
Sejmi so mesto za predstavitev programa in novosti, ki jih prinaša, hkrati pa mesto za dogovarjanje s poslovnimi sodelavci. Tudi na jesenskem sejmu v Beogradu smo se, kot vedno doslej, srečali z. našimi številnimi dobavitelji in kupci. Toda pogovori so na žalost tekli predvsem o prošnjah za podaljšanje roka neto plačila in storniranju obresti, poleg tega pa je bilo nekaj urgenc za dobavo srajc. Poleg kupcev, ki so obiskovali naš razstavni prostor s temi željami, so bili številni tudi prodajalci blaga, tako da je slika na področju nabave sedaj že povsem drugačna od lanske.
Labod pa od svojega koncepta ni odstopil. Vztrajali smo pri svojih jasnih stališčih in nismo pristali na spremembe rokov plačila ali stornov obresti.
Sicer pa smo se na beograjskem sejmu predstavili z modno in elegantno kolekcijo.
NOVICE IZ TOZDOV
priznanje zali
Ob prazniku občine Idrija je Zala prejela priznanje za posebne zasluge pri razvoju občine. Priznanje je v imenu kolektiva Zale prejela predsednica delavskega sveta.
ogled modnega bazarja
OOS v Zali vsako sezono organizira ogled modnega bazarja v Ljubljani. Pobudo za to je dala kulturna animatorka Majda Rupnik. Za ogled organizirajo prevoz s posebnim avtobusom, sindikat pa plača vstopnice. Podobno kot ogled bazarja pripravljajo vsako leto tudi oglede sejma mode v Ljubljani s popoldansko modno revijo.
osebni dohodki
Na pobudo OO ZK v tozdu Tip-top naj bi ob izplačilu osebnega dohodka na oglasni deski izobesili tudi višine OD za vsakega posameznika. Ta novost naj bi spodbudila delavce k boljšemu delu in k zdravi, ustvarjalni tekmovalni klimi.
razglasna
postaja
Tudi v ljubljanskem delu Laboda je zaživela razglasna postaja. Po novem letu bo stekel reden informacijski program, do takrat pa bo služila — poleg dela v SLO — tudi za posredovanje obvestil in pri humanizciji dela. Delavci v Tip-topu pravijo, da je veliko lepše šivati in krojiti — ob prijetni glasbi.
izleti
Potem, ko sta OOS v DSSS in novomeškem tozdu Com-merca organizirali izlet v Benetke, Ločna pa v Gorico in po Goriških brdih, so se za izlet preko meje dogovorili tudi delavci Tip-topa in ljubljanskega dela Commerca. Obiskali so avstrijsko Koroško.
nadomestne
volitve
V tozdu Commerce so izpeljali nadomestne volitve v delavski svet. Zaradi odhoda iz Laboda člana delavskega sveta jp IO OOS predlagal iz iste službe dva delavca, izvoljen pa je bil Rudi Bogataj.
v katerem grmu tiči zajec
Delavci skladišča gotovih izdelkov iz. programa »perilo — šport« so se o svojih težavah pogovorili na sestanku skupaj z direktorjem tozda Commerce in vodjo prodaje. Do sestanka je moralo priti, ker je vse več napak in vse več reklamacij. Sami delavci v skladišču so pred tem zatrjevali, da prevzemalca ni čutiti in da organizacija dela v tem skladišču ni najbolje izpeljana. Zaradi velikih zastojev se v skladišču skoncentrirajo večje količine izdelkov, ki jih je treba često prepakirati in take »špice« zahtevajo dodatne delovne akcije. Do sedaj so sc jih udeleževali tudi delavci celotnega tozda Commerce in DSSS, prifl^nbe pa je bilo slišati na račun nevestnega in neresnega odnosa samih skladiščnih delavcev. O tem in podobnem je bila beseda pogovora, iz katerega lahko potegnemo nekaj zaključkov: Dela je veliko in o »špicah« ni več moč govoriti. Ob zaposlenih v skladišču ostaja doma le majhno število skladiščnih delavcev, saj jih gre
Letos je bila letina na Sromljah dobra. Od pomladi do jeseni smo ob malicah dobivali precej našega sadja od ribeza do hrušk in jabolk, pa tudi kompoti iz višenj so dopolnjevali naše obroke.
vsakdnevno nekaj na pot s šoferji. Menili so, da bi morali število zaposlenih v skladišču povečati za 2 delavca in šoferjem zmanjšati stimulacijo na število strank ali pa se dogovoriti, da šoferji nimajo spremljevalcev. Premajhno število delavcev pa je tudi vzrok mnogih težav, nepravilnostim in podobnemu.
Kljub temu pa ne moremo mimo slabe discipline, ki se kaže med drugim tudi v številnih nedovoljenih izhodih brez izhodne kartice. Analiza po zapiskih naših varnostnikov je pokazala, da je neobveznih izhodov sicer povsod nekaj, da pa vodijo delavci iz tega skladišča. Učvrstiti je treba odgovornost, dnevno organizacijo dela in razporejati delavce. Vodja skladišča, ki med delavci do sedaj ni imel prave podpore, bo skupaj z glavnimi komisionarji in prevzemalci timsko vsakodnevno organiziral delo in delavce, ti pa morajo spoštovati navodila.
Delavci pa so omenili tudi nestimulativno nagrajevanje. Osebna ocena vedno ne ustreza vloženemu delu. Želijo na ta način vplivati na svoj osebni dohodek, ne pa samo z nadurami. Po njihovem je bolje presežek ur izkoristiti, ker so izplačila često prav iz naslova nadurnega dela, to pa ni stalen vir dohodka, vplivala na višino plačevanja vrtcev, prejemanja otroških dodatkov ipd.
Ne nazadnje gre tudi za medsebojne odnose. Delavci menijo, da ti niso tako slabi, da bi zavirali tekoče delo. Dejstvo pa je, da tudi dobri ali vsaj primerni niso. Z več delovne discipline, odgovornosti in resnosti bo delo gotovo laže teklo in pravilneje.
Delavci so tudi povedali, da si žele več pogovorov, več obiskov odgovornejših pri njih. Pripomba je gotovo na mestu, vendar pa morajo tudi sami med seboj marsikaj razčistiti. Prva pa je disciplina, spoštovanje dogovorjenega.
pogodbe za izvoz v prihodnjem letu
Vsako leto tečejo v tem obdobju pogovori z. našimi tujimi partnerji o sklepanju pogodb za delo v prihodnje. Letos so do sedaj naši odgovorni delavci že obiskali firme Jobis, Glaser in Dorn-buch, z Melko. Ottom Hoff-mannom in Gollasom pa je bil prvi del pogovorov opravljen že ob njihovem obisku na naši slovesnosti ob 60-letnici Laboda; ponovno pa se bodo srečali marca prihodnje leto. O tem, kako so uspeli pogovori v Z. Nemčiji, pripoveduje glavni direktor Milan Bratož:
»Najprej smo obiskali firmo Jobis iz Bielefelda, ki je naša dolgoletna sodelavka. Lahko se pohvalimo da imamo z njo zelo lepo sodelovanje, ki je tekli) tudi letos brez večjih Žapletov. Zelo toplo so nas sprejeli, razgovori pa so le še utrdili naše nadaljnje sodelovanje. Za Jobisa bomo prihodnje leto izdelali 3050 ženskih plaščev ter 2750 ženskih oblek. Gre za modele z visokimi časi izdelave, ki zaradi svoje zahtevnosti terjajo veliko pozornosti pri delu.
Glaser nam je pokazal 13 novih modelov, ki nam jih bo poslal v kalkulacijo, z desetimi že vpeljanimi pa bomo tako za to firmo izdelovali 23 različnih artiklov ženskih bluz. Modeli
so lepi in zelo modni v več kombinacijah različnih vrst tkanin in pletiva. Teh, vse prej kot lahkih modelov, bomo vse prihodnje leto izdelovali po 10, 000 kosov mesečno. Pogovor pri Glaserju je tekel tudi o nadaljnjem sodelovanju — dograjevanju in poenotenju naše in njihove tehnologije. Dogovorili smo se tudi za obisk predstavnikov Glaserja v Delti, torej neposredno v tozdu, ki bo izdeloval naročene bluze.
Obiskali pa smo tudi za nas novo firmo Dornbusch, predstavniki katere so se želeli srečati z nami. Doslej so v Sloveniji sodelovali z Muro, sodelovanje z nami pa ostaja do nadaljnjega odprto, ker nam, žal, primanjkuje kapacitet za dodatno izdelavo srajc. Pogovori so namreč opozorili na to, da je ta firma tehnološko in tehnično zelo urejena in da ima vpeljano enostavno in učinkovito dokumentacijo. Sodelovanje, kot rečeno, ostaja odprto, saj bomo šele po sklenjenih dogovorih z našimi dosedanjimi tujimi partnerji lahko izračunali možnosti za vključitev tudi Dornbuscha.
Na poti po Zahodni Nemčiji smo obiskali tudi Jugoteks-tilovo izvozno-uvozno predstavništvo MlJRTEX v Miinch-nu. Tu smo dobili kup informacij o situaciji na zahodno-nemškem trgu na področju konfekcioniranja in tržnih razmer ter o ostalih povezavah našega poslovanja preko Ju-gotekstiia. Gibanja kažejo na delno oživljanje tega tržišča, vendar je izredno poudarjena kvaliteta jzdelave in celotnih storitev. Že velike blagovnice zahtevajo najvišjo kvaliteto, ki se pri zahtevnejših trgovinah le še stopnjuje.
Vse pogovore lahko strnem v prijeten vtis, ki kaže, da naročniki iz tujine negujejo sodelovanje z Labodom, da nam žele svetovati tako glede tehnologije kot tudi pri izbiri in nakupu novih strojev. To pa potrjuje višje oblike povezovanja in sodelovanja.
bolj pogumno pri štipendiranju
(NAŠI LETOŠNJI ŠTIPENDISTI)
TOZD L.IBNA:
25 tekst, konfekcionarjev 11., IV. stopnja
2 tekst. konf. tehnika, V. stopnja lOZD LOČNA:
2 pomočnika tekst, konlekcionarja, II. stopnja
5 tekst, konlckcoonarjev II., IV. stopnja
l strojni tehnik. V. stopnja I tekst. konf. tehnik, V. stopnja
TOZD DLl TA:
1 tekst, konfekcionar L. 111. stopnja
1	I tekst, konfekcionar II., IV. stopnja 5 tekst, konfekcijski tehnik, V. stopnja
1	konfekcijski tehnolog, VI. stopnja
2	konfekcijski tehnolog, VII. stopnja I ekonomist, VI. stopnja
TOZD ZALA:
10 tekst, obrtni konfekcionar, IV. stopnja
5 tekst, konfekcijski tehnik, V. stopnja
TOZD TEMENICA:
9 tekstilnih konfekcionarjev II.. IV. stopnja
2	tekst, obrtna konlekcionarja, IV. stopnja
2 tekst, kotil, tehnika. V. stopnja
V likalnici Tip-topa.
TOZD T I P- I OP:
9 pomočnikov tekst, konlekcionarja. II. stopnja
3 tekst, konfekcionar L, III. stopnja 13 tekst, obrtnih konfekcionarjev,
IV.	stopnja
3 tekst. konf. tehnike, V. stopnja
TOZD COMMERCE:
I tekst, konfekcionar I., III. stopnja I modelar, V. stopnja 1 tekst. konf. tehnik. V. stopnja 1 ing. oblikovanja tekstilij in oblačil, VI. stopnja
DSSS:
1 ekonomski tehnik, V. stopnja 3 naravoslovno-matematična smer,
V.	stopnja
1 dipl. ekonomist, VII. stopnja 1 dipl. pravnik, VII. stopnja I dipl. ing. računalništva, VII. stopnja TATJANA MARES1Č
tekstilci do leta 1990
Na sestanku članov DITT Dolenjske, ki je bil na Sromljah, smo poslušali tudi strokovno predavanje z naslovom »Možnosti razvoja tekstilne industrije do leta 1990«. Stane Dolenc je poudaril, da so poslovni rezultati tekstilnih delovnih organizacij zadovoljivi, opaziti pa je hkrati tudi že negativne tendence. Prodaja tekstila v zadnjih mesecih pada. Padec prodaje pa je manjši pri kvalitetnih izdelkih, klasični modeli pa gredo vse težje v promet. Nekoliko je padla tudi prodaja metraže. Ob tem pa ne moremo mimo podatka, daje vzporedno s temi gibanji narastia prodaja gospodinjskih šivalnih strojev in pa revij, ki prinašajo tudi krojne pole.
Tekstilci moramo v naslednjih letih povečati izvoz. To bo mogoče le, če ne bomo zanemarili vlaganja v nove stroje tudi iz uvoza. Že dokaj izrabljena strojna oprema nam ne more omogočiti željenega fizičnega obsega proizvodnje.
Do leta 1990 bo predvidoma naraščala poraba umetnih tekstilnih vlaken, poraba naravnih vlaken pa po sedanjih ocenah ne bo naraščala. Tov. Dolenc je'tudi poudaril, da je naša prihodnost v inovacijah, organizaciji dela in posodabljanju strojne opreme. Pri tem se moramo najbolj angažirati.
Drugi del sestanka so prisotni izrabili za izredni občni zbor DITT za Dolenjsko. Pregledali so realizirane naloge. Nova predsednica DITT za Dolenjsko je inž. Branka Jedločnik iz Novoteksa.
MIRA TUŠEK
kaj nam pomeni ex tempore
Vsaka sprememba prinese take in drugačne komentarje. Tudi ex-tempore, ki je že naša tradicionalna prireditev, vedno znova spodbudi razmišljanja, ki pa se ne tičejo le novih del, kvalitete, nazornosti teh in podobno, ampak sežejo tudi dlje. Na primer do pripomb, kot so: »Koliko to stane? Kaj nam je tega treba?« Je to mnenje peščice tistih, ki niso srečni, če ne nergajo, ali je to širše mnenje? Preberimo nekaj odgovorov:
Nada KEBE — DSSS — referentka v knjigovodstvu:
Odobravam prireditev, saj nam polepša prostore in nam vsako leto prinese tudi nekaj novih slikarskih del. Mislim pa, da bi morale te slike viseti po stenah in nikakor ne ležati v arhivu ali kje drugje. Tudi čez leto, in ne le na razstavi, morajo dobiti slike svoje razstavne prostore po pisarnah, pa še kje. Morda bi nam lahko ponudili tudi odkup kakšnega dela. Vsekakor mislim, da moramo z ex-temporom nadaljevati, čeprav seveda brez stroška tudi tukaj ne gre.
Andrej BURJA —Commerce — modelar:
Nujno je kulturo prinašati v delovno prostore, in zato je treba tudi naš ex-temporc pozdraviti. Sindikalne organizacije to podpirajo, saj je razstava tudi del izobraževanja. Včasih se sicer porajajo vprašanja, koliko to stane in ali ni to preobširno. Vsekakor pa je ex-tempore dragocena prireditev, ki se je tudi v bodoče ne bi smeli odpovedovati.
Zdenka BLATNIK — Ločna
— šivilja:
Zelo sem vesela, da ima tudi Labod tako prireditev. Letošnja razstava mi je najbolj
všeč, tako sem zapisala tudi v knjigo vtisov. Mislim, da s tem Labod in vsi posamezniki precej pridobimo in nobenega denarja ni škoda za tako stvar.
Renata BEVC — Ločna —
šivilja:
Zelo lepo jedilnico imamo in slike jo le še popestrijo in izpolnijo. Tudi za številne poslovne obiskovalce je razstava naš odraz. Mislim, da je prav, ker vztrajamo pri tej prireditvi. Veliko denarja gre za razne reči, denar, vložen v ex-tcmpore, pa ostaja pri nas.
Ivanka DAROVEC — Ločna — iikarica:
Razstava mi je všeč in slike je prijetno pogledati. Na njih si odpočijemo oči. Zanima pa nas, koliko je posamezna slika vredna. Včasih razmišljamo po svoje in so nam umetniško manj dognana dela bolj všeč kot tista nagrajena.
Boris VOGRINC — vodja priprave dela PS:
Rad pogledam slike m mislim, da razstava budi v naših ljudeh občutek za kulturo, ki ga je na žalost nasploh vse manj čutiti. Zato je tudi potrebna. Zase lahko rečem, da imam rad realistična dela, za abstraktna pa nimam posluha. Gotovo se mora človek naučiti »brati« take slike. Če bodo tudi v bodoče negovali ex-tempore, naj ostanejo te prireditve prisrčne in domače.
I lelena IIOČEVAR in Marija BOBIČ — skladišče gotovih izdelkov — Commerce:
Slike so Jepc in radi jih pogledava. Če pa to predstavlja kakšen večji strošek, je pa to stvar organizatorjev. Nama je všeč in pravzaprav je to edina priložnost, da se srečeva z likovno umetnostjo.
Prireditev je torej večinoma zaželena in predvsem med delavkami Ločne najtopleje sprejeta. Vedeti je treba, da zahteva organizacija ex-tempora veliko dela in da se čutijo organizatorji prizadeti ob nepre-tehtanem in neosnovanem besedičenju.
Prizadevajo si speljati prireditev v dobro delovne organizacije. Dela, ki jih odkupimo (letos za stari milijon, prejšnja leta pa so bile cene ustrezno nižje), imajo določeno umetniško vrednost, posebej pa je treba upoštevati, da so nastajala na naših ex-temporih, da so dokument časa. dogajanja in odnosa do kulture. Veseli smo, da je večina delavcev Laboda sprejela prireditev, saj ex-temporc le tako opravičuje svoj namen in prizadevanja organizatorjev.
Miran Hočevar: Trška gora — olje
Marin Berovič: Izgubljena luč — pastel
Tomaž Železnik: Novo mesto — olje
novo med
knjigami
cz
Cankarjeva založba nam ponuja dve zanimivi knjigi, ki bosta gotovo dobrodošli tudi na policah knjižnic v naših tozdih. To je knjiga dr. Janeza Ruglja ALKOHOLIZEM IN
omejitev odmorčkov za kajenje
V	tozdu L1BNA so še poostrili delovno disciplino in s tem strože nastopili tudi proti odmorčkom za cigareto. Menili so, da so kadilke prepogosto odhajale i/ svojih delovnih prostorov in s tem ovirale delovni proces. Nekaj odmorov za cigareto dnevno že pri eni delavki pomeni 10 minut, pri večjem številu pa ti odmo-rčki pomenijo še večjo izgubo delovnega čaša.
V	Krškem je Libna edina, ki je začela seštevati tako izgubljen čas. Sosednji kolektivi imajo že veljavno prepoved, v Libni pa bodo o tem spregovorili še na delavskem svetu. Povedati je treba, da soba, ki sojo namenili za kadilnico, ni postavljena zato, da bi v njej kadili kadarkoli, ampak daje za kajenje določen le čas med malico in drugim odmorom. Kadilnica pa je postavljena zaradi preventive, da ne bi ogorki na nepravih mestih ogrožali dela in življenja v tozdu.
Ukrep že velja in povedati velja, da niti ni bilo pripomb. Gotovo je primer Libne vreden presoje tudi v drugih tozdih, saj je boj za minute povsod enak.
ZDRUŽENO DELO in mag. Vladimirja Drusavya VAR-NOSTNOTEHNIČNI PRIROČNIK.
Prvo delo je močno dopolnjena izdaja knjige o alkoholizmu, ki tokrat poudarjeno obravnava poglavje alkoholizma in službe varnosti pri delu ter alkoholizem in splošni ljudski odpor ter družbeno samozaščito. Predelano je tudi poglavje avtorja Jakopiča, ki govori o alkoholizmu v prometu.
Varnostnotehnični priročnik obravnava predvsem tehnično varstvo z nazornimi napotki in priporočili.
Obe knjigi lahko naročite v uredništvu Cankarjeve založbe ali pa na telefonski številki (061) 226-094.
nič
se nismo poboljšali
Inventurna komisija se je vrnila s popisa stanja v naših počitniških objektih. Člani komisije so opravili veliko delo, ki ga bodo seveda doma še uskladili in analizirali. Že sedaj pa trdijo, (tako, kot so na žalost ugotavljale komisije vsa leta nazaj), da delavci Laboda še vedno nimamo pravega odnosa do svojih počitniških hišic. Še vedno se ne počutimo, kot da bi prišli domov, ali da bi bilo to naše. Trditev utemeljujejo z znanimi dejstvi, ki se večali manj ponavljajo iz leta v leto: hladilniki so ostali nepospravljeni, polni gnile hrane, sedežne garniture so vlažne, ker so letovalci mokri sedali na blazine in jih niso prezračevali ali sušili. V kuhinjah je večina ponev uničenih, ker so jih uporabljali za peko na odprtem plamenu, posoda je ostala mastna. Stene so umazane, ključavnice na omarah so pokvarjene, poškodovani so podstavki pri tuših itd.
Precej žalostna zgodba je to, ki odseva našo zavest, naš odnos do skupne lastnine.
zahvala
ob
slovesu
V	nekaj zadnjih številkah našega časopisa smo kar dosti pisali o področju zaposlovanja delavcev, štipendiranju, uvajanju pripravnikov v delo in o podobnem, skratka, o prihajanju mladih delovnih moči k nam.
Prav je, da načrtno skrbimo za pomlajevanje v naših vrstah, ob tem pa je tudi prav, da se spomnimo delavcev, ki odhajajo iz naše delovne organizacije, saj so to delavci, ki so dolga leta delali in nekateri kar svojo polno delovno dobo zaključili v Labodu.
Ena od teh je Angelca Primc, ki je oktobra izpolnila pogoje za polno osebno pokojnino. V Labodu je začela delati leta 1948 in mu je bila zvesta vse do danes.
Na manjši slovesnosti zadnji dan njenega delaje beseda nanesla na marsikateri mejni trenutek iz življenja v kolektivu. Dostikrat je bilo tudi težko, vendar, kot je sama lepo dejala, »vse, kar je bilo težko ali narobe, moramo pozabiti in naj ostanejo spomini le na lepe in prijetne trenutke«.
Temu se pridružujemo tudi mi.
V	letošnjem letu so nas zapustili še štirje delavci, ki so odšli v pokoj, in sicer:
Anka Petrovič, ki je bila vsa delovna leta zvesta Labodu in je kot brigadirka, inštruktorica, usposobila in uvedla v delo nič koliko mladih delavk.
Viktor Kočija/., Marija Zagorc, Ana Bučar — delavci, ki so bili iz zdravstvenih razlogov prisiljeni oditi v pokoj sicer predčasno, zato pa niso (bili) nič manj naši Labodovi. Fotografskega »škrata« moramo obtožiti, da jih ne moremo predstaviti na skupnem posnetku, ker, žal, ni uspel.
Upamo in želimo, da za srečanje in skupno predstavitev to ni bila zadnja priložnost.
V	imenu Laboda se jim toplo zahvaljujemo za njihov delež in jih vabimo, da se bodo še kaj oglašali med bivšimi sodelavci. Vedno jih bomo veseli!
SLAVICA PUTRIH — LOČNA
/	N
ŽALOST, KI JO NOSI OTROK, JE ENAKA KREMENU, KI GA NOSIJO ODRASLI, LE DA JO NOSI NA ZELO ŠIBKIH RAMENIH.
KEKKONEN
V____________________________________/
šport v zali
Pogosto v našem glasilu objavimo sestavke s športno vsebino, na žalost pa ti največkrat pridejo iz novomeškega dela Laboda. Seveda je športna dejavnost živa tudi v drugih tozdih. Zala ima celo referenta za šport, ki ga je imenoval izvršni odbor OO sindikata. To nalogo opravlja tovarišica LEA KUMER. O športni dejavnostj v Zali je povedala tole: »Športne dejavnosti skušamo v našem tozdu kar se da pospeševati. V na-
l.ea Ihimer
Črtu imamo nakup zračne puške, da bi se pomerili tudi v streljanju, sicer pa se vključujemo v planinsko sekcijo, kije v Idriji zelo dejavna, dvakrat tedensko na .trimčkih’ pri krajevni skupnosti, precej je plavanja in seveda smučanja. Pri plavanju je naš sodelavec ROMAN CARLI dosegel 5. mesto v občinskem merilu. Med planinci imamo tudi zabeleženih nekaj lepih uspehov. Poleg Labodovega pohoda na Triglav, ki smo se ga udeležile tudi delavke Zale, sta Milena Lapajne in Eanči Poljanec dosegli na planinskem maratonu med 56 ženskami 5. in 6. mesto, v skupni uvrstitvi pa sta bili 26. in 27.«
Letos bo organizator Labodovega slaloma Zala. Tekmovanje bo na Črnem vrhu nad Idrijo. Tako so že vse moči usmerjene k smučanju. Ob ideji, da bi tudi v Labodove proizvodnje vpeljali rekreacijo med delom, je referentka za šport v Zali takole razmišljala o tej nalogi: »Menim, da bi bila rekreacija zelo dobrodošla, a bi jo bilo potrebno dobro pripraviti in se poglobiti v strokovna priporočila in napotila, ki gotovo niso za vsa dela v naši proizvodnji enaka«.