Vl	If
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
/L
=4)
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o^Lmeriki.


The first Slovenic Daily in^
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.


TEIaEPON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Claw
21, 1903, at the Post Office a* New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 170. — ŠTEV. 170.
NEW YORK. MONDAY, JULY 22, 1907. — V PONEDELJEK. 22. M AL. SRPANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Delavske organizacije
in nemiri.
DELAVCI ZNANEGA TRUST A AMERICAN TOBACCO CO. SO NEZADOVOLJNI IN BODO NAJBRŽE ŠTRAJKALI.
V Sam Pranciscu so napadli štraj-karji tovariše, kteri so postali nezvesti delavski disciplini.
NOVE ZVEZE.
Louisville, Ky., 22. julija. Odbor mednarodne zveze tobačnih delavcev je >klenil danes, da se prepusti ko-nečni sklep glede štrajka v vseli tovarnah poznate American Tobacco Co. uniji sami. V Zjed. državah in Canadi je iwd 55,000 in 60.000 unij-skih delavcev. Sklenilo se je paziti zlasti pri GO do 70 tovarnah, kiere so na zunaj ■samostojne, na skrivnem pa so v »vezi s -tobačnim trustom.
Kansas Citv, 22. julija. Nas-tavljen-ci tukajšnjih klavnic so sklenili, da bodo reorganizirali unijo Amalgamated Order of Me&t Cutters, ktera je pj^MtJ.-^«	a otrojka.
Zveza, bode aedinila vse delavce v Ctiicagu, Kansas City in drugod. Reorganizacijo je prevzel Michael Donnelly.
Chicago, 22. julija. Podraženje sukanca na doset centov je provzročilo upravičeno nevoljo med krojači in drugimi podobnimi sloji. V več slučajih morajo delavci sami preskrblje-vati take dnofbrtarije. Ti bodo torej zelo oškodovani. Kjer pa gospodarji zalagajo delavce z vsem, bodo najbrž znižali plače, da pokrijejo svoje stroške. —
Boston, 22. julija. Industrijalni zavarovalni agent je so ustanovili zvezo, kter*» predsednik je Andrew P.Hickey iz Ha-t Bostona. Tej zvezi se je do-zdaj pridružilo nad sedemdeset lokalnih društev.
San Francisco, Cal., 22. julija. Včeraj se je izvršil napad na tisto osobje, klero vkljub štrajku opravlja svoje delo pri United Railroad Co. Pri tem so bile dve osebe ranjene s krogljami, štiri pa je poškodovala cestna kara, ktere vozač je bil zbežal, ne da bi jo bil ustavil. Posredovala je policija, ktera je po svoji navadi delila pravice s kolom in aretirala nad dvajset oseb.
Ko je nastal spopad, se je takoj zbrala velika množica ljudij. , Ko je nekdo sporočil policiji, so takoj prišle rezerve. Pri tem spopadu je nekdo vrgel kamen v policijskega lajtnanta I^ana ter ga je nevarno zadel v glavo. Ta je trikrat ustrelil na svoje napadalce, a ni nikogar zadel.
Solnčarica v New Yortu.
Tudi tekom včerajšnjega dne je vladala v našem mestu taka vročina da je umrlo devet osob vsled solnca rice, dasi ravno vlažnost ni bila tolika, kakor prejšnji dan. Vse polno l judi, kteri s«, na ulicah obležali neza vestni, so pripeljali v bolnice.
Izšel je
tretji in zadnii zvezek
potnega romana
WINNGT0D
Rdeči Gentleman t«r se dobiva po 40 ccntof.
Kdor ga je že prej naročil, ga dobi drogi teden. Če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov našlo*?, da be bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to zanimivo in farsteo ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler m dob« še vsi trije zveskL
UpravniStvo "Glas Naroda"
109 Smnrick St., Nnr Yirk.
Venezuela ne namerava plačati dolgov.
PLAČALA JE DOLGOVE TREM DRŽAVAM, OSTALIH PA SE SKUŠA ZNEBITI Z UGOVORI.
Predsednik Castro namerava zopet napravljati sitnosti evropskim, zlasti pa amer. državam.
SKUPNI NASTOP, —o-
Washington, 22. julija. Tukaj se vse živahno zanima za vprašanje, kako bode Venezuela poplačala tiste upaii ke. kteri nimajo nobeqiih pred-pravic. Plačevanje bi se moralo vršiti na podlatri mirovne razsodbe v Haagu iz leta 1903. Prvega tekočega meseca je Casi-ro plačal zadnje svote na države s pred pravicami, to so tiste, ktere so mu srrozile z blokado. Bile so to Anglija, Nemčija in Italija- Ker so te plačane, pridejo zdaj na vrsto dru;re, ktere so bile bolj strpljive, namreč Amerika, Francija, Španija, Belgija. Nizozemska. Svedija in Nor-vejrija. Denar za te države je dobljen. ker se jemlje 30 odstotkov uvoz-nine luk I^a Guaira in Puerto Cabello v ta namen. Vendar pa utegnejo nastati zopet sitnosti, in sicer zato. ker se poroča, da se Venezuela ne namerava držati razsodbe v vseh točkah. Prva točka se nanaša na korpo-racijo, znano pod imenom *' Splošna družba v Caracas'% v kteri so skoro sami Belgijci. V drugo točko spadajo zahteve tvrdke Martinez iz Mehike. V obeh slučajih se zdi vene-zuelski vladi odškodnina previsoka -Vsa nevarnost obstoji v tem, ker ugovarja Venezuela lahko tudi drugim zahtevam na podlagi haaške razsodbe. Če se to zgodi, bode treba vnovič sklepati glede plačevanja dolgov med posameznimi državami.
Razsodba haaškega razsodišča pravi sicer, da se mora plačati tudi dol-irove tistim državam, ktere nimajo predpravice, če ni nobenega ugovora. V si ur a ju, Če se bode Venezuela hranila plačati, bode potrebno, da nastopijo skupno vse prizadete države.
Strašna nesreča
na železnici.
NA ŽELEZNICI FERE MARQUETTE STA KADET«/V TOVORNI IN IZLETNIŠKI VLAK VSLED NEMARNOSTI.
Parnik Kaiser Wilhelm II. prevrnen.
KO SO NAKLADALI PREMOG SE JAPONSKE ČETE IMAJO POVE
Položaj se boljša
v Koreji.
i
Iz Avstro-Ogrske. Razne novosti m Kriza in drugo. I	iz inozemstva
JE NAENKRAT NAGNIL NA STRAN, RADI ČESAR JE PRIŠLA VODA V PARNIK.
Do zdaj je nad trideset mrtvili in vsaj |Uknjižene potnike vseh razredov bodo
sto več ali manj nevarno ranjenih.
PRVA POMOČ.
OŠPICE V JEČI.
Nik d o ne sme zapustiti ječe.
za Zimmra.
Slabo
San Francisco, Cal., 21. julija. Po preložitvi tožbe proti Glassu na danes, je naznanil šerif O'Neill sodniku, da so nastale ošpice v tistem delu ječe, kjer je zaprt bivši mayor Schmitz in podpredsednik Pacific States Tele-phon Co. Krnile J. Zimmer. Sodnik je zapovedal. da ne sme nijeden kaznjenec zapustiti ječe. TTradniki zagotavljajo, da ni nobene nevarnosti, da bi se bolezen razširila.
Vsled tega pride zlasti Zimmer v neprijeten položaj, kteri je zaprt radi preziranja sodišča in kterega kazen je danes potekla. Vsled ošpic pa mora ostati zaprt za nedoločen čas.
Japonci v ječi.
Washington, 22. julija. Justični oddelek je odredil, da se so.lno postopa napram <V> Japoncem, ktere so vjeli pri prepovedanem lovu na tulnje. Prepeljali jili bodo v Valdez v Alasko. Sodil jih bode zvezni sodnik Wicker-■sham.
Denarje v staro domovino
pošiljamo -
u f 10.30 ............ 50 kron.
ca $ 20.50 ............ 100. kron,
ta $ 40.90 ............ 200 kron,
ca $ 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 5000 kron.
Pofctarin je všteta pri teli veotah. Doma ae na_ar. ne v ot popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie	poiHjatv^ izplačuje
c. kr. pofttai hranilni urad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprflič-neje da $26.00 v gotovini . priporočenem ali ra*ia-revanem pimo, veije sieake po Domestic Poslal Money Order ali pa New York Bank Draft.
PRANK BATCHER CO. 100 Greenwich Street, Hew Tort 0104 St Clair Ave. NEn OMni, O.
Salem, Mich., 21. julija. Strašna železjničoa nesreča, "ktera se je dogodila včeraj zjutraj pri Washburn Crossing železnice Pere Marquette, je zahtevala do zdaj že 32 žrtev. Ker pa je med najmanj sto ranjctaci še mnogo ranjenih smrtnonevarno, se bo te vilo mrtvih še izdatno povišalo.
Vlak jednajstih vozov je odšel na izlet iz Jonie; v njem je bilo vsaj tisoč vslužbencev z družinami in prijatelji. Vse je bilo veselo. Kar pri-drvi od nasprotne strani tovorni vlak. Predno se je kdo zavedel, je nastal silen snnek in pokanje razpadlih vozov. Vanes so se slišali obupni klici na pomaganje pred par trenutki še tako vesele -množice.
Stroj tovornega vlaka je prve tri vozove porpolnoma uničil, druga dva pa zdrobil Proga od železnice je bila naenkrat posuta z ostanki razdejanih vozov.
Mrtvih je do zdaj 32, ranjenih pa vsaj sto, med temi več smrtno. Ponesrečenci so skoro sami vslužbenci delalnic v Jonia.
Velika sreča je bila, se niso ruševine vnele, ker bi baa potem nesreča brez primere večja. TJbitih je največ možkih, ker je bil takoj za strojem kadilni voz.
Nesreča se je dogodila v neki zaseki. ktera je globoka deset čevljev. Farmerji v okolici so slišali silen sunek in so prišli takoj poleg z vsem, kar je kdo mo<rel prinesti. Uro poz-neje je prišla .ainbnla-nca s posebnim vlakom iz Detroit. Potem se je začelo žalostmo delo. Mrtvece so po vrsti skladali na cestni nasip, ranjence pa prenašali na vlak. Posamezniki t^o obupno razkopavali p° ruševinah. iskajoč svojcev.
Čtttdno pa je, da sta ostala živa tu rilec in strojevodja- Od 150 otrok je le nekaj poškodovanih.
Nesreče je kriva malomarnost. Kot je rekel superintendent Trump. Tovorni vlak je imel nalogo ostati v Plvmoutbu in počakati, da pride vlak z izletniki. Mesto tega pa je vlak odšel dalje po jednotirni progi, radi česar je postala nesreča neizogibna. Vintega se proga hudo zavija in je tako globoko usekana v zemljo, da se ne more videti od nasproti došlega vlaka druzega kot dim.
Poleg razbitih vozov izletniškega vlaka je uničenih tudi več vozov tovornega vlaka. Nekaj jih je nakopičenih drug vrh druzega, tako da jih bodo le s težavo spravili s proge.
Detroit, Mieh., 21. julija. Semkaj je prišel pomožni vlak s 35 ranjenci. Vendar pa jih je nekaj umrlo med potjo, med kterimi je tudi kurjač. Ostale «i -prepeljali z ambulancami v razne bolnice.
Glavna uprava Pere Marquette železnice je danes izdala izjavo, da je za nesrečo odsrovorno osobje tovornega vlaka. Mesto, da bi bil ostal v Plymouthu, je odšel, ker je sprevodnik Hamilton izjavil, da upa, da pride prej ii a prihodnjo postajo kot drugi vlak. Samo toliko se še ne ve, ali je tovorni vlak vozil po svojem določenem času ali ne.
Razdalja med postajama znaša nekaj nad Šest milj in potrebuje navaden vlak 16 m inn t, da jo prevozi.
Kot z drugimi nesrečami, tako bode tudi s to. Par dnij bode pisalo časopisje, potem pa bode potihnilo vse. Železnice pa bodo s svojo nevarnostjo še dalje morile.
prepeljali drogi pazniki čez morje.
NOV BRZOPARNIK.
Bremerhaven, 20. julija. Ko je poznat brzoparnik Kaiser Wilhelm EL včeraj nakrcaval premog, se je naenkrat močno nagnil. Vsled tega se je voda vlila skozi lejake za premog v norranje prostore okrog strojev. Kmalu se je ladja nagnila in naslonila na dno, ker ni voda globoka.
Dokler je bila plima, je ležal parnik mimo na pesku; ko pa je prišla oseka, je spodrsnil parnik in se popolnoma prevrnil, tako da je zdaj dno na vrhu.
Naj prvo se je govorilo, da so štraj-karji kaj poškodovali parnik. Toda uradniki zamikajo to in pravijo, da je nesreča le slučajna.
Kmalu so uredili parne sesalk£, ki ere so praznile vodo iz paznika. Kaj it e niso poškodovane posebno, ker ni prišla voda do vseh. Vendar pa bode minilo -precej dnij, predno bode parnik zopet v redu.
Medtem so odkazali potnikom, ulenjiženim za ta parnik, druge parni ke. Nekaj jih je šlo na parnik Bremen, ostale pa bodo pobrale druge ladje. Najbolj se bodo morali s trpeti potniki prvega razreda, kterih je nad 400 uknjiženih. Zdaj je namreč baš sezija in so kaj it e skoro vseh pamikov oddane.
Potniki druzega razreda in med-krovja bodo potovali s Trave, kteri rabi 14 dnij do New Yorka.
Nesreča se je parniku pripetila par-miku -tako, da je slonel na pesku, ko so nakladali ipremog, ne da bi bil kdo opazil to. Tako se je vedrno bolj nagibal. Ko je pa udcrlo zopet od jedne strani več sto ton vode, je spodrsnil.
Bremerhaven, 22. julija. Parnik Kronprinzessin Ceeilie. kteri je natančno tak kot Kaiser Wilhelm IX., je že skoro dodelan. Dne 27. jnlija ga bodo T~reskusili, potem pa nastopi (>. :i virii^ ;vojo prvo pot preko oceana. Ivajite so že vse oddane.
Požar v Louisville, Ky.
V Louisville, Ky., je zgorela trgovina s semenom tvrdke Woods, Stubs & Co. in njena škoda znaša $100,000. Tudi razne bližnje prodajalnice so vsled vode izdatno oškodovane.
pofiljemo lepo ali ko parni-
Brezplačno
ka, kteri spada k naj cenejši, najboljši in najdirektnejii progi z* Slovence. Pilite na Austro-Ameri cam Line, Whitehall - Building, New York.
KRETANJE PAKNTKOV. Dospeli so:
Patricia 20. jul. iz Hamburga s 1161 potniki.
Californie 20. julija iz Havre s 107 pr>rniki.
Lucania 20. jul. iz Liverpoola z S26 pot niki.
Celtic 20. julija iz Liverpoola s 1022
;«ui mki.
Columbia 21. jul. iz Glasgowa s 694 potniki.
l^a Savoie 21. julija iz Havre s 1045 potniki.
Dospeti imajo:
Finland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bre-
Princess Alice iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
Odplnii bodo:
Friedrieh der Grosse 23. julija v fire-
Teutonic 24. julija v Liverpool. Ryodam 04. jjolija v Rotterdam. Deotadkland 86. julija v Hamburg. La Bavoie 26. julija v Havre. Gdtie 25. julija t Liverpool TJltonia 26. julija t 97. jnlija v 27. jnlija v 27. julija v
LJE, NAJ RAZSTRELE AR-ZENALE V SLUČAJU, DA BI JIH KE MOGLE VEČ BRANITI.
Položaj je navidezno miren, vendar pa utegne vsak čas nastati splošna u staj a proti Japoncem.
JAPONSKE SPLETKE.
Seoul, 22. julija. Položaj se je malo poboljšal vsaj navidezno. General Hasegawa, poveljnik japonskih čet v Koreji, je umaknil jedno strojno puško izpred palače. On upa, da je položaj zdaj urejen. Oba vladna arzena-la stražijo japonski vojaki, četudi jih ni dosti po številu. Ti imajo naročilo, da razstrele arzenala v slučaju, Če bi ju ne mogli več braniti.
Korejske čete se vidi po gostoma v družbi civilnih agitatorjev. Korejanci imajo 90,000 patron, kterih gotovo ne bodo izročili Japoncem.
Regiment Ping-Yang, kterega so včeraj razpustili, ne mara izročiti o-rožja.
Japonski poveljnik ne more jamčiti za telesno varnost, ker ima pre malo vojakov.
Marquis lto ni hotel privoliti, da bi se proglasilo obsedno stanje za Korejo.
Prvi ukaz novega cesarja je izšel danes in odreja, da se mora kaznovati delegacija.
Seoul, 22. julija. Japonci so precej vznemirjeni, ker jim nagaja prejšnji cesar, kteri je moral pred tremi dnevi zapustiti svoj prestol. Poleg vojaštva so se pridružile torej še politične skrbi. Javnost vznemirja v prvi vrsti navzočnost japonskega ministra zuna njih del Hajašija, o kterem misli na r«>d. da je provzročil cesarjev odstop.
Položaj je tak. da zamore Japonska podvzeti vse. Zato je skoro gotovo, da botle korejski prestol razpadel sam od sebe.
Tokio. 22. julija. Zadnja poročila poročajo, da je minil včerajšnji dan preeej mirno. Vendar pa skrbi malo oblasti, ker prihaja vedno več naroda v me^to. Nemiri utegnejo nastati vsak čas. —
Ministri so šli danes v palačo, kjer je nastavljena dvojna straža.
Posvetovali so se glede nove palače* ktero morajo dati odstoplemu cesarju v smislu starodavnih navad.
Marquis lto bode jutri v avdijenci pri novem cesarju. Ta mu bode gotovo predlagal take nasvete, po kterih dobe Japonci še vodstva tistih zadev, ki so ostale v rokah Korejcev.
Haag, 22. julija. Korejsko odposlanstvo je odšlo danes v London.
Med različnimi govoricami kroži tudi ta, da je .Taponska provzročila, da je poslala Koreja odposlance v Haag. S tem je namreč hotela ustvariti položaj, v kterem bi lahko brez protestov drugih velesil odstavila cesarja in zasedla vso deželo. Del te namere se ji je posrečil.
BECKOVA IZJAVA GLEDE OGRSKE. RADIKALCI IN MLA-DOČEHI TER PRAVICA NJIHOVEGA JEZIKA V PARLAMENTU.
Prenos kosti slavnih hrvaških junakov. Občina Sesveti ne mara plačevati davkov do sprave obeh vlad.
POSLANIK DOMOV.
ŽENSKE DOBE BRADE.
Najnovejše preiskave chicaškega profesorja.
Chicago, 111.. 20. julija. Profesor Samuel W. Willison od tukajšnjega vseučilišča je ravnokar dokončal svoje natančne preiskave o dolgosti pe-roti arhangelja Mihaela in je vrhu tega tudi srečno izumil aparat, s kterega pomočjo je lahko fotografirati človeško dušo v trenotku, ko ostavi truplo. Sedaj se bavi profesor z novimi epohalnimi vprašanji. Včeraj je svoje slušateljiee iznenadil z naznanilom, da bodo vsled nepoznanih načinov stvaijenja vsemogočne narave, ženske v kratkem dobile na svojih nežnih obrazih — brade. Ta kratek čas je seveda treba računati tako, kakor w ga laSana pri razvoju zemlje, tako da postanejo ionske bradate Se le po pvetekn par stoletij. Toliko v tolalbo krasoti
Dunaj. 21. julija. Splošna zadovolj-nost vlada po vsej monarhiji radi zadnjega odpotovanja ministra zunanjih del, barona Lese Aelirenthala. Tudi z uspehi so zadovoljni. Splošen ugled monarhije je narastel, ker se je tako javno pokazalo prijateljstvo z Italijo. Ta zveza se še bolj podkrepi s tem, ker obišče kmalu italijanski minister zunanjih del Avstrijo.
Jednako zadovoljstvo vlada radi včerajšnje izjave ministerskega predsednika barona Becka. Hvaležna mu je vsa javnost, ker je javno in odkrito povedal, glede Ogrske. S tem si je pridobila vlada skoraj vse stranke v državnem zboru v tej točki, namreč. • m m
Tem večja needinost pa vlada na polju jezikovne ravnopravnosti. V zvezi Čehov vlada živahno nasprotje. Radikalci in Mladočehi so proti pro-vizoriju, ktero se je sklenilo dvanajstega junija. Kot smo že poročali, določa ta provizorijj da se morajo češki predlogi in interpelacije zabeležiti v češkem in v nemškem jeziku v zapisnikih, Češki govori pa se zabeležijo samo v nemškem jeziku.
Radikalci in Mladočehi prete, da bodo izstopili iz zveze, če se ne bode bolj upoštevalo jezikovnih zadev.
Ministerski pred-^ednik baron Beck skuša posredovati. Kot stoje stvari do zdaj. se bode moralo jeseni najbrž preosnovati ministerstvo z ozirom na češka ministra. Parlamentarni položaj je z ozirom na Cehe še slabši.
Kot poročajo iz Gasteina. se je pri-godila v Tavriškem predoru katastrofa, vsled ktere je ustavljeno delo za več časa. Prišla je v predor namreč velikanska množina vode in provzročila toliko škode, da je skoraj vse dosedanje delo zastonj. Ta katastrofa je prekrižala vse račune podjetnikov.
V Dunajsko Novo mesto je prišlo izredno mnogo Hrvatov, da prisostvujejo izredni slavnosti. Tam bodo namreč dvignili zemske ostanke dveh slavnih junakov Zrinija in Frangipa-na, ktera je obglavila tista gnila avstrijska birokracija. ktere ostanke občudujemo še danes v ofieijelni Avstriji. Omenjena junaka sta bila obglavljena leta 1671. Kosti prepeljejo v Zagreb. Za ta slovesen dan se pripravlja vsa Hrvatska, da proslavi po-vratek svojih junakov, četudi par stoletij po njihovi smrti.
Budimpešta. 21. julija. Tz Zagreba se javlja, da je občina Sesvete v zagrebškem okraju sklenila, da ne izroči davkov državni blaeajni. dokler se ne poravna spor z ogrsko vlado. Občina zahteva, naj vlada v Budimpešti poravna krivice, ktere je storila Hrvatom in ktere so protizakonite. Predno se to ne zgodi, se ne odda davkov. Korak omenjene občine je Mad-jare silno popa ril.
Dunaj. 21. julija. Poslanik Charles S. Francis se je vrnil v domovino. Odpotuje proti New Yorku. Do njegovega povratka bode vodil posle tajnik George B. Rives.
PROTIKATOLISKE DEMONSTRACIJE V RIMU. PROTEST NAŠEGA POSLANIKA PRI PORTI RADI RAZ-S T R E L B E BOMBE
Ropar Raisuli je prepovedal McLeanu vsako dopisovanje. Spremembe pri francoski vojski.
NA ANGLLEŠKO.
X
NA ROBU GROBA
Vsled katastrofe na Georgiji bodeta umrla še dva mornarja.
Boston, Mass.., 21. julija. Stanje dveh ranjencev izmed številnih žrtev na bojni ladij i Georgia se je tako poslabšalo, da ni skoro nobenega upanja vež na zdravje. Mornar John A. Buah je izredno oslabel; tudi stanje Louisa Meeze ee je v pretekli noči tako poslabšalo, da ne bode okreval.
dopoldne so izdali poročilo, bero pnm, da je stanje Meezeja, Iona, Gilberts in Thomasa m so 2e izven nevar-
Rim, 22. julija, (icr • ra!ni ~tal» j»-sklenil. da zaprosi zlmr ic<>. j <in-voli .$5,000.000 za za r apiavc cln^f-j-nih utrdb.
Him. 22. juli. -i. V -vsa f - - tukaj velike prot »kt ika! ■ t*	•>>:: a-cije povodom cerkvene pr> i<-. ro so najprej vspr»- V i / - \ i,-iran Y :n. potem so jo pa razkropili. Xeke^a škofa in nekaj duhovnov pretepli, več udeležnikov procesije .je več ali manj ranjenih. T«t se je godilo tako naglo, da ni mogla zabraniti teira li^ija. Pozneje je prišla poleg in je več izgrednikov zaprla.
Carigrad. 22. julija. Ker ni turška vlada dala nobenega pojasnila, se je danes pritožil naš poslanik Leishmaa pri port i radi eksplozije bombe, ktera je počila predzadnjo nedeljo baš pred" palačo našega poslaništva. Poslanik pričakuje, da bode porta ukrenila vse in da bode mogel že v kratkem poročati svoji vladi v AVa-shington. da ses krivci prijeti in kaznovani.
Algier. 22. julija. Neki trgovec iz Nizila se je umešaval v navaden prepir. kteri se je končal vsled tega s smrtjo štirih oseb. Ustreljena sta dva Evropejca in dva druga.
Tancror. 22. julija. Nadropar in nad-lopov Raizuli je prepovedal vjetemu poveljniku sultanove straže Caid Sir Harrvju McLeanu vsako dopisovanje. Boji se namreč, da bi Caid ne izdal v pismih kraja, kjer je skrit.
Pariz, 22. julija. Naslednik generala Hagrona kot najvišjega poveljnika v sluččaju vojne, postane general De-lacrox. General Charles L. Tremea1? zavzame samo Hagronovo mesto pri generalnem štabu.
Generalu "Delacrox se splošno priznava, da je jeden izmed najboljših častnikov v francoski vojski. Vendar pa vzbuja Hagronov odstop precej pozornosti. On je odstopil namreč radi tega, ker je vpeljana dvoletna vojaška služba.
Časopisje različno tolmači to uvedbo. Vladno, a tudi nasprotno časopisje opozarja vlado, naj pazi pri vojaštvu in naj obdrži dosedanjo višino vojaške izobrazbe.
Edino socijalisti so zadovoljni s tem korakom.
Milan, 22. julija. Tukajšnjo časopisje poroča, da pojde Viktor Emanuel z oddelkom vojnih ladij na Angleško.
ZAMOREC NAPADEL ZAKONSKO DVOJICO.
Napadel in Btreljal je na nju, ko sta bila v postelji.
Mount Holly. N- J.. 20. julija. V minolej noči je prišel v hišo Myron E. Douirlasa nek zamorski tat. kteri ie hotel odnesti, kar je bilo vrednostnih predmetov. Iv sreči sta «e pa Douglas in njegova žena probudila in opazila zamorca v sobi kraj spalne sobe. Kakor hitro je zamorec opazil, ila so ga ugledali, vzel je iz žepa revolver in pričel meriti na Douglasa.
Ko je lopov sprožil, je mislila Dou-glasova, da je njen mož že mrtev, ka.jri slednji je nejn.pisno zakričal. Tat je nato bežal in potem se je dognalo. «la je šla kroglja haš memo Donglasove glave. ne da bi ira ranila. Da sira v no je Douglas o tem takoj naznanil policiji, lose daj o zamorcu še niso dobili niti najmanjšega sledu.
ŽIMb
~ ■ - ■ ~
ffiNI
to si Damenjea
tsMke ter ari|afcge v Ameriko vaetL ii »pojasnila m rožne cene na: FRANK H* Greenwich St^* New Yoit, N» ker tu bodeS naj) poetreien. Fr. i tik veeb


"GLAS NARODA
M
(Slovenk Daily.)
Owned ami publish«.I by tlie SLO VEIN 1C PU BUSHING COMPANY
(a corporation).
FRANK 6AK6ER, presi.ient-V* U TO K V A I-J A V EC, Secretary. LCI" IS BENEKIK, Treasurer.
Place of business of the corporation and »Mren«!' of above orti«-ers: 1'» tireenwii'h Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y-
tudi nc kot "Higli Ball" ali "Wilis- ] zemlja" in je zahteval, da so v prvi ky Sour", kajti potem vama bode še j vrsti uredi agrarno vprašanje, ktero j bolj vroee. Ne jejte težko prebav- je za Borajo monda bolj komplicirano, jljivih jedi, pae pa obilo eoeivja in nego za drage države. — Delavec je J sadja, ktero pa naj bode kuhano. Pri- stavljal iste zahteve, ki jih delavstvo poročati je tudi uživanje prebavaLnih tudi pri nas stavlja, ki pa se v mskej praškov, ker to podpira prebavanje. državi za sedaj nikakor ne morejo Nadalje se je treba večkrat kopati, izvesti, ker Rusija -ni obrtna država.
Za	leto velja li*t za Ameriko . . . $3.1H)
,,	pol leta.........1.50
,,	leto za mesto Sew York . . 4.00
,,	j»ol leta za mwto New York . 2.00
,,	Kvropo za vh' leto ..... 4.50
,, ,, „ pol leta.....2.30
„ ,, ,, četrt leta .... 1.75
V"	Kvropo pošiljamo wkupno tri številke.
"GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz vzemi«i nedelj in praznikov.
••GLAS NARODA**
("Voice of the People") Lulled every, dav. except Sundays and Holidays. Subscription yearly fU.00.
Advertisement on agreement.
Za <»>rla.-e dojdeset vrstic se plača 30 centov.
l>opisi brei podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
1 H*nar naj .«e blagovoli jK>šiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov pn^imo, da nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam nar»ilite naslov :
••Glas Naroda"
101.• »Greenwich Street, New York City. Telefon : 1-7« Rector.
Linčanja.
Neko dekle v našem sosednem mestu je na poziv nekoga, preje jej ne-j* >znaneira mladeniča odšlo z njim na »prehod v bližnji gozd, na kar sta se t*» noči tudi vozila v čolnu po vodi in sanjala ° večsnej in nenavadno hi-trej ljubezni. Tako nedolžne zabave je ona deklica, kakor je rijen lastni brat sam priznal, večkrat prirejala, tako da jej nočna šetnja ni bila niti malo nova, kajti čestokrat je prihajala pozno po noči, ali pa šele rano zjutraj domov.
Zadnja od teb nočnih zabav je pa bila za njo osodepolna. kajti čoln se je prevrnil in parček je padel v vodo; njen spremljevalec se za njo ni zmenil, je hitro plaval na kopno, dočim je ona utonila, ker ni zuala plavati. Vse kak o njen spremljevalec še nikdar ni £ital o starih vitezih.
Ko se je pa o tem zvedelo, pričela je množica kričati: ** Devica je bila Timor jen a ! Zločin treba na vsak na-«in os vet iti! Mladenič mora viseti!
ala z njim!" To je sugestija p, kajti jedem vzpodHuje dru-
ker to krepi vse telo, ktero ostane vedno sveže. Ako vam je pri delu vroče, pojdite k vodovodu in pustite, da vam voda teia par minut po > kah, zlasti pa po za pesteh, kajti to ohladi kri.
Ako se ravnate po teh zapovedih, se vam bode dobro godilo na zemlji — dokler vam dobra mati narava zopet ne podeli naravni hlad, čegar -posledice so nahod, influenca in bolezni na pljučah. But that is another story — k t era nam bode potem zopet nudila potrebno gradivo za članek, v kte-rem bodemo objavili deset zimskih za po vedi...
Na pragu III. dume.
Na
K
dokler končno je bila devica imtorji izem deluje — kakoi ale tudi nesmiselne mjske-m.
oroner, coronerjev
vsi uverjem. na. kajti l"a-so nam dovolitve na
zdravnik in
Zahtevali so, da se najprej ugodi njihovim potrebam. Saivno tako so postopale več ali manj droge domske stranke. Rezultat je bil ta, da je vsaka stranka v svojih dumskih sejah sestavljala zakonske načrte za u blaženje svojih potreb in da te načrte predlagala v sejah. Dnsmske stramke so iz svoje inicijative predložile 176 zakonskih načrtov, od kte-riih ni nobeden bil ne sprejet od dume, ■ne sankeijoniran. — Mimsterstvo je tudi predložilo lepo število — mislim
<\
tudi eoronerjeva porota, kteri vsi so ta slučaj skrbno preiskali, so kljub kričanju množice in senzacijonelnega časopisja pronašli, da tu ni nikake<ra zhw-ina in da je deklica jednostavno utonila, ker ni znala plavali- Mayor dotičnega mesta, kakor tudi državni pravnik sta mladeniča kar najstrožje | zaslišala in prišla do zaključka, da j •Sfovori mladenič resnico...
Vse to pa niti malo ne pomaga, kajti množica kriči daije: 14Na vezala z njim!", kajti mati mrtvega dekleta se želi osvetiti. In infamno časopisje hujska še vedno, samo da jmsiane cirkulacija večja.
Tako je bilo vedno, kajti druhal je vedno jednaka, ker misli, da se mo-i vsaka krivica poravnati le z umorom, pa naj se pri tem umori kogar h«»če, tudi ako je |*«vsem nedolžen.
Linčanje je pri ljudeh ravno tako. kakor je krvoločnost pri ti-rru. Tako je bilo vedno, samo da v starih časih tii^o imeli časopisja, ktero je množico lui.j-kalo k linčanju.
Vreme.
be
m« •
dlj kar
i.
rav
- vreme, kakor
Mojzesovih parairr; na svetu mnogo 1,
taj spregovolimo o ..i mera varno spre-tak-» staro, kakor pismu iu desei tl'ov. In vendar je iuitli. k:eri so tudi
te paragrafe že jmzabilj. ako so jih sploh kedaj znali. One pa. ktere je treba na to Scle s^M-mniti mora se večinoma pri sodišču opomniti, da je živci nekdaj mož, kteri je izdelal paragrafe, iiteri tvorijo temelj vsem <la na šn jim zakonom.
Radi tega je tudi potrebno, da tem po'om opomnimo naše či t atelje, kteri se morajo kuhati v aeznosnej vročini, na deset paragrafov veroizpovesti, kterej pravimo zdravje. Prva zapoved se glasi: "Bodi hladnokrven- To nikakor ni slaba šala in trudi ne paradoksa. kajti z drugimi besedami se glasi ta paragraf: "Take it easy", ali "ne hiti". Ne tecite preveč, temveč hodite! Pijte kolikor mogoče mnogo vode — ne ledene, kajti potem se človek bolj poti, kar je zelo z&ra-vo. Ne pijte žganja v
Quidqnid fit. necessario fit.
Ko nam je pred nekoliko tedni brzo-jav prinesel vest o razpušeenju druge "dume", začele so mahom vse novi ne naglašati, da je ta korak bil že zdavnaj v tajnem programu ruske vlade in da se je čakalo le na priliko, da se uresniči zdavnaj že zamišljena nasilna sprememba v državnem organizmu.
To je res: vse no vine, in posebno ruski dnevniki, so že pred dolgim časom zatrjevali, da "dumi" ne bode dolgega življenja in vsled tega vest o razpustu "dume" ni napravila na nikogar drugega vtisa, nego je ta, ki •jra je na nas napravil dogodek, ki -mi) ira zdavnaj pričakovali. In ker je ta dogodek nastopil, treba ga raz-tolmačiti in analizirati glede vzrokov in posledic, ki utegnejo nastati: to zahteva ljudska narava. Glavni vzrok razpušeenju "dume" leži — v tem so vsi neruski in posebno židovski dnevniki složni — v naravni antipatiji reakcijonarne vlade proti zastopstvu. ki je navstalo iz naroda in po volji naroda ter ki predstavlja kakor t a ko v princip napredka.
Drugi trdijo, da se je to zgodilo radi tega, ker vlada ni hotela dovo-Ijiti Poljakom koncesij, da se ne zameri nemški vladi. Drugi zopet menijo. da je razpuščenje dume odgovor ruske vlade na zaključke kongresa ruskih revolucijonarnih socijalistov v l/mdonu itd.
Dostojevski j in drugi poznavalci ljudske narave so trdili, da je vsaki izliv človeške volje naravna posledica družbene dispozicije, ali z drugimi besedami: ila se ne sme iskati razloga iviikemu -i bodi dogodku v volji posamične osobe. ainpak razlogi so v življenskih prilikah družbe. Ce velja to za dejanja posamičnika, velja to leni več za dejanja vlade, ki se mora jni svojem položaju, odgovornosti in j>o svoji važnosti ozirati tudi na take okolščine. ki jih posamičnik lahko prezira. In če to pravilo uporabimo v našem slučaju, pridemo do zaključka, da so vsi ti razlogi po malo vplivali na znnai ukaz Nikolaja 11»; a razun teh je vplivalo še mnogo drugih.
Onemu, ki hoče presoditi opravičenost razpuščenja dume, je pred vsem potrebno, da si je na jasnem glede sposobnosti iste. Duma je na vstala na podlagi volilne pravice, ki je bila — dasi je temeljila na zastopanju interesov — vendar tako splošna, da so bili vsi družbeni sloji po svoji sili in važnosti razmerao zastopani. Dokaz temu je veliko število socijalno-demokratskih in zastopnikov "trudo-vikov'Da je volilni zakon bil liberalen in da se je tudi liberalno uporabljal, to nam dokazuje število revolucijonarnih zastopnikov (55) v dumi. V tem oziru je bil ruski parlament jedini, ker nobena druga država ne bi trpela v državnem zastopstvu elementa, ki se po svojih težnjah in stremljenju protivi interesom države in stavlja v nevarnost obstanek njen. Vlada torej je postopala v tem oziru zelo legalno in je pokazala mnogo »lobre volje, da omogoči, da se bodo tudi širši sloji udeleževali na zakono-dajstvu in nadziranju državne uprave. —-
Volitev za dumo so se — kakor je znano — udeležile vse politične in ekonomične stranke in večina narod- ! stva resnične.
36 — načrtov in od teh je postal zakon le jed en (zakon o ublažen jn lakote). Razpravljanje o državnem proračunu je bilo med drugim tudi odloženoL Te okolščine dokazujejo najbolje, da dober del zastopnikov pri vsej dobri volji ni imelo pravega pojma o najnujnejih potrebah države.
Ce so pa ti imeli vsaj dobro voljo, bili so drugi, ki je niso imeli. — Kakor sem že rekel, je bila revoluci-jonarna stranka v Rusiji zastopana po 55 poslancih. — Že pred volitvami je na vstal v tej stranki spor med njimi. ki so bili za to, da se pošlje zastopnike v dumo in njimi, ki so bili protivnega mnenja. Slednji so trdili, da bi s tem, da se dajajo zastopati v dumi, indirektno pripozna.il dumo kakor državni organ in bi s tem pnpo-znavali tudi oblast, ki je dumo ustanovila. Ti prigovori so po malo obmolknili in revolucijonarci so kompaktno stopili na volišče. Kaj je pa hotela v dumi stranka, ki ne pripo-znava v državi avktoritete in ki stremi le za tem, da zruši vladajoči sistem in uvede republiko?! Ker je izključeno, da bi bili oni imeli namen podpirati kakor svetujoče telo državno eksekutivo, mora se misliti, da so imeli druge razloge, med kterimi morda tudi tega, da zaprečijo ono, kar bi dobra volja ostalih mogla ustvarjati. — In kdor čita v ruskih novinah tiste utopistiške zakonske načrte o raznih svobodah tiska, združevanja in osobe, o amnestiji, si mora misliti, da jim je bilo to edina svrha in cilj.
Imamo torej to pojavo: z ene strani parlament, ki nima ali neče imeti smisla za tekoče potrebe države, ki si prisvaja pravice državnih izvršilnih organov in prava krone, in kteri izgublja čas s pretres an jem brezs miselnih zakonov, a od druge strani eksekutivno vlast, ktera vsled tega ne more zakonito delovati.
To sovražno stališče med dumo in vlado je v prvi vrsti pripravilo razpuščenje, ker sta ti dve instituciji pokazali. da ne moreta paralelno in soglasno po zakonu delovati in je bilo razpuščenje dume od strani vlade dejanje državne samoobrane.
Znamo pa tudi druge razloge, ki jih direktno zahteva eksistencija države. — Duma ni na primer nikakor hotela vsprejeti zakon o politienib hudodelstvih in se je postavila na stališče, da politično umorstvo in gra-•bež (polit iona eksekucija in ekspro-priacija, kakor ju -nazivljajo revolucijonarci) nista hudodelstvo in potemtakem tudi ne kaznjiva.
Pri takih načelih ne more seveda nobena vlada simpatizirati s svojim svetovalnim organom.
Zadnji udarec za dumo je bilo vprašanje 55 revolucijonarjev. — Petro-gradsko redarstvo je izvedelo za neke člane tajnega društva '' Rojevaj a organizacija", ktero organizira in izvaja politična nmorstva in grabeže. — Redarstvo je napravilo preiskavo v stanovanju d umskega poslanca Ozola in je našlo 157 listin, iz kterih je izhajalo, da so poslanci Ozol, Ceretelli, Kirijenko, Džaparidze in Ani kin člani odbora te organizacije in da pripadajo istej vsi drugi revolucijonarni poslanci, da so omenjeni poslanci pripravljali splošno vstajo med kmet-stvom in delavstvom ter vojaštvom in zamislili zrušenje vladavine in uveden je republike itd.
Ko je Stolypm v predzadnji seji predložil dumi predlog državnega pravniŠtva. da se rečeni poslanci izročijo oblasti in je razvil razloge, vstal je Ceretelli in je izjavil, da ni potrebno izročati stvari imunitetni komisiji, češ, da so trditve drž. pravni-
nih zastopnikov je nedvomno stopala v Tavridsko palačo z najboljšimi nameni. da s svojim sodelovanjem zbolj-ša žalostne prilike Rusije. — Vprašanje je sedaj, ali so tem dobrim nameram odgovarjale njihove sile in zmožnosti T To vprašanje se mora zanikati. — Jedna tretjina dumskih zastopnikov je bila sestavljena od kmetov in delavcev. — Kultiurno obzorje ruskega kmeta in delavca se pred vsem ne more vsporejati z onim naših kmetov. Percentuala alfabetov v Rusiji je ob ogromnosti te države in njenega zanemarjenega stanja neznatna in večji del teh poslan oev ni znal ne čitati ne pisati!! Naravno je, da pri tem niso imeli	za
sedanje potrebe države. Smet je znal, da njegova beda prihaja od "malo-
Znand ukaz je bil aaiKvno posledica dogodkov: roška vlada je bila prisiljena razpustiti dumo, to je bilo dejanje samoobrane. — Seveda ima tudi vlada svojo krivdo in v prvi vrsta to, da je dala Basom komštit neijo v časa, ko sta bila nered m me tež največji. Od nove institucije, s ktero se je paremenil državni sistem, se ni moglo pričakovati, da sanira naenkrat nesrečne razmere, ki sta jih izzvala iztočna vojna in splošno nezadovoljstvo.
Nered je moral postati le še večji, ker se nepismenega zemljedelca ne more pretvoriti naenkrat v rutinira-nega parlamentarca in državnika.
Dolžnost vlade bi torej bila v prvi vrsti, da uvede v državno življenje red in potem bi se bil mogel brez zadreg izpremeniti sistem.
S tega stališča je tudi zadnji -ukaz opravičen, ako*ravno ni zakonit. Če precitaano imena 55 revolucijonarnih poslancev, obdolženib veleizdaje, opazimo takoj eno osobitost glede njihovih imen: imamo tu večjim delom imena, kakor Ceretelli, Garitz, Lopa-šidze, Laparidze itd., dočim so ruski priimki v manjšini. Če je potem dovoljen sklep, da so Rusi mirneje in razsodneje naravi, nego Armenci, Čer-kezi in druge neke narodnosti, je u-mevno, da se vlast nadeja večjega reda, ako skrči volilno pravico teh neruskih narodnosti. Seveda bodo trpeli pri tem tudi Poljaki, kteri so se v drugi dumi bolj korektno obnašali. —
Koraki, ki jih hoče vlada s tem ukazom uvesti, niso pa nič novega in jih more vsaka država beležiti v svoji prošlosti. In trudi najnovejša vele-vlast, Japonska, ktere naglega napredka naši slavofobi ne morejo dosti prehvaliti, preživela je od leta 18S9, ko je cepar Mntsuhito dal svojemu .narodu ustavo, mnogo neugodnih kriz. Njen prvi parlament je bil raz-puščen, drugi in tretji tudi že po kratkem času. In predno je uredila svoje stanje, je imela v kratkem času že trinajst parlamentov in je spremenila petkrat svojo ustavo. Notranji nemiri so bili v tem času tako na-rastli, da je vlada morala suspendirati zakon o svobodi govora in tiska. In vendar vse to ni škodovalo njenemu napredku.
Te pojave so otroške bolezni v življenju države, kterim se ni možno izogniti, ki nebu je jo sčasoma same po sebi. V tako kratkem času in pri notranjem neredu si stranke v Rusiji po večjem niso mogle postati s ves te svoje naloge in privaditi se novemu redu; konstitucija je delovala na njih kakor žganje na prazen želodec. Treba jim dati času, da si pridobijo izkušenj in spoznanja sile urejene države. Potem stopa Rusija sama od sebe v svetu na ono mesto, ti i jej gre kakor največji predsta viteljici Slav-janstva.	Ed.
Pri tem priznanju je razumljivo, zakaj so se kadeti bili odcepili od levice in priključili k oktobristom. Pri vsem njihovem liberalizmu bili so jim menda revolucijonarci preveč radikalni !
Tako je bilo vedno: dokler je Človek vezan, ran je svoboda jedina težnja in misel, ko pa je to svobodo dobil, je ne zna uživat in ne ve, kaj bi ž njo. — Historija parlamentarizma dokazuje, da so v vseh deželah prvi parlamenti bili nesposobni za vsako delovanje. Ali, naravno, temu ni bila kriva vlada, ampak slaba orijentina-nost in neumevanje poslancev pri nerednih, nenormalnih prilikah. Tudi v nafiem sluSajv se na more karxvitx ruske vlade, da je pvekrfnla tomrijna
VAŽNA IZJAVA WEKERLEJEVA.
Wekerle se boji tudi Slovencev.
Po Košutovom predlogu odgovarja Wekerle na interpelacijo Tuškana, ki se je pritožil, ker je Wekerle v svojem zadnjem govoru trdil, da so Hrvati naščuvani od zunanjih sovražnikov Ogrske. Wekerle izvaja:
Hrvati se dajo v svoji politiki voditi od teženj, ki segajo čez hrvatsko-slavomsko mejo. Tako da je treba razumeti njegov govor. V dokaz za to prečita Wekerle program hrvatske stranke prava, kterega priznava 19 hrvatskih poslancev v Budimpešti. Ta program hoče, da se Hrvatska, Slavonija; Dalmacija, Reka, Pom u rje (Strašna razburjenost med Madjari), Bosna in Istra v okvirju habsburške monarhije združijo v samostojno o-zemlje. (Velik šum). Teži se tudi za tem, da se s tem ozemljem združijo slovenske pokrajine. To kraljestvo hoče s kraljem čisto samostojno, sklicujoč se na pragmatično sankcijo, kot posebna državnopravna skupina, urediti svoje zadeve. Ta program si v Hrvatski pridobiva vedno več tal. Vrh tega pa Hrvati segajo po Bosni. Toda mi hočemo z vsemi silami delati na to,- da ostane okupacija Bosne stalna in nikoli ne bodemo dopustili, da se združi s Hrvatsko. Kajti pravico do Bosne ima edinole ogrska krona. Hrvatske težnje so nevarne jednoti ogrske države. Opravičene težnje Hrvatov bodemo uvaže-vali, toda take, ki merijo na separa-cijo od Ogrske, z vsemi silami zatrli.
POZDRAV.
Ob povratu v staro domovino se poslavljam na ta način od dragih rojakov v Zjedinjenih državah, posebno pa po pozdravljam brata in •njegovo ženo v Herminle, Pa., No. 2. Z Bogom!
New York, 22. julija, 1907.
Pran Simončič.
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake po Zjedtnjemh držarvah, posebno pa Antona Brodnika in njegovo Clevelandn, Ohio. Živili!
New York, 32. julij*, 1907.
Zadnji šopek.
— Povest. —
n.
Šale in burke, ktere so uganjali iz amftteatra vračajoči se rimski dobro-voljci, niso danes mogli (razvedriti duše mladega Rimljana Cecilija, ki
je bil sicer tudi dobro vol jec in ob jedrnem razuzdane« rimi janski, ko j emu ni bilo nobeno zlo preveliko in nobena šala prerobata. Vedno je videl v duhu ono ponosno deklico sredi med levi, kteri je on. v šali vrgel vijoličen šopek. Vedno ga je gledalo njeno milo in nedolžno oko in vedno se mu je zdelo, da mu šepeta v uho: *'Pridi za menoj!**
"Ali si se levov tako prestrašil, da se držiš kakor pajkf" pošali se razposajeni Seipijon z molčečim Cecilijam, in ostali tovariši zaeeno glasen smeh.
"Zbijajte šale, kakor vam je drago; danes me ne pripravite v dobro voljo**, odgovori nejevoljno Cecilij.
"Veš kaj, stopimo v gostilno "ad Tiberim" na čašo Sieilijanca, od ti gotovo raz po d i nadležne misli**, predlaga j eden izmed družbe.
Kmalo je stala polna čaša pred njimi >na mizi. " Ali govor nikakor ni mogel priti v pravi tir, ker je bil glavni ud vesele družbe slabe volje.
"Pritegni požirek, da se ti možgani zopet urede", sili Cecilija nadležni Seipijon.
Cicilij nastavi čašo, ker rad bi se •bil v resnici znebil nadležne slike, ki mu je vedno živeje stopala pred oči. —
"Kakšna je ta vera, vsled ktere je vedno toliko Rimljanov, bogatih in revnih pomorjenihf" prične Cicilij. Nato Seipijon:
"Kakšna? — bedasta, da je bolj bedaste ne moreš. Sicer je vera jedna kot druga, meni so vse jednake. Jupiter, Apolon in drugi, to so bili le bogovi v prejšnjih Časih, ko je bilo ljudstvo še bolj zagovedno. Kdo bode pa danes veroval vanje T Ti menda gotovo ne, če še veliki duhovnik o-pravlja njim službo le na videz, ne da bi veroval vanje", razlaga učeni Seipijon in ostali mu prikimajo.
"Mene ne briga naša vera, za ktero vem, da ni nič, jaz sem te vprašal za vero kristijansko, če ti je kaj znana."
"Saj sem že rekel, kaka je. Oni mislijo, da bodo po smrti nekje, ne vem, kako se kraju reče, večno živeli, in vsled tega silijo tako trdovratno levom in tigrom v goltanec. Nek Ga-lilejec jim je zmedel pamet. — Po ■noči se navadno zbirajo po kleteh in pozemskih jamah ; kaj tam počno, tega ne ve še živ človek. Mnogo se sicer pripoveduje o njihovem početji, na primer, da nedolžne otroke jedo in -mnogo druzih hudobij. Zastran mene naj počno, kar hočejo. Jaz nimam nič zoper nje; a v gledišči se pa le zabavam, kadar jih cel roj spuste med leve."
Tu preneha modri Seipijon svojo učeno, na vse plati utemeljeno razpravo in nastavi čašo na usta.
Še nekaj časa je posedela družba v gostilni in pila močnega Sicilijanea Ln učeni Seipijon je še marsiktero debelo razdrl, ki je pa prepodla, da bi se tu dalje pisalo o njej.
Ciciliju tudi vino ni moglo raz poditi resnih mislij. Vedno mu je še stala pred očmi krasna žrtva Rim-ljanka, vedno ga je še zrlo njeno proseče, milo oko. Kmalo je vstal in zapustil družbo.
1 O
e n
kv 3 katoliško
podp. društvo
svete Barbar^
države Severne Amenhtc^
Sedež: Forest City", Pa.
• lanuaria 1903 v o o
F^Twigy t1^ n t»
ODBOXHIKX:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest C5*y, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Fore»t City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Vs. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telbaa, P. rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
m .m m m w w
"Telefon 246.
^ W W.W w w v

Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knaj po vim praikom, kdor ieli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, Če ni to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahčic,
P39 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA.
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik g. Jakob Zabukovec moral oditi radi potrebne operacije v bolnišnico, kjer bode ostal kacib 14 dnij. Kakor hitro okreva, bodemo v listu "Glas Naroda prijavili. S pozdravom
Frank Sakser Co.. 109 Greenwich St., New York, N. T.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kopiti p ar obredne listke pri naa poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. ML Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta sa n^ brezplačno nam vai prihod t New York brzojavno naznanila. Nai valnibenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! ▼ našo pisarno.
To Jo aa vas važnega pomena in ▼
da se bodste
Frank Petkovsek
Z20 Market Street.	Wanbegan, lil.
priporoča rojakom svoj
^SALOON,^.
i v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter f ima na razpolago fine »modke.
V svoji PRODAJALMCI ima vedno iveže grocery© po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo liitro in eeno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku.
t.
A
a sle
h»l«lQr»n«fl)TnrtBTnirflthi itffri-ifigr—iai' ■ •■'•a I Ji: .....
Kotlarje išče:
Velita zračna tovarna
zajstalno delo v ladjedelnici Fore River Ship Building Company, Quincy, Massachusetts.
Jtojaki, naročajte ee na "Glas Xa coda", največji in najcsnejU dnevnik.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Bvelethu, MnL, In okolici naznanjamo, da je za tamoiaji okraj naš zastopnik
MR. GEO. K0TZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Minn.
Ker je z nami v zvezi, ga VBem toplo priporočamo.
Frank Sakser Co.
Velika zaloga vina in žganja j
iVlatijei Gi-Hi,* i
Prodaja belo vino 70c gallon „ črno „ „ 5Ue „
Drožnik 4 fr»ll«»ne za...... 81T.00
Branjevec 12 steklen^; 812.00 ali gnil. (s,n!<Vk) xa.......81«
Za obilno naročilo Me priporoma V
tMa^ija Cr2*illv ' |
1548 St. Clair St-	CLEVELAND O. ®
Tž_rT
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK,
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0,
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Pr:|>oro<"-a se Slovencem in Hrvatom o priliki {«■tovanja v- s-taro domovino ali ako žele koga tem vzeti — v pro«lajo parobrxxlnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
f
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, predno se da pregovoriti, da komn vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami.
MKBKE CO,
f

S-

Jugoslovanska
Katol. Jednota.

j- ■ < ■■
fnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL STTNlC, 421 7tk St., Calumet, Mien., Podpredsednik: TV AN GERM, P. O. Bo* 57, Br&ddook, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 506 Pine St. Bobbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Bok 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, TI. nadzornik, Box 641, Ereleth, Mina. IVAN KERŽIŠNIK, HI. nadzornik, Bo* 138. Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KliOBUCAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, JOSIP PEZDTRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Cfaieago
Street, Joiiet. 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preanem.be odov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Miim., po svojem tajniku rn nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj požiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE. Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopnika in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve todi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRIST O P ILL
K društvu sv. Florjana št. 73 v Steel tonu, Pa., 9. julija: Matija O-braz r-'j«Mi 1 Sd9 cert. 7113. Štefan Obraz 1889 cert. 7114, Peter Husič roj. 1S70 eert. 7115. Jurij Bajc-ič 1879 cert. 7116. Vsi v L razredu. Društvo šteje 16 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 9. julija: Ivan Pe-rušek 1S71 cert. 7117. Alojzij Bencina 1SS9 cert. 7118, Ivan Smole 1889 cert. 7119, Alojzij IV; nč 1882 cert. 7120, Fran Hren 1880 cert. 7121, Fran Grduden 1875 cert. 7122. Vsi v I. iazredu. Društvo šteje 144
članov.
K društvu sv. Florjana št. 64 v South Range, Mich., 9. julija: Ivan Jurš«-ak 1^76 cert. 7123 II. razred. Društvo šteje 43 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparti. 3>linn., 9. julija: Fran Kolar 1S90 cert. 7124, Fran Samsa 1890 cert. 7125. Oba v H. razredu. Društvo
šteje 89 udov.
K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., 9. julija: Pavlina Kozlarič 1887 cert. 6781, Terezija Aristovnik 1336 cert. 7136. Društvo šteje 65 Članic.
K društvu sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 9. julija: Jera Golob 1876 cert. 6603. Društvo šteje 82 Čl.
P društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Lvelethu. Minn., 9. julija: Frančiška Fonda 1S80 cert. 6109, Antonija Peč ari č 1888 cert. 6958. Društvo šteje 52 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 9. julija: Anton Ferdan I^ST cert.7126 l. razred. Društvo šteje T udov.
Ji KIJ L. BROŽlC, glavni tajnik.
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
Snežilo je 31. junija na Stolu, Be-gunjsici in na Zelenici.
Velik požar. V Družinski vasi. * lp-nije Bele Cerkve na Dolenjskem je iz do »edaj še neznanega vzroka nastal nedavno popoldne pri posestniku in mlinarju Janezu Košaku velik požar. Začelo je že dopoldne v šupi za listje goreti. Ta ogenj so pravočasno zapa^ žili in pogasili. Popoldne je pa v tej šupi zopet začelo goreti in nastal je • men skozi okno, da je ubil dve šipi silno velik ogenj, ki je vpepelil temu ! in priletel na sredo sobe. Obsojen je gospodarju vso krmo, žito, obleko, pe- . bil na štiri mesece težke ječe. rilo, pohištvo, 14 lepih velikih praši- i Mlada tatica. 16 let stara dekla Jo-čov dve telici, dva konja, deset p°- žefa M aren iz Št. Ruperta je svojemu slopjev, med temi <ive lepi hiši in ža- ; gospodarju, izvošČeku Jožefu Simon-ga; ostal je revežu le majhen mlin- ru-vu. v Ljubljani, iz nezaklenjenega ček. Na |>omoc prihitele so požarne predala izmaknila 174 kron. Krivdo brambe iz Novega mesta Škocijanca je hotela zvaliti na svojo prijateljico in št. JeriKja. Tem vrlim možem se Angelo Zupan, ki so jo po nedolžnem ilo < Lrenj omejiti, škode je zaprli, končno je pa le tatvino priznala. Obsojena je bila na štiri me-M'i*e ječe.
Dobrota je sirota. Marija Zore v Stopanji vasi je iz usmiljenja vzela v svoje stanovanje deklo Marijo Olipič iz Velesovega. V zahvalo ji je pa ta vztJa 120 K in izginila. OMpič ima pa druire tatvine na svoji vesti. Tako je vzela Mariji Zvezdi v Ljubljani, pn
»r«
■crenj omejili. Škode je 000 kron, zavarovalnina >00 kron. Silno žalosten
to udt
t roč
razvalino, na kteri se udarjena rodovina z či in s starim očetom
pa znese le je pogled na joka tako majhnimi o vred.
Umrl je po dolgi bolezni tovarnar v in hišni po pred mn«>gi
«VW v Liti
st;
leti
Drel-e. Prišel je kot priprost roko-
n «i tu s pridnostjo
■po pomaga! Samomor.
orič in ostal
naprej.
V Trstu se je vrgel iz trpja mizar Mih. Gre-na mestu mrtev. Vzrok in duševna nen<irmal-
Solnčarica. V Kovači vasi pri Slov,
Bi>!rici je moral 14letni pastir AL
Gobec celi dan delati na polju svojega1 tu,1» jzjmkal. Telo na pokopališču pri cr«>«*podarja Kodriča, dasi je deček to-I Sv- KrUtoffu je odtrgal iz nekejra na-
tih. Končno se je zgrudil «olncu, ne da bi se bil več
žil o *lab r.a pekoče zavedel.
Nov sneg. Iz Dovjesra se piše: Po vročih dnevih je končno prišel potrebni dež, ki pa je ozračje tako ohladil, da je 3. julija pobelil sneg Triglav in vse vrhunce okrog njega. Kct se barometer dviga, utegne kmalu zopet nastati lepo vreme.
obravnave pred deželnim •odličen* t Ljubljani. Neopravičeno ■umni če nje. Delav«« Jakob KoSir iz Dovjega. dne 2. m al. travna 1. 1., zvečer, ko so delavci zapuščali tovarno v Mojstrani, delavca Franca Carman a pozval na odgovor, zakaj je
bil tudi J. Moretti, uslužbenec železne
trgovine Greinitz. Moretti je šel kakih 40 korakov pred ostalo dražbo, ki je naenkrat zaslišala obupne klice na pomoč. Ko je družba pritekla do Mo-rettija, je videla, da se je boril z močnim mladim medvedom. Nekaj strelov iz samokresa je kosmatinca prestrašilo, da jo je takoj odkuril v goščavo. Moretti je bil po glavi in prsih globoko opraskan. Prevedli so ga v Postojno, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč, nato se je pa odpeljaj v Trst.
Gad je pičil na paši v palec na nogi 141etnega Jožefa Štravsa z Vinkove-ga vrha, občina Dvor pri Žužemberku. Dečko pa ni izgubil hladnokrvnosti, ampak si je, kakor je slišal v šoli, hitro z žepnim nožem razreza! rano, da je dobro krvavela. Domov prišedši, si je izpral rano z lugom. Ker mu je pa stopalo vendarle oteklo, je stavil na nogo petrolejske obkladke. Pil je tudi žganje, ki baje deluje kot proti-strup gadjemu strupu. S tem je bil iz nevarnosti in v par dneh je tudi tekli-na izginila. Tako si je pomagal brez "zagovarjanja** in stroškov.
PRIMORSKE NOVICE.
Radi dveh kron mu je prerexal vrat.
Brivee Giosso v Trstu je prodal britev svojega prijatelja Albinu Gaspardisa za dve kroni in denar zapravil. To je Gaspardisa tako v jezilo, da je potegnil iz žepa drugo britev in prijatelju prerezal vrat, da bo le s težavo okreval. —
Tujci ▼ Opatiji Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906 do 26. junija 1907 22,950 oseb, od 20. junija do 26. junija 1907 ji hje prišlo 391 a 26. junija je bilo v Opatiji nastanjenih 103 G oseb.
Poneverjenje. V Opatiji je poneve-ril pismonoša Franc Presetnik iz Ljubljane 2500 K denarja, ki bi ga imel izročiti raznim strankam po nakaznicah. Po poneverjenju je Presetnik zbežal in ga doslej še niso dobili.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Utonila sta 121etni Jakob in lOIetni Matija Škruba iz Ljubije pri Mozirju* kosta hotela prebresti Savinjo.
HRVATSKE NOVICE.
Tragedija z dežele. Štefan Hibra v Čažmu na Hrvatskem je odpotoval v Ameriko in pustil mlado lepo ženo Katico samo doma. Ker ji je pošiljal vedno dosti denarja, se je ženici dobro godilo in ker je bila sama, si je zaželela po družbi, moški seveda. Zaljubila se je v mladeniča Ivana Kele-ta. ki je tudi izkazoval svojo ljubezen mladi ženi poročeni. Katica se je pa Ivana kmalu naveličala in dobila, drugo tolažbo. To je zaljubljenega Keleta tako jezilo in grizlo, da je pri-iel ponoči k njeni hiši in ker ni mogel noter, ustrelil skozi okno in zadel nezvesto ljubico v stegno, da so jo morali prepeljati v zagrebško bolnico.
S steklenico je ubila v Osjeku kon-kubina Anišič svojega ljubčka, nekega ogrskega muzikanta.
BALKANSKE NOVICE.
Duhovnik — ubijalec. V Raški na Srbskem je ubil pop Luka Mart i č s svojim sinom Dragoljubom neko deklico v prepiru. Pop je prišel šele pred kratkim iz zapora, ker je preteklo zimo nekemu svojemu fazanu zlomil rebro.
RAZNOTEROSTI.
Učen dimnikar. Dimnikarski mojster Zany v Št. Martinu na Ogrskem si je pridobil na budimpeštanskem vseučilišču naslov doktorja prava. Prej že si je pridobil naslov inženirja na rudarski šoli v Ščavnici.
Zgoreli ženin. Pri Landavu ob Reni je pre vrgel ponoči po poroki pet role j no svetilko nek Reinhart. Opekel se je tako, da je umrl. Mlada žena je osi ala nepoškodovana.
Ponarejalci denarja v bolnišnici. V Frankobrodu na Meni so zaprli trinajst bolniških paznikov, ki so v on-.lotili bolnišnici imeli urejeno popolno ponarejalnico denarja.
Iz blaznice je z zvijačo odvedla v Budimpešti neka pevka odvetnika Fr. DoborosSfvja. Obiskala ga je v blazni c* i ter n u pripela ponarejeno brado, fx>tem pa ž njim mirno zapustila blaz-nieo, nP da bi bil kdo sleparijo opazil" Viborški manifest v muzeju. Pooblaščenec britanskega muzeja v Lon-donu je ponudil za izvirnik viborške-ga manifesta 550,'KK) K. Kakor zna-nn, je viborški manifest proglas revolucionarnih strank na ruski narod, setavljen v Viborgu po razpustu prve dume.
Zaradi vohunstva je bil na Dunaju obsojen nadporočnik Firbas, ki je bil prideljen generalnemu štabu ter je kot tak prodajal Italiji vojaške tajnosti.
Za 750,000 mark manic je ponaredil veleindustrijec Brosien v Erfurtu ter pobegnil. Smatrali so ga za desetkratnega milijonarja.
Obtožen skof. Škofa v Vardu (Italija) toži državno pravdništvo, ker je v svoji pridigi napadal vlado.
Navade velikih pisateljev. Mnogo velikih pisateljev je postalo slavaib ne toliko zaradi svojih del, teznač za-Snežnik na Notranjskem. Med njo je radi BVojih ?udniil	vvfed česar
prejšnji večer podil Lovrenca Janšo. Ko mu je Cannan odločno izjavil, da «m tega ni storil, ga je Košir parkrat kiofnil, potem pa z nekim železom večkrat udaril preko glave in ga nevarno poškodoval. Zagovor, da je bil ob ča?-u dejanja pijan, so priče izpodbijale. Ohsojen je bil na osem mesecev ječe.	t
Spor zaradi puške. Posestnik Jožef Čufar iz Koroške Bele se je prišel kregati v hišo svojega sorodnika Fr. Smoleja zaradi neke puške, ki mu je ta ni hotel izročiti. Zabavljal je na svoje sorodnike, končno pa vrgel ka-
Mt.'ila. zlate nhane- in 25 K
kteri je > irutovir.e. Jan. Vrlinvskemn v Gradeu pa 25 K. Obsojena je bila na osem mesecev težke ječe.
Ne preveč izbirčen tat. Fran Čehun iz e£*rnuč, se preživlja s tem, da po-!.•!•;• staio želez.;e in ga prodaja. Ker pa t 'ehuti ni preveč tankovesten, zgo-!«!•• .i1' mnogokrat, da je take reči
grobnega spomenika cinkdste ploČevi ne, na protestantskem pokopališčču je )ia vzel od za graje nega groba železna vrata. Na produ Sava pri Savljah je izmaknil žice, Francetu Krapežu isto-ta.n pa železnega orodja za 5 K 20 h, dne 11. vel. travna t. L si je pa pri-In^til kolo Karola Rayerja v Ljubljani. Vrednost vseh ukradenih reči marša 241 K 92 h. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe.
Splašeni konji so povozili v Poljča-nah šolsko učenko Ano Potisk ter ni upanja, da bi ozdravTfa.
Boj z medvedom. Nedavno je napravila večja družba iz Trsta izlet na
se je zaeelo občinstvo zanje zanimati.
Saint-Beuve je postal znan, ko je dvobojeval v dežju ter držal v eni roki dežnik, z drugo pa streljal. Oskar Wilde je postal znan zaradi svojih dokolenskih hlač, Disraeli Vitio si je krasil telovnik z zlatim lišpom. Pavel Bourget je nosil vedno zelen klobuk. George Saadova je postala popularna, ker je hodila v moški obleki. Francoski pisatelj Gerard de Narva] je zaslovel, ker je vodil raka na traku na izprehod in govoril: "Raki ne grizejo, ne lajajo in ne poznajo zahrbnosti.
"Beraška pošta" milijonarjev. Mrs. Helen Gould ne spada sicer k najbogatejšim ameriškim milijonarjem, vendar dobiva vsak teden po 300 beraških pisem, v kterih jo prosijo neznani ljudje za vse mogoče stvari. Ako bi hotela uslišati vse te prošnje, bi morala na leto izdati do 1000 milijonov. V enem tednu je prosilo 11 oseb za glasovirje, 4 za zlate ure, šivalne stroje, biciklje itd. Tudi prošnje za umetno zobovje so že prišle. Neki mož je prosil za spomenik svojemu očetu, eden pa je želel dobiti malenkost štirih milijonov, da ustanovi kolonijo na KobL
Zakon za varstvo nmikonskih otrok. Nemška vlada je izdala zakon, s kteri m se izdatno izboljšuje položaj nezakonskih otrok in njihovih mater.
V	utemeljevanju je rečeno, da mora biti vsaki državi glavni cilj, zboljšati usodo nezakonskih otrok. Duh časa zahteva, da opustimo predsodke ter razliko med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Sedaj se tudi v Avstriji pripravlja podoben zakonski načrt.
Ministerijalni tajnik samomorilec.
V	Budimpešti se je ustrelil ministerijalni tajnik Reiner.
Zasledovan general Angleške oblasti iščejo nekega angleškega generala, da ga zapro.
Rodbinska drama. V Novem Kar-bieu na Češkem je posestnik Teme v hipni blaznosti ustrelil svojo ženo in osemletnega sina, nato pa še sobe.
Kje sta IVAN STREMPFEL in njegov svak IVAN RESNIKT Pred tremi leti bivala sta na Darragh, Pa., odkoder sta potovala na farme v Missouri. Za njih naslov bi rad zvedel: John Brejc, Box 203, Linhart, Pa.	(16-22—7)
POZOR SLOVENCI IN HRVATI
Podpisani priporočam vsetn potujočim rojakom v Cbicagi, HI., in okolici svoj dobro urejeni
—: IAILOOK. :— Na razpolago i—a tudi lepo keg IjUte. Tožim vedno sveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smol ke. Postrežba solidna
Prodajem tudi in preaK.ronjem paro-brodne listke za vse preikomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarja v staro domovino zanesljivim potosr po dnevnem kurxu. V zvezi sem a banko Frank Baker ▼ Now Torku. S veji k svojim!
Z veiespoetovanjem
JOSIP KOMPAJtl S90& Green bay Ave., Bo. Chicago. Hi
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Defers črno vino po 50 do 60 ct.
galoa s posodo vred. Defer* belo viae od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstaa troparlca od $2.50 do $3 fjk • galon s posodo vred.	}
Manj nego tO galon naj /S nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati.
Money Spoštovanj em
Nik. Radovich,
S94 Vermont St, Sna Francisco, CnL
Ako hoc*«s rfobro postrežbo
z mesom trs grceerijo,
' o se ^hrr.i na
Martin Qeršiča9
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Co!o.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
tlob:«fcC, renta, jemke, šunke itd.
i
Govorim v vseh slovanskih
-**-». *-----____
obilni ot»sk.

Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija Rezič
209 5th St. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen
bolezni želodca
od zastarele
Matia Fortun
no E. Park St. Butte,Mont.
i
)
I
zapomnite si9 da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
.:	1 it JPl K"	V	- »	• '.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
ZatoraJ rojaki Slovenci ! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo t,ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu prilofite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
i
t
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeei naslov:
The Collins
N« Y. Medical Institute
14<) West 34th St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slžibok«"'-nosti, kašlja, teike ooiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen, X .J .
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHULT2.
13 Iron Street, Canonsbnrg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "G-las Naroda" in pošilja po našem posredovanja denar v stan kraj ter ga vsem toplo priporočamo.
Spoštovanjem . £
Frank Sakaer Company.
JOHN VENZt-L, 1017 E. 62nd Street. N. E, Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz alumim|a, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80..
Trade Mark rej.
Najbolje« in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in ^lavobohi, slabem prebavIjanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 .^tekl. $1.S0, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00- _
Varstvena znamka
ČUDODELNO MAZILO	LASE.
[arijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RENY1, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Bojani, naročajte se na "Olae Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
r
-ilUBICAN L i MU
kegulurnl potni parnik»
••Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 23. julija. "Francesca" odi»luje 7. avgusta.
Odpluje 24/avgusta, (nov z 2 vijaki) odplujte 17. septembra, vozijo med N«w Yorkom,	• In m«. Wo.
% 4
"SLA VIA"
c I
Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrasen z več sto sli-' k ami ur in druge zlatnine. Oni ce- | nik nudi vsakenuu s svojo veliko iz-: bero najboljših in najrazaovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge' zlatnine, — cela dhraguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v k te rej koli trgovini te svrhe.
SAMO 1 CENT.
K aj pri prav uejša in uh j€*eneji*M jnn> trt« i h., čita v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica veljh n«_- X.jQb-ljane le 150 centov. Potniki doupo ist: dan n« j aiisik. ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
*	3 Washington St., I\ew York.
Cj n FT TJ rs TJ ITT TT — f TT ff | m n H............% - _ .. v ..

al odgovora«
ne
SAMO .TEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT. TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE KA TO I
:;AZNANHiO.
CompagniB Generale Transatlantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.....
"La S^voie" „ „ "La Lorraine*' ,, ,, "La Touraine" , ,,
"La Bretagne"..........
"La Gasgogne".........
.........14,200 ton, 30,POO konjskih moči.
........12,000 „ 25,OtH)
........J^IOO „ 25,000
.........10,000 „ 12,000 „
..... ...	„ 9,<*)0
..................„ 9,000
Rojakom naananjamo, da je sedaj nai poteik Mr. JAV^O PLEŠKO ▼ državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake najprvo ▼ Chicagn in okolici, potem pa se poda ▼ države
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Biver, ob Morton St., N. Y.
-L.A SAVOIE •L.A TOTJBATNV! 'i. A LORRAJNK T.» Pretajrne
•LA PROVENCE
26. julija lfW 1. avg. l»nv 8. avr. liW: Ifi. »v«. lIHiT 22. avg. ltm/
•LA TOURAINK •LA LORRAINE •LA SAVOIE La Gascogne •LA PROVENCE
29. avg. 1907. 5. sept. 1907. 12. sept. 1907. 14. sept. 1907. 19. sept. 1907.
Parnlka z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. At- W. KozminskL ^»'iierjilni njr-Tit ta ?r p^d.
71 Dcui>tiin

111.
Dama s kamelijami.
Frsn?o*ki spisal Aleka. Dnmas (sin), pretočil dr. Ivo Sorli.
(Nadaljevanje.)
To ni vedno prijetno, tako živeti, kakor ona živi, je nadaljevala. O, jaz bi o tem še slišati ne hotela in bi kmalu poslala vojvoda, od kjer je prišel. To je norec, ta starec; imenuje jo svojo hčerko in skrbi zanjo, kakor za kakega otroka, in vedno ji je na vratu. Gotova sem, da se potika po ulici kak njegov sluga, in vohuni, kdo prihaja ven in noter, še posebno kdo noter.
—	A! uboga Marge rita! je vsklik-nil Gaston in eedel h klavirju ter pričel igrati neki valjček. Tega pa res nisem vedel. Sicer pa se mi zdi, da je videti manj vesela nekaj Časa sezn.
- — Tiho! je vzkliknila Prudenca in poslušala.
(•aston je nehal igrati.
—	Zdi se mi, da me kliče.
Poslušali smo vsi še bolj napeto.
Res, nekdo jo je klical.
—	Pojdita, gospoda! Z Bogom! se je obrnila Prudenca k nama.
—	CW10 f tako umejete Vi gostoljubnost, se je zasmejal Gaston. Midva pojdeva, kadar se bo nama zdelo. Sicer jKt, — zakaj naj hi že šla ?
—	Ker moram k Margeriti.
—• Midva počakava tu.
,» — To ni mogoče.
i- -— Torej greva z "Vami. _ »t
—• Še manj.
—	Jaz poznam Margerito, je odgovoril (iaston, in jo pač smem posetiti.
•— Toda A rman d je ne pozna.
—	Zato ga predstavim.
—	Ni mogoče!
Zaf-uli smo spet Margeritin glas; klicala je že neprestano. Prudenca je naglo vstala in hitela v svojo toaletno soIkv. Jaz in (Jaston za njo*
Odprla je okno, z Gastonom pa sva se skrila, da naju Margerita ne vidi.
—	že deset minut Vas kličem! je očitala 6 »koro zapovedujočim glasom.
—	Cesa želite f
—	želim, da pridete takoj k meni.
—	Zakaj f
—	Ker je grof še tu in me dolgočasi do smrti.
—	Zdaj res ne morem.
—	Kaj Vas neki zadržuje t
—	Dva mlada gospoda, ki nočeta oditi.
—	Recite jima, da morate iti YL
—	Sem jima že rekla.
—	No, pa kar pustite ju; ko Vas ne bo vež tam, -že izgineta.
—	Da mi razneseta vse narobe.
—• Toda kaj hočeta?
—	Vas hočeta videti.
—	Kdo sta T
—	Enega poznate, gospod Gaston
R____
—	Da, tega poznam. In drugi t
—	Gospod Armand Duval. Tega ne poznate *
—	Ne! Toda pripeljite ju vseeno; vse rajAi nego srrof. Pridite hitro!
Zaprli ste vsaka svoje okno.
Margerita. ki se je bila spomnila mojega obraza, se torej ni spomnila več mojega imena. Ljubše bi mi bilo celo. če bi se bila makari še zmislila na mojo blamažo, kakor da sem ji tako popolnoma izginil iz spomina.
—	Saj sem vedel, da naju sprejme z veseljem, je vskliknil Gaston.
—	Z veseljem ? To je še veliko vprašanje! je opomnila Prudenca ter se hitela napravljati. Sprejme vaju pač, da se odkriža grofa. Poskusita biti bolj zabavna nego je on, sicer mi Margerita oči izpraska.
In šla sva z njo. Jaz sem drhtel. Slutil sem, da bo ta po se t usodepoln za vse moje življenje.
Se bolj sem bil razburjen, nego na svoji prvi poti k njej, takrat v operi.
Pred njenimi vratmi mi je »rce bilo s tako silo, da mi je postajalo kar temno v glavi.
Akordi klavirja so prihajali do nas.
Prudenca je pozvonila.
Ola-sovir je umolknil.
Odprl© nam je dekle, bolj podobno d ru žab niči nego sobarici.
Vstopili smo v salon ter prišli od tu v »udoar, ki je bil ravne tako o-p rem I jen, kakor ste ga videli pozneje.
Mlad mož je stal pri peči.
Marg-erita je sedela pri klavirju in nje n i prsti -o hiteli čez tipke. Zdaj jej pričela igrati to. zdaj ono, a ničesar! ni končala.
< elenm temu prizoru se je videlo, kako oba dolgočasita: grof, ker pra ! je tako neusmiljeno prezirala, ona, -k« r je bil pri njej ta zoprni človek.
Ko je zaslišala Prudenco, je Marge- ! rila vstala. Zahvalila se ji je z očmi in nama i.amignila:
—	Sedita gospoda, in dobrodošla! I
*
IX.
—	Dober večer! dragi Gaston, je I nagovorila Margerita mojega tovari- J ia; jako sem vesela, da Vas zopet vidim. Zakaj Vas ni bilo v "Varičtč") v mojo ložo t
—	Bal sem se nadlegovati.
—	Dobri prijatelji, — in Margerita Je to besedo posebno povdarila, kakor da hote pokazati
da Gaston ni bil nikdar in ni nič drugega nego prijatelj, kljub domačemu tonu, s k te rim ga j© sprejela, — dobri prijatelji niso nikdar nadležni.
—	Torej mi dovolite, da "Vam predstavim gospoda Armanda Duval T
—	Pooblastila sem že Prudenco s tem.
—	Sicer, sem spregovoril z jedva slišnim glasom in se priklonil, sicer mi je že bila čast, gospodična....
Videti je bilo, kako je njeno krasno oko iskalo po svojih spominih, toda ni se ji posrečilo, ali pa se je vsaj delala, kakor da s«» ne more domisliti.
—	Gospodična, sem nadaljeval, zelo sem Vam hvaležen, da ste pozabili to stvar, kajti tedaj sem bil zelo smešen in sem se Vam moral zdeti zelo dolgočasen. Bilo je pred dvema letoma, v •4Operi Oomique", z gospodom Ernest om X. ...
—	A! Zdaj se spomnim! se je nasmehnila. Toda ni res, da ste bili Vi smešni, ampak jaz sem se vedla naravnost grdo. Sieer sem še nekoliko taka, a vendar že malo manj. Kaj ne, da ste mi odpustili f
Ponudila mi je roko in sem ji jo poljubil.
—	Res. je to, je nadaljevala. Pomislite, kaka neumna navada, da hočem vedno spraviti v zadrego ljudi, ki jih vidim prvič. To je preneumno ! Moj zdravnik pravi, da je temu vzrok moja nervoznost, — prosim, verjemite mojemu zdravniku!
—	Toda videti ste jako zdravi.
—	O. pa š£m bila zelo bolna.
—- Vem, vem.	'	^
—- Kako veste?	* -
—	Kdo tega ni vedel ? Jaz seip prihajal skoro vsak dan povpraševat in sem bil zelo vesel, ko sem izvedel, da ste ozdravili.
—	Tako? Toda jaz nisem videla nikdar Vaše posetniee.
—	Ker je tudi oddal nisem.
—	Ah! Ali ste morda Vi oni, ki je prihajal slednji dan poizvedovat, kako mi je, in ki ni hotel nikdar povedati svojega imena?
—	Da, jaz.
—	Potem pa nist*> samo človek, ki zna odpustiti, ampak ste naravnost plemeniti. Vi, grof, se je obrnila Margerita naglo proti njemu, Vi bi tega ne bili storili nikdar. In na to je pogledala mene s pogledom, s krte rim ženske izražajo svoje mnenje o kom.
—	Jaz Vas poznam šele dva meseca, je odgovoril grof.
—	Gospod me pozna pa šele pet minut. Vi izreČete kako neumnost, če le usta odprete.
Ženske so res neusmiljene z onimi, ki jih ne marajo.
Grof je zardel in stisnil ustnioe.
Meni se je smilil, ker je bil videti zaljubljen v njo, kakor sem bil jaz, in rezka Margeritina odkritosrčnost ga je morala pač peci, posebno vpričo dveh tujcev.
—	Ko smo vstopili, ste igrali, sem omenil, h o teč spremeniti pogovor; — ali bi ne hoteli biti proti meni. kakor da se že dolgo poznamo, ter nadaljevati?
—	O! je vskliknila ter se vrgla na kanape. veleč nam z roko, naj sedemo tudi mi k njej: Gaston že ve. kako igram jaz. Za grofa je že dobro, 6e sem sama z njim. a Vas bi res ne marala mučiti.
—	Torej samo zame imate tako posebno odlikovanje? se je poklonil grof z nasmehom, ki naj bi bil fin in ironičen.
—	Glejte, kako neumno, da mi še to očitate, — Še to itak edino odlikovanje.
Ta revež torej res ni smel niti ust odpreti. Videl sem, kako resnično proseče se je ozrl v njo.
—	Prudenca. ali ste storili, kar sem Vas prosila? je vprašala.
—	Da.
—	Prav; poveste mi pozneje. Tmave sploh govoriti to in ono, zato ne smete prej proč.
—	Midva sva gotovo indiskretna, sem se oglasil na to jaz, in zdaj, ko sva našla, ali pravzaprav, ko sem našel jaz drugo priliko, da sem smel biti v Vaši bližini, in je s tem, upam, prva pozabljena, se hoČeva odstraniti, Gaston in jaz.
—	Ampak niti najmanje! Gotovo nisem rekla tega radi Vas. Nasprotno' prosim oelo, da ostaneta.
Grof je potegnil dragoceno uro iz
žepa.
—	< as je. ta grem v klub. je rekel"
^rargerita ni odgovorila.
Tedaj se ji je grof približal:
—- Lahko noč. gospodična.
Marsrerita se je dvignila.
- Z Rogom, dragi grof! Ali res že
srreste ?
—	Da! bojim se. da Vas dolgočasim.
—	O, prosim ! Nič bolj nego druge večere. Kdaj nam bo zopet sreča?
—	Kadar dovolite.
—	Potem z Bogom!
Bilo je kruto, kaj ne?
Grof je imel po sreči izborno vzgojo in zelo plemenit značaj. Samo roko ji je poljubil, ki mu jo je ponudila več nego malomarno, in pozdravil je nas ter odšel.
V trenutku, ko je zapiral vrata, se je ozrl v Prudenco.
(Dalje prih.)
Vedno pri rokah.
Zdravnik je uiogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV
Sidro Faia Expeller.
za.morete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima Spletni
ralgije,
rekord svojega vspeha.
Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
115 Pearl Sv.
New York.
KOJ	,S4/<HCaJTR SK Ht
AJf NARODA NAJVEČJI »
N A J CEN HJ DN JE VNIK l
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske dražbe, aeveronemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odplujejo iz New Torka v Evropo, kakor eledi:
V HAVRE (francoska prog i):
LA SAVOIE odpluje 25. julija ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopoL
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra o>b 10. uri dopoL
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10* uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN (proga aeveronemškega Uoyda):
KAISER WHJBELM DER GROSSE od pluje 30. julija ob 10. uri dopol.
KATSFJg WIL4IELM IL
»nljduje 6. avgusta o>b 5. uri zjutraj.
KRONPRINZ WITjHELM
odpluje 13. avgusta ob 7:30 zjutraj.
KRONPRJNZESIN CECIL IE (novi)
odpluje 20 avgusta ob 1. uri popol.
KAISER WTTiTTELM DER GROSSE odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol.
KAISER W11JTELM II. odpluje 3. septembra ob 1. uri popol.
KRONiPlRINZ WILiHEILrfM odpluje 10. septembra ob 7. tiri zjutr.
KRON PRINZES IN CBCIL.IE (novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM IL odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odrpluje 8. septembra ob 3. uri poipol. KRONPRINZESIN OECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG (Hamlnirc-unerilka proga) t
PEUTSCHT/ANP odpluje 29. avgusta ob 9. turi dopol.
DEUTSCHIiAND odpluje 26. septembra ob 8. turi dop.
DEUTSCHTiAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vae poUifau ali natančne pojasnila glade potovanja pišite pravočasno na:
FRANK 8AKHKR OO., 109 Greenwich 8t, Haw York, kteri fin bode točno odgovoril ia vas podafiU o
AU8TRO-AMERICANA PROGE, ktere paniki vozijo direktno Trstom, Reko la New Torkom.
Parni ki odplujejo:
LAURA odpluje dne 3. septembra.
FRANCE6CA odpluje dne 24. septembra.
Dalje so še krasni poštni pamiki na raapolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWEEPEN:
FINLAND odpluje 27. julija ob 7:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 3. avgusta ob 11:30 dopol.
HROONLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZEBLtAND odpluje 17. nvgtmlH ob 10:30 dopol.
FTNrLiAiND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VlADBEbLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
E3ROONliAiND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEIELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj.
FINLAND odpluje 2L septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3.uri popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
V HAVRE:
LA BRETAGNE odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
IiA GASCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10, uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN:
PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol.
BARiBAROSSA odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIED RICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BiREiMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARiBAR06SA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARiBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
PATRICIA odpluje 27. julija ob 6:30 zjutraj.
PRESIDENT LINCOLN odipluje 3. avgusta ob 1. uri popol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj.
GRAF WALDER6EE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj.
RL.OBCHE3R odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj.
PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop.
AMERIKA odpluje 22. avgusta. ob 4. uri zjutraj.
SILVIA
odpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr.
BLUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopoL
AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. uri popol.
Ineeratov nI odgovorno niti upravništvo.
Rojaki, naročajte ee na ''Glas Ha-roda", največji In najcenejši dnevnik.
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
ST. PAUL odpluje dine 3. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 10. avgusta.
ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta.
PHILADELPHIA odpluje dne 24. awgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra.
NEW YORK odpluje dne 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje dine 12. oktobra.
Ako kedo želi pojasnila še o dru-lih, ne tukaj naznanjenih paraikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
-ooo-
Kdor naznani svoj prihod, po k ter; železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na pamik brezplačno. Ako pa do ■pete v New York, ne da bi nam V a* prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Reetor in takoj po obvestilu polijemo našega uslužbenca po Vaa
Le na ta našin ae je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene pamik e prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St*. Hew York, H. Y

naj m pa-
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
ktero ie varjeno iz najboljšega importiranega češkega lin	Kadi te?a
naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelay pivo je na j bol i priljubljeno terser defei v vseh boli* i h gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. 1 rsvsikar-jtt 6112 Si. t'ialr Ave. N.t. kteri Vaia diu^cviiljc vse pojasni«.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAI Y |
CLEVELAND, O,

MARKO KOFALT,
249J5o. Front Stv »TeeUTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pol no m oči (Voll-macht) in drugih v aetarsld posel spadaj očih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem pcrobnbe Bitke za v stari kraj za vse boljSe parnike in parobrodne proge ter poiiljam imrjt v staro domovino po najniiji ceni.
Alt*. Marko Kofalt je naš zastopnik za toplo priporočamo.

Spominjajte se ob raznii prilikah naše prekorietne družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani I Mal peloii dar domu na oltar!	(T ^
KATERE SE DOBE V ZALOGI PRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
MOLTVEKIEL
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polutmje, 75c, šagrin rud. obreza. 40c.
Dnina pada (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, 91.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokoet $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70«.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vemva $1.30.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemako-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja 40e.
Aladin s čarobno cvetlico, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15«.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15e.
Bojte k, v drevo vprežemi vitez, lOe.
Božični darovi, 10c.
Buraka vojska, 30c.
Cerkvica na skali, lOe.
Cesar Pran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova o sveta, 20c.
Cvetina Boro graj ska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20e.
Črni bratje, 20e.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Čmogorka, 20«.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak alovenskega in
nemškega jezika, vezan OOe. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50 c. Erazem Predjamaki, 15c. ErL 20c. Evatahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Landon, 25«.
George Stephenson, o£e železni«. 40» GolobČeik in kanarček, 15«. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c.
Grundrias der aloveniachea Sprachs,
vezan $1.25. Hedvika, bandit ova nevesta, 15«. Hildsgarda, 20c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vesuino 50«.
Hitri račun ar. vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Iz an ami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovin«, 20«. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20«. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40c. Katekizem, mali, 15«. Lažnjivi Kljnkec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c.
Mali vitez, 3 zrezki, skupaj $2.25. Marija, hči poBkova, 20«. Marjetica, 50c. Materina žrtev, .50«. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi costač, 20e. Mala pesmarica, 30c. Mali vaeanalec, 20c.
MučenikL A- AŽkerc. Elegantno vezano, $1.25. Ha indijskih otodh, 25e. Ha preriji, 20«. Harodne pripovedke, 3 jaoe.
Haasljsnei, 20«.

ha, me.
Vsak lOe.
Nedolžnost pregajana in poveličaaa SOe.
Nezgoda na Palavanu, 20«. Nikolaj Zrinjaki, 20«.
Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, vezano. Vsak po 60«.
Navodilo sa spiaovanj« važnih pizer .
75e.
Ob tihih večerih, 70«. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40e.
Poduk Slovencem, ki se hočejo aaes-liti v Ameriki, 30c.
Pregovori, prilike, reki, 30e. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20«. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. Vrat božji, 15«.
aemžka vsdaiis. SS«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«. Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c. Repo štev, 20e. Robinson, vezan 60e. Robinson Crnsoe, 40«. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina PolaneskOi. 3 Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slo venski ia slovensko-
angleški slovar, 30«. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-
žič-Bartel, nova izdaja, vszsn $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žie-Bartel, vezan $3l00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15«.
Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30«. Slovenski šaljivec, 2 zveza* po 20e. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske z code-
vine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20 c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20e.
Slovenska kuharica. Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec. 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj*
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80«. Sto7etna pratika, ROc. Slovarček priučiti se uemščin« bres
učitelja 40e. Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20«. Tisoč in ena noč, 51 t-vezkov, $6.5$. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripoveati, 20e.
V	gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20«.
V	zarji mladosti, 20c. VoSčilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zveztt $1.00. Zlata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva 12 centov.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem,
30e.
Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pismz stare In nove zavese,
vezano 50c.
Zgodbe sv. piszna za nižje razreda
ljudskih šol, 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški ra* govori,
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25e., mali
lOe.
Zemljevid	kranjske dežele, mali 10«.
Zemljevid	Evrope. 25«.
Zemljevid	Zj edin j enih držav 25c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-jrorške in rasnih mest Amerik«, a cvetlicami in hnmoristične po 3«^ ducat 30c. Bazne svete podobe,	fc.
▲ve Marija, 10«. Album mseta New York s slikami mesta, SOe.
OPOMBA, poštni nakaznici ali
Je priMttti denarno ah.
bodisi v Je pri