Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 45.	V Ljubljani, dne 16. novembra 1922.	IV. leto.
'V
Glasilo Osrednje Zveze javnih natneSčencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 401— Polletna naročnina .....	20-—
Četrtletna naročnina .....	10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —------; Oglasi po ceniku. —-	-
Uredništvo: Ljubljana, Uun.ijska cesta št 25. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latm ci In cirilici sprejema le podpisane in zadostno rankiranc. Rokopise ,e pošiljati samo uredništvu v Ljubljani
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zb.rke za naš tiskovni sklad.
Naše zahteve.
L
Stališče vlade in političnih klubov napram resoluciji beograjskega kongresa vseh državnih nameščencev z dne 30. oktobra t 1.
Ministrski predsednik Pašić je deputaciji izjavil, da mora rešiti vprašanje državnih nameščencev kot eno najnujnejših vsaka in ne samo njegova vlada. V interesu državne uprave je, da se gmotni položaj vseh državnih nameščencev v okviru financijske možnosti izboljša. Naloga ministra financ je, da najde potrebno kritje za višje izdatke v zmislu resolucije kongresa.
Na predlog za zvišanje trošarine in pro-širjenje tega dohodka na ves državni teritorij ni dal ministrski predsednik določnega odgovora. Zvišanje zemljiškega davka pa bi znalo Po njegovem mnenju naleteti v skupščini na odpor. Vlada ima najboljšo voljo, da pomaga državnim nameščencem, vendar pa mora računati z današnjim razpoloženjem skupščine, ki bo morala prevzeti glavno odgovornost, ako se rešitev vprašanja državnih nameščencev odgodL
ŠeQ posamnlh političnih klubov (prof. Moskoljević za zemljoradnike, dr. D u -libič za Jugoslovenski klub, Miša Trif-k o v i Ć za radikalec, Ljuba D a v i d o v i ć za demokrate) so deputaciji izjavili, da v polni meri uvažujejo upravičenost v resoluciji obrazloženih žalitev in da bodo njihovi klubi tako v zakonodajnem kot finančnem odboru in v skupščini stali državnim nameščencem ob strani.
Doživljaji leta 1919.
Popisal J. Z.	(11)
Spittal je prijazno mesto in tujcu se priljubi v prvi vrsti zato, ker se ondi pvi-čenjujo pristni Nemci. Tam ne srečuješ takih kozobrinov, kakor so v Celovcu, Pliberku, Velikovcu, Št. Vidu, Borovljah ali drugod ondi okoli. Pri Makoru Sem imel lepo sobo in prvič tisti mesec sem zopet spal v mehki in snažni poste-Iji. Od petka do torka smo se bili toliko ^Poznali, da mi je gostilničarka pri slo-trnM začudeno zaklicala: »Der Herr n sl iSCv0n!<< kar me je sicer razveselilo, ‘	,()lj sem se veselil boljše, z a b e 1 j e-
Yane* katere ondi niso imeli že dve ictt. Nar so prinesli, ni bilo slabo, zaleglo Pa ni nič; tudi dvojna ali trojna večerja me je tako nasitila, kakor kak dopoldan->\ Polaž. Tiste dve leti sem šele spoznal, aa brez masti ni hrane!
Samo popolna demisija kabineta bi mogla realizacijo naših zahtev odgoditi. — Finančni minister bi moral priti pred finančni odbor s sprejemljivim predlogom o zvišanju davščin.
Predsednik skupščine dr. Edo Lukinič bo storil v naš dobrobit vse, kar je v njegovi moči. Čudil se je lojalnosti državnih nameščencev, ki že toliko časa trpe pod pezo dra-ginjskili prilik. — Finančni minister dr. Kuma n u d i nima s socijalnega stališča napram resoluciji nobenih pomislekov, nad vse težav-10 pa se mu zdi vprašanje kritja. Glede predla zvišan a trošarine si bo dal predložiti sVko finančnega efekta od svojih referentov (šef budg. odclj. dr. Mike Jovanovič in načeimg g.umauie uireKcije posrednih po-ivza dr. Robiček). Ukinjenje maksimiranja rodbinskih doklad za nižje državne usluž-. ve je možno. Uvesti pa se je moralo svoječasno samo zato, ker so sc spccijelno v Srbiji iz partizanskih razlogov sprejemali v državno službo povsem nekvalificirani poslužitelji z nerazmerno velikim številom rodbinskih članov.
Depu.acija bo zahtevala, da jo finančni minister še enkrat sprejme.
II.
6. novembra t. 1. sta sprejela deputacijo državnih nameščencev iz vseh pokrajin kra-Ij.vine minister financ in minister za socijalno politiko.
Na vprašanje deputacije, v koliko bo minister financ uvaževal v resoluciji beograd-skega kongresa državnih nameščencev z dne >. m oO. oktobra 1922 izražene zahteve, je finančni minister izjavil.
Skrbelo me je tudi pohištvo in paziti je bilo treba, da ne zapravim preveč, ker bodočnost je bila nejasna. Vzpričo velikih stroškov in škode, ki sem jo imel, sem vložil prošnjo, da bi mi jih povrnili. In kakor nam je glavarjev namestnik v vojašnici v Celovcu slovesno obljubljal, da nam povrnejo vso škodo, tako slovesno mi je obljubil glavar, da bo mojo vlogo priporočal »höherenorts«. Dobili pa nismo ničesar: ne jaz, ne tisti kmetje, ki sem jim pisal prošnje v vojašnici!
Prihajajoči Srbi so bili vso deželo tako razgreli, kakor bi dregnil v mravljišče. Po vseli krajih je hodila komisija, govorila z občinskih balkonov in vabila prostovoljce; tudi v Spittalu so se nekega večera trudili glavar, župan, neki poslanec in polkovnik — oglasil pa se je en s a m. V Millstattu je prikorakalo 400 strelcev v kroju in so se izjavili, da branijo kraj, ako pridejo Jugosloveni; Ce-
1.	Zakon o civilnih državnih nameščencih je pododbor zakonodavnoga odbora završil.
Izveštaj je že predložen plenumu zakonodavnoga odbora.
2.	Maksimiranje rodbinskih doklad za nižje državne uslužbence se ukine.
Iz maksimiranja se izvzamejo osebne draginjske doklade, omeii pa se iznos rodbinskih doklad na določeno število rodbinskih članov.
3.	Izenačenje draginjskih doklad za vse kraje v kraljevini se bo izvedlo na osnovi zakona o civilnih državnih nameščencih s pričetkom prihodnjega proračunskega leta. Po možnosti pa sc bo izenačenje izvršilo tudi prej, če bodo na razpolago zadostni novi viri državnih dohodkov.
4.	Glede izplačila enkratnega nabavnega prispevka finančni minister ni dal določnega odgovora, pač pa Je bil mnenja, da bi sc ta prispevek mogel izplačati v okviru event. ponovnega zvišanja trošarine na vino in špirit.
Minister za socijalno politiko je izjavil, da bi se dalo tudi za ta večji izdatek najti potrebno kritje.
'III
Plenarna seja »Glavnega Saveza drž. činovnika i službenika<, koji so prisostvovali tudi delegati novih pokrajin, je nato sklenila, da se za primer neizpolnitve pod točkami L, 2. in 4. navedenih obečanj finančnega ministra skliče 8. decembra 1922 v Beogradu ponovni kongres državnih nameščencev iz vseh pokrajin, istočasno pa se bodo v vseh
lovčanom pa ne bodo pomagali. Sploh je prebivalstvo celovške kotline bistveno drugačno od pravih Nemcev na zahodu in krivo vseh homatij v deželi.
Ko sem šel nekaj dni kasneje peš po dolini Pinzgau v St. Johann, mi je neki kmet, s kojim sva se bila spoznala v vlaku, povedal to-le: »Die Jugoslaven werden jetzt den Klagenfurtern das vergelten, was die Deutschen in Serbien und Beiden getan haben.« — Odšel je bil iz debele na Solnograško, da se jim je izognil.
in kaj so storil pozneje Srbi? Mimogrede so zasedli Celovec in redili ljudi, ki še krogle niso zaslužili; po odhodu pa so isti ljudje dobivali preko Dunaja jugoslo-vensko moko, za zahvalo so zabavljali Jugoslaviji in preganjali doma slovenski živelj, kakor delajo še dandanes. Brcz-značajna, degenerirana svojat!
večjih krajih kraljevine vršili protestni shodi državnih nameščencev.
V	Beogradu, 7. oktobra 1922.
Za Osrednjo Zvezo javnih nameščencev v Sloveniji:
Maks Lilleg s. r. Joža Bekš s. r. predsednik._______________tajnik.
6 naši vzgoji.
Prav rad se udeležim debate o tem vprašanju. Pri nas je žalibog zelo malo zanimanja za to eksistenčno vprašanje našega naraščaja in naše bodočnosti. Ko san bil svoj čas profesor v Ljubljani, sem opazil, da so se tamošnje nemške rodbine veliko več brigale za vzgojo svojih otrok kakor slovenske. Tudi to je merilo za kuturno stopnjo. Krivda za to zadene deloma starše, deloma pa naše vzgojite- I lje po poklicu razne naše šolnike, ki sc premalo og ašajo v javnosti, da bi pouči# li nevedne in vzdramili malomarne. Dobro je, da se o tem razpravlja v »Našem Glasu«, glasilu državnih nameščencev, ki tvorijo večino izobražencev v narodu. Kulturna zgodovina velikih narodov nam kaže, da je največ velikih mož izšlo iz izobraženih poklicov kot sinovi raznih uradnikov, profesorjev, pastorjev, uči tete 1 je v itd. Imeli so že doma v rodbini knjige in druga izobraževalna sredstva, r >čim si otrok manj izobraženih staršev kljub največji nadarjenosti le s težavo pribori izobrazbo in veljavo. Izobraženi s'arši poznajo ali bi morali poznati sred# stva in pota za izobrazbo svojih otrok, zato jih zadene tudi večja odgovornost.
Svojo razpravico hočem deliti na tri dele: najprej bom očrtal svoj lastni razvoj, kako sem taval in iskal brez pravega vodstva; potem bom popisal, kako postopam s svojimi otroci; končno namera-vam podati nekaj misli in navodil, ki sledijo iz mojih skušenj kot oče in učitelj, kolikor jih ne bo vpletenih že v prvih dveh delih.
L
Kako sem se Jaz šolal.
Ko sem bil star šest let in bi moral začeti hoditi v šolo, sem se ponesrečil pri igranju in namesto v šolo sem moral v bolnišnico. Tako je prišlo, da sem šele po dovoršenem 7 letu vstopil v ljudsko šolo. Danes mislim, da je to bila moja sreča. Bil sem eno leto starejši ko moji sončenci, hrepenel sem za učenjem. Učil nas je mlad navdušen učitelj, ki je ravnokar prišel Iz učiteljišča (Ivan Stre-
V	torek, 20. maja sem se poslovil v Spittalu in odpotoval preko Gasteina; skrbni agent je bil prišel iz Celovca in čakal je toilko časa, da se je odpeljal naš vlak, ker je istočasno vozil eden proti Beljaku. Že preje mi je bil namreč namignil, da mi vzamejo vse pohištvo s fotografič-nimi aparati vred (imel sem štiri drage, ki so jim posebno dišali), ako bi se hotel skrivoma vrniti. Pa ni bilo treba! Kljub raznim neprilikam sem srečno prijadral preko Gradca v Maribor in tudi na tej poti vidci toliko, da bi moral napisati še devet poglavij, kar pa bi bilo nekoliko preveč.
V	Maribor prišedši sem najprej napovedal vojsko kruhu in žemljam, kateri?: nisem videl že lepo vrsto let. Rad bi bil napovedal vojsko tudi rastoči dragi-nji, kajti kljub povoljni množini vseh potrebščin so bile cene in trgovine manj solidne nego med Nemci; o tem pa ne pV
lec, prerano umrl 1. 1914 kot nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. goricah). Imeli smo poldnevni pouk: popoldne mi začetniki, predpoldne pa 2. oddelek, po starosti moji vrstniki, ki so hodili v šolo že drugo leto. Doma sem imel dve starejši sestri, ki sta obiskovali 2. in 3. razred. Brskal sem po njunih šolskih knjigah. Z menoj v 1. oddelku je bil moj sovaščan, ki je že prejšnje leto dovršil 1. oddelek; ker pa je zaradi bolezni nekaj zamudil, mu je učitelj naročil, da je ostajal cel dan v šoli, predpoldne v 2. oddelku, popoldne pa v 1. oddelku. Pri njem sem videl, kaj se učijo v 2. oddelku; djal sem si: »To hi jaz tudi znal«, in nekega dne sem prišel zjutraj v šolo v 2. oddelek. Učitelj je mislil, da sem se zmotil v času, jaz pa sem ga prosil, da bi smel hoditi pred- in popoldne kakor moj tovariš. Dovolil mi je. Čez nekaj časa pa me je opoldne poslal domov, češ da mi ni treba več hoditi v t. oddelek. Tako sem dohitel tovariše iste starosti.
Hodil sem v šolo, v izvenšolskem času sem pasel krave in pomagal pri kmečkem delu. V prostem času in na paši sem požiral Mohorjeve knjige, katere smo imeli doma —posebno sc spominjam na Staretovo zgodovino, ki j c takrat izhajala — in druge, ki so mi prišle v roke. Na študiranje nisem mislil ne jaz, ne moji starši. Ko sem bil v naj-višiern oddelku 3. razreda, je prišel nadzornik v šolo; končno je obstal pri meni in me izpraševal. Pred odhodom je nadučitelju rekel nekaj po nemško, povzel sem le besedo »studieren«. Nadučitelj me je potem vprašal, če bi me oče dali v latinsko šolo. Ker sem Izrazil svoje dvome, mi je naročil, naj oče pridejo k njemu. Pregovoril je očeta in me potem nekaj mesecev pripravljal za sprejemni izpit, ki je bil samo nemški. Dan pred sprejemnim izpitom se je peljal z nami na našem kmečkem vozu v Ptuj in tam šel z menoj k profesorju, ki je imel sprejemni mnit in je postal naš razrednik. Priporočil me je profesorju in edino vsled tega priporočila sem bil sprejet klujb nezadostnemu znanju nemščine. (Ta blagi nadučitelj je bil Janez Možina, umrl 1. 1917.)
Bil sem star 13 let. V gimnaziji mi je bilo od začetka hudo: nemških vprašanj nisem razumel in seveda tudi nisem znal odgovarjati na nje. Mestni nemški inlctui dečki, ki so bili skoro za glavo manjši od mene, pa so gladko zdrdrali svoj odgovor. To me je bolelo. V drugem
šem, ker je tudi dandanes pri nas več pija\k nego na severu. V domovino došli begunci smo bili tudi spoznali, kako hitro so se bili situacije poprijeli ljudje, ki niso l ili za domovinsko idejo niti z mezincem genih. Marsikdo, ki sem mu decembra 1917 brezuspešno prigovarjal, naj podpiše deklaracijo, je imel svojo lepo službo (ne samo sinžbico), m i pa smo se lovili po kolodvorih in gledali, kam in kako! ------
Pa nas ni bilo sram! Samozavestno smo prezirali nezaslužne vsiljivce in si mislili svoje takrat, kakor si mislimo svoje danes . . .
• * *
Tri mesece kasneje, v avgustu sem bil zopet v Celovcu: prišel sein^ bil po svoje pohištvo. V jezuitski vojašnici so bili Jugosloveni, pri Družbi sv. Mohorja pa so spravljali za odhod. Bil je žalosten trenutek prve blamaže, ki smo sl jo na-
tednu me je obiskal oče. Prosil sem ga, naj me vzame domov. Uče pa je rekel; »Prej. si silil v šolo, zdaj pa le ostani tukaj in se uči! Sramota bi bila, če bi že v drugem tednu ušel iz šole.« Tu se je moj oče — priprost kmet — izkazal razumnejšega kakor neki izobraženec, kateremu smo en mesec po začetku šole poslali poziv, naj pride v gimnazijo zaradi napredka svojega sina. Namesto da bi prišel in se posvetoval s profesorji, je pismeno javil sinov izstop.
Ostal sem v gimnaziji ter se učil na življenje in smrt. Do božiča sem se navadil nemščine za silo; na koncu 1. semestra sem s pomočjo nekaj darovanih redov dobil odliko. Po veliki noči sem že inštruiral svoje nemške sošolce v latinščini inmatematiki. V 2. razredu sem imel pri neki rodbini stanovanje in hrano zato, da sem se učil z njihovim sinom. Blaga gospa me je učila, česar se v švlž nisem učil: pravih pojmov manire in olike. Dobil sem spretnost v poučevanju; že ta-takrat je profesorski poklic postal moj ideal. S poučevanjem sem se preživljal. Učenje mi ni dajalo mnogo dela, imel sem trdno podlago iz nižjih razredov. V počitnicah med 1. in 2. razredom sem ponovil vso latinščino 1. razredi. Pri poučevanju pa sem tudi neprestano ponavljal. Dasi-ravno sem s ezadnja leta v gimnaziji malo učil, sem imel od leta do leta boljše rede. Najboljše izpričevalo sem dobil v 8. razredu, ko sem inštruiral dnevno po 2 do 3 ure, po Škrat na teden hodil k plesnim vajam in najmanj enkrat v gledališče.
Po dovršeni gimnaziji in odsluženem vojaškem letu sem se vpisal na filozofsko fakulteto, da postanem profesor. Sredstev nisem imel, visokošolci so stradali in hirali. Leta 1900. je umrlo 10 slovenskih visokošolcev. Da si ohranim zrdavje in življenje, sem sprejel službo domačega učitelja pri plemšiki rodbini na Dunaju. S tem sem izgubil dobri dve leti, toda telesno sem se okrepil in prihranil sem si vsoto, ki mi je v prvih suplentskih letih prav prišla. Ko sem prestal profesorski izpit, sem se oženil in nastopil suplentsko službo. Bilo mi je 29 let. (Halje prih.)
Fr. Zelenik:
Nova Evropa.
Svetovna vojna je popolnoma izpre-menila stari zemljevid Evrope. Delajo že nekaj let novega, ali ne morejo ga skrpati. Veliki narodi ga delajo po svoje, delijo
pletli: zavzetje Celovca in ponižno slovo! Najbolj so se mi smilili kmetje posestniki; zaupno so se bili zavzeli za domovino 1. 1918., njeni nesposobni in tudi neznačajni zastopniki pa so jih pustili na cedilu. Leta 1919. je bilo enako: vojaštvo Je prikorakalo v Celovec, Nemci so bežali v Spittal — pri vsem poštnem ravnateljstvu je bil en sam konceptni uradnik, ki nam je odgovarjal v raznih zadevah, — avgusta pa smo zopet sramotno pustili na cedilu Slovence in z nami sočuvstvujoče Nemce; v tretje se je ponovilo Isto leta 1920. — Taki Und je naj se ne vtikajo v svetovne dogodke, temveč naj doma za pečjo predejo svojo privajeno politiko čenč fn škandalčkov.
(Konec.)
zemljo po svoje. Pozabili pa so na vse svoje veuke ovijuoe m lepe ueseue meu vojno. Po prirouniii zaKomii in narouiieui pravu bi morali tako mali kakor veliki na-roui uživati v novi Evropi enake pravice. To so veliki narocii tuui ooljuujaii, aii ostalo je le pri obijuuaii. Veliki naroüi so zagazili v veliko biaio »del sacro egoisino« in krutega nasilja nad tisiimi naroui, brez kaierili sodelovanja v svetovni vojni veliki narodi ne bi zmogli tistih sil, ki so se že doigo pripravljale na boj proti današnjim zmagovalcem. Enakopravnost in svoboda malih narodov je bila v ustih velikih narodov toliko časa, dokler so rabili pomoč malih narodov. Danes se valjajo nekateri velikih narodov v zlatu in izobilju, mali narodi pa se dušijo v papirnatem denarju. »Vis maior« davi male narode, ona je zasužnjila velike dele narodov tujemu gospodstvu. Imejmo vendar pred očmi, da je velik del našega naroda v italijanskem suženjstvu, da se je Italija z zasedbo Zadra zajedla v telo Jugoslavije in da nam je snedla Peko. Ne pozabimo, da se bo začelo skoraj peto leto po svetovni vojni, ali Italija ima še vedno zasedeno jugoslovansko zemljo, kamor ni prišla s silo meča, ampak z belo zastavo. S pogodbo se T? ^Vezala, da zapusti našo zemljo, toda Italijan še ni nikdar držal besede, neznačajen je bil vsikdar. Brest Litovsk se je večkrat ponovil. Močnejši izrabljajo brutalno silo nad manjšimi, ali ta sila poraja nezadovoljnost in znaša novo netivo za zopetni požar.
Turški narod se ne ozira na diktature velikih zmagovalcev, ne priznava brej njegovega sodelovanja sklopljenih mirov ampak si dela z mečem svoje meje.
Veliki narodi so skrpali zemljevic N,očej° P3- da ostane v sedanj obliki. Se danes ne vemo. kakšen bo bo-r o.,i zemljevid Lvrope. Ako bi ga delala nravičnost m poštenost, bi bil že davne gotov in h j veljal za dolgo dobo. Ker ga na dela »il sacro egoismo« in brutalna sila. ga ho prej ali slej morala preobličiti — reakcija.
Peda*ro*TtČna revofticfa.
III. Intelektualci — plod vseučilišč. »Beseda intelektualec je zame nekaj stra lotnega. Ko se je prvikrat pojavila, me j s resio. Tako nekaj redkega, brezkrvnega 1 omisliavo pametnega je bilo v njej, razredr
U 1 kt' J01 ’Z ,,)e in nekai nečloveškega.
*	, ai nečloveškega! Ustavimo se pri te
x-’„x,Ne le v dobl> ko le bil» idealističn nnlnri JC, V	cvetju’ temveč do da
manizem hV -a,k0t Ci,j vi§ie ^obrazbe hu manizem, humanistična izobrazba, to se pra
žfevS nSvo n% ViŠJC ^večanstvo^prav ciovecanstvo. Vso kritiko osredotočimo n
eno točko, skuiemo j0 v ostro konico, aK vprašamo: ali izvrši to? AH ustvarja prav, čiovečanstvo?
Morda bi bilo dobro, da preje še vpra Samo, kaj da je pravo čiovečanstvo? Ako h hotel odgovoriti na to vprašanje na blozo v u? tcmclHt način, potem bi imelo to dv, eni ??sIedici: vedlo bi nas predaleč in po , b Prctemeljito, preakademično in zati dolgočasno. KVub temu mislim, da se re bonu pro c i\.o razumeti. Za pojem človečanstva ka r nega omenjam v svojih predavanjih Imamo pravila, ki so prav tako jasna in za esljiva kakor ona, s katerimi doumnevinn Kotove preproste prikaze v naravi, za kateri nam služijo Keplerjeva in Newtonova pra vila. Kje govorimo o človeku, o človeku ' etičnem zmislu, ki edino prihaja tukaj v upo
štev? Mislim, da tamkaj, kjer nastopa človek i kot namen sam na sebi, ne kot sredstvo za : druge namene; človek kot namen sam zase je 1 brezpogojno vrednota zase, a ni vrednota za izmenjavo, ali z drugimi besedami: kje se smatra človeka za osebnost in ne za stvar. Kajti osebnost je izraz absolutne in končne vrednosti. O nečloveštvu pa govorimo, kjer se postopa s človekom kot s stvarjo, z blagom, kakor na primer v industrijskem izkoriščanju ali v prostituciji, torej povsod, kjer vlada suženjstvo. Ob vsem nasprotovanju fi-lozofienih teorij vlada v tem naziranju soglasje. To je železni stolp prave človečanske 1 kulture. Natančno vemo torej vsi, kaj da je pravo čiovečanstvo. Pravo čiovečanstvo ob-stoji v tolikšni meri, v kolikršni se izraža njegova samovrednost, ki je hkratu njegova avtonomija,, njegova svoboda. Izobrazba, kultura sploh, iirata le v tolikšni meri vrednost. v kolikor je v njiju človek sam orijen-tacijska točka in končni cilj, v kolikor je v njiju človek sam pot in cilj, začetek in konce — človek sam in še ono, kar je več kakor on sam!
Vzemimo to merilo za našo izobrazbo.
S tem merilom je takoj obsojena. Naša izobrazba ne smatra človeka za svoj cilj, temveč ga postavlja v službo zunanjim ciljem in ga žrtvuje neosebnim silam, pa naj sc ime- , nujejo te sile država, tehnika, pridobitveno ; življenje ali splošna izobrazba, znanstvo, j kultura. Naša izobrazba ne izobražuje člove- ; ka, temveč ga popači, ne napravi iz njega ! celote, temveč ga razcepi, ne osvobodi ga, ampak zasužnji, ne napravi ga junaškega, temveč podlega, ne ojači ga, amnak ga oslabi, ne vlije mu veselja, temveč mrkost, ne op'e-meniti ga, ampak napravi iz njega egoista. Primerjanje z industrijskim sistemom nam predoči to še jasnejše. To, kar smatramo na tem sistemu, da je od temelja pogrešeno, je lavno deistvo, da ni človek njegova oriienta- ' cijska točka, temveč denar in tehnika, da porablja človeka kot materijal, kot del stroja, in da s tem nečloveškim postopanjem ustvarja človeku pekel. Ta sistem ustvarja proletarca in buržuia, to se pravi, da ustvarja dva človeška razreda ki sta oba bedna: eden je be- j den, ker trpi glad, telesno in še bolj duševno. ; drugi je beden, ker je presit, telesno in še bolj duševno.
Trdim, da norijo Intelektualci na svoj način to dvojno bedo v sebi. Siti so, siti znanja, refleksij, siti analize, zgodovine, kulture, zato so lačni, lačni živliema, resničnosti, bede, prave živlienske bede. Vsled te svoje nasičenosti in lakote zaidejo v marsikatere norosti, prav tako kakor zaidejo oni drugi, le s to razl’ko, da zaidejo še globlje. Da uravnovesijo svojo napačno duhovnost, se ponašajo s stvarmi, ki pomenjajo nasprotstvo: s športom, lovom, denarjem, lepo vilo, avtomobilom. UtaoVaio se v snobizmu. Na vsak način so to bolni Ijudie, podobni strahovom, ker nimaio. prav tako kakor proletarci in bur-žuji, globokih korenin v zemlji.
Zlasti pa jim primanjkuje eno. Da to najdemo, se moramo dvigniti za stopnjo višje. Imamo kriterij za pravo čiovečanstvo. krite- ! rij, ki ga priznavamo vsi: to je spoštovanie, spoštovanje pred samim seboj, spoštovanje i pred bližnjim, spoštovanje pred tem, kar je j nad nami in kar je pod nami. Ako je človek j sam zase namen, ako ima samovrednost, ako te brezpogojna vrednota, tedaj je nekaj svetega. Vse, kar je sveto, pa zahteva spoštovanje. Spoštovanje je podrhtavanje Človeka pred bogom, spoštovanje človeka je pa podrhtavanje pred bogom v človeku. Tukaj smo v največjem svetišču, v svetišču, kjer so verstvo in nravnost bog in človek eno. Sto-
jimo na pečini, s katere se dviga svetišče hu-manitete. Kajti vsa humaniteta je zgrajena na spoštovanju. V kolikor najdemo kje spoštovanje, v tolikšni meri govorimo lehko o človečnosti. Vsa kultura, vse, kar je v človeku velikega in svetega, vse to izhaja iz spoštovanja.
Carlyle, glasnik junaštva in oboževanja' junakov, pravi, da je oni junak, ki ima globo-’ ko spoštovanje pred svetostmi v tajnostih sveta in človeka. Duh skepse ohromi dušo in prepotentnost možgan ustvarja Mefiste. A junaštva ni brez vere, a ne vere v zmislu konfesij in njih veroizpovedanj, temveč vere kot sile duše, one sile, ki zoperstavljajo vsem ugankam n arave in temnim globinam usode, vsem nasprotstvom ljudi svoj trdni »kljub tcmu<, one sile, ki hoče doumeti globoki in veliki zmisel resničnosti, ki je zakrita in po» pačena in ki hoče napraviti iz nemogočega mogočnost. Takšno junaštvo, ki temelji v veri, pripisuje Carlyle duhovnim vodnikom ljudstva.
In kako je pri nas z duhovnim voditeljstvom? Ali ni znak intelektualcev ravno nespoštovanje, navada, da jim nobena stvar ne imponira, da so prepotentni kot Mefisto? Duša jim je ohromela, to se pravi, da nimajo več zmožnosti za verovanje in za navdušenje, da so tako teoretično prepreženi, da ne pridejo do nobenega sklepa. Duševni nevra-steniki so, ki smatrajo vsakojake možnosti kot zanimivo igro, a se boje odločnih sklepov kakor smrti. Če pa zbežita iz človeka spoštovanje in vera, ki predstavljata junaštvo, kaj ostane potem še v njem. Kakor že rečeno, ostane filister ali Mefisto. Nekaka varijacija intelektualca je potem izobraženi filister, katerega je Nietsche že dobro očrtal in ki sc odlikuje po posebni obliki prevzetnosti, la prevzetnost nastopi, kjer zbeži spoštovanje.
Znano je, da igra v duševnem življenju nasprotstvo veliko ulogo. Prav tako jo igra tudi v duševnem svetu intelektualcev. Iz pre-finega občutja zapadejo v sirovost, iz skepse v kako kričeče verovanje, najčešče v vero-' vanje, ki nima z duhovnostjo nobenega opravka, v verovanje oblasti in sile. Zato naletimo v teh krogih dostikrat na takšno brutalnost, kakršne ne najdemo izlepa pri preprostem kmetu in delavcu.
Sploh moramo vprašati: kolikokrat naletimo pri našem akademičnem bistvu na duha finejšega, plemenitejšega, višjega človečanstva? Tako hrepenimo včasih po njem, kakor hrepeni popotnik v suhi stepi po svežem vetru.
Intelektualizem še najbolje razumemo, če ga pripoznamo kot prokletstvo, kot prokletstvo bogastva, katerega temelj je ubo-. štvo. Temu intelektualnemu bogastvu stoji nasproti beda, ki kriči iz nižin duhovnega stradanja po luči, spoznanju, lepoti, duševni osvoboditvi. Za intelektualnim nasprotstvom med bogastvom in bedo stoji socijalno na-, sprotstvo. Intelektualec živi od dela onega, ki je intelektualno ubožen, Intelektualizem temelji na socijalni krivici. To je njegovo prokletstvo, ali vsaj del njegovega prokletstva. Antična kultura, ki je tudi vzrastla iz te' socijalne krivice, je propadla vsled nje. Prav tako se bo zrušila tudi naša kultura vsled te socijalne krivice. Tako bodo postali intelektualci obsodba za sistem, katerega plod so sami.________________________(Dalje	prih.)
O vplivu alkohola.
* Iz lista »Zdravje«.
1.) Alkohol in zdravljenje ran.
Pri nas jc, žal, še preveč razširjena ona stara, toda jako slaba navada, da
vse to nudijo skoro vsak dan in povsod brez razliko bolnikom vsake vrste, v iz vestnih okoliščinah pa tudi lažjim in strežejo bolnikom in zlasti ranjencem z raznimi alkoholnimi pijačami, ki se, ka» kor je znano, uporabljajo v največjem o.,se^u in najraznovrstnejših oblikah. To so razne vr^te žganja, mnogoštevilna vi< na, piva in tolika količina vsakovrstnih likerjev, da niti ne vemo za njih število, težjim ranjencem, ter se niti ne menijo za to, da jim s tem ne koristijo kar nič, mgo samo škodujejo njim in njih zdrav j. e
Toča znanost jc že davno spoznala in ugotovila, da so vse te in podobne pijače ne samo škodljive, ampak tudi pogostoma jako nevarne tako za bolnike kanor za ranjenec; zakaj alkohol pa naj sc že skriva v kakršnikoli pijači, je nase# mu organizmu in vsem njegovim življem skim opravilom brez izjeme samo strup in nič drugega.
Marsikomu je tudi dokaj neznano, da je v našem in v vsakem drugem živem telesu nekaj prirojene, takovzane organ» Ske sainO/.aseitnc moči, s katero sc že po svoji naravi sami branimo naj razno vrst» nejsih škodljivih napauov in vplivov iz zunanjega sveta. In dokler je ta priro» jena samozaščitna inoe našega organizma krepka in pravilna, se čutimo zurave ter se lahko in s popolnim uspehom upiramo vsem tem škodljivim vplivom. Ako zbo* limo, poteka zdravljenje dobro in bolnik ozeravi in premaga zoprnega sovražnika ponajveč, ako ne izključno, s prirojeno in onranjeno samozaščitno močjo. To važno lastnost vsakega živega telesa je treea stalno vpostevati, tem bolj, ker streme vsa zdravila in vsi načini moder» nega zdravljenja, najsi so dobri kakor» kod in najsi se uporabljajo kakorkoli pravilno, samo za tem, da podpro to našo prirojeno silo in da ji pri tem nikakor ne škodujejo.
Ako pa je ta moč s čimerkoli izne* rejena in toliko oslabela, da se ne more več upirati slabim zunanjim vplivom ter od nas uspešno odbijati vseh teh posa» meznih vzrokov bolezni, se te tudi po eni strani pojavljajo mnogo pogosteje, po drugi strani pa dosti teže zdravijo, najsi je zdravljenje povsem pravilno, dobro in primerno.
Potemtakem je jasno, da ravna vsakdo, ki nudi ranjencem in bolnikom alkoholne p jače, bodisi v kakršnikoli ob» liki, zoper njegovo zdravje in življenje. Dokazano je ne z enim, nego z dolgo vrstjo znanstvenih del, ki jim je verjeti brez dvojbe in bojazni, da se dela z vsemi temi alkoholnimi pijačami samo škoda, ki se utegne pogostoma prcvreči v toliko nevarnost, da nastopi naposled tudi smrt. Zakaj nikar da bi sc naravna moč za samozaščito okrepila, zvišala in obdržala, se ta moč z alkoholnimi pija» čarni zastruplja in pogostoma tolikanj moti, da nastopi, ker upada splošna moč, namesto okrevanja smrt celo tam, kjer sicer ne bi mogla nastopiti.
Alkohol kot hud strup slabi možgane in telesne mišice. S tem kvari vsa življen» ska opravila, zakaj vsako izmed njih je v najtesnejši zvezi s svojimi točno dolo» čenimi živci, po teh pa z izvestnim delom stanic v možganski skorji. Kot neizogib» na posledica tega alkoholnega zastrup» ljanja in motenja v vseh življcnskih pre» osnovah sc pojavljajo najraznovrstnejše nerednosh v vsem našem življenju, zlasti v prebavilih, v krvnih žilah, v žlezah za
čiščenje in izločanje nepotrebnih in škod» Ijivih proizvodih iz telesa, v gibanju po» sameznih telesnih delov in organov, v raznih kemijskih opravilih, ki se vrše stalno v vsakem živem organizmu. Vse to so jako važni pojavi, od katerih jc zavisen slab tek, slabo in nepravilno spanje, neredno izpraznjevanje črev in mnogo drugih nedostatnih opravil v tele» su in v vseh njegovih organih in njih delih. Vse telo torej slabi in njegova sa» mozaščitna moč spojena tako, da se telo ne more več upirati škodljivim zuna» njim napadom. In nikar da bi se rane izboljšale, zacelile in pozdravile, se z njim vred celo še poslabša vse stanje pri vseh ranjencih brez izjeme.
Zaradi tega nereda se tudi rane po vplivu alkohola teže in počasneje celijo; zato se pa tudi mnogo laže pojavljajo razne komplikacije, kakršne so gnojenje, razna vnetja in cc'o zastrupitev krvi. Narod sam je v n -rih krajih trdno prepričan, da se rana po vinu razboli in zaradi tega težko zdravi. Po vplivu alko» bolnega strupa, s katerim naj se zasluž» nemu bojniku izkaže nekakšno počastilo ali pospeši ozdravitev, so vse rane brez razlike dosti laže in hitreje dostopne vplivu raznih kužnih kali, ki jih j c vedno obi’o v zraku in povsod okoli nas — v vodi, zemlji i. dr.
(Daljo.)
Vestnik.
Glasovanje o uradniški pragmatiki v zakonodajnem odboru. Dnevniki so javili, da le glaso vanje o uradniški pragmatiki v zakonodajnem odboru končano in zakonski načrt v splošnem sprejet. Gotovo je vsakdo izmed nas z nekim za čudenjem čital Izjavo nekaterih poslaniških klu bov, ki so glasovali proti načrtu. Principijelno s ne bavl »Naš Glas« s politično strankarskimi zadevami, ali cb tem glasovanju nam bodi dovo Ijcno, da se dotaknemo nekaterih izjav. Govornik Jugoslovcnskega kluba je izjavil, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu, ker uradniška pragmatika ni nujna zadeva in da je vse bolj važna rešitev upravnih vprašani v naši državi, In dalje je Izjavil, da s pragmatike Itak ne bo državnim nameščencem mnogo pomagano, ampak da je bolj nujna materijelna pomoč. Kar se tiče prve trditve, so pač vsi državni nameščenci brez izjeme prepričani, da Je rešitev upravnega problema v naši državi nujna potreba. Ali prav dobro vemo vsi, da sta upravni problem In naša službena pragmatika v tako tesni zvezi, da je težko trditi, kaj je bolj nujno. Oboje bi se lahko paralelno reševalo. Toda nameščenci ne morejo čakati morda še deset let na ureditev svojih razmer in najvcčjl optimist ne bo trdil, da bo morda upravna konsolidacija prišla drugo leto, ali celo čez tri, štiri leta. Po mnenju govornika Jugoslovcnskega kluba pa naj državni nameščenci mirno čakajo, da bodo vsi mogoči ustavni, kulturni, upravni Itd. boji končani med političnimi strankami, ki se bore medsebojno za moč in nadvlado, preden pride ureditev njih odnošajev na vrsto. Govornik gotovo ne pozna ono množino nameščencev, ki danes prav nič ne vedo n. pr. o tem, koliko službenih let se jim bo štelo v pokojnino, ki ne vedo pota za svoje upravičene pritožbe, nastale Iz službenega razmerja, In ne pozna one mase upokojencev, vdov, sirot, ki ne morejo ne živeti ne umreti spričo svojih dosedanjih prejemkov. Da nam je potrebna hitra materijelna pomoč, še preden dobe veljavnost določbe uradniške pragmatike, to je seveda žalostna resnica in govornik Jugoslovenskgea kluba bi si bil pridobil neizmerno hvaležnost vseh državnih nameščencev, ako bi bil dal tej svoji trditvi konkretnejšo obliko In stavil predlog, kako se nam najhltrcjše pomaga. Toda takšne platonične Izjave nc napolnijo naših želodcev In ne zakrpajo oguljenih sukenj In zevajočih čevljev. Ako je Jugoslovanskemu klubu v istini In iskreno za dobrobit državnih nameščencev, o bedi katerih pojo njihova glasila dan
za dnem resnične pesmi, potem naj vsaj tega vprašanja ne mešajo z drugimi, katera še leta In leta ne bodo rešena. Upamo, da bo Jugoslovanski klub v skupščini nastopil z drugačnimi izjavami, drugače bomo tudi o tem klubu mislili, da ima Janovo glavo: eno lice kaže v svojih glasilih, lice, ki razumeva naš položaj, a drugo na odločilnih mestih, kjer se izgovarja z načelnostjo, ko gre za biti ali nebiti tisočih eksistenc.
Brez komentarja. Častniki in podčastniki dobe izplačan nabavni prispevek. Za nabavni prispevek državnim nameščencem ni kritja in ga je treba šele Iskati po vseh miznicah ministrstva financ. Ključa do prave miznice najbrže ne bodo našli. — Finansijski odbor je odobril v kratki debati in skupščina je sprejela zakonski načrt, da se dovoli 800,000.000 za nabavke potrebščin armade. Vse je šlo brez konrgesov in deputacij. Državni nameščenci prosijo, zborujejo, protestirajo — odločilni faktorji ostajajo mirni, ker nas najbrže smatrajo za nepotrebne.
Ustanovitev Nabavljalne zadruge za politični okraj Prevalje v Prevaljah. 12. oktobra 1922. je naprosil davčni upravitelj Jožef Zazula nekaj gospodov tukajšnjih uradov na sestanek, da sc pogovorimo, kako ustanoviti zadrugo proti obstoječi draginji. Odzvalo se jih je lepo število in 16. oktobra 1922. je bil že drugi sestanek, v četrtek, 19. oktobra pa občni zbor, na katerem se je ustanovilo društvo, so se prečitala pravila in se je volil odbor. Pristopilo je tudi veliko javnih nameščencev iz Črne, Mežice, Guštanja in Dravograda; ostali se še priglase, čim bo zadruga bolj vpeljana. Za predsednika je bil izvoljen novi glavar g. Koropcc, ki bo zadrugi velika opora vsled izkušenj, ki si jih je nabral v tej smeri; podpredsednik je g. Zazula, ostali člani so: asistent Suši, nadofic. Wutte, ofic. Vrhovnik, tajnik Robar, pod-uradn k Volina, podpvročnik Jurca, fin. kontr. n. Mattl, učitelj Dobršek. Nadzorništvo :dr. Reichmanu, Markovič, Fajnig, Svems, Čretnik, dr. Senčar. 21. oktobra 1922 je bila prva odborova seja. Društvo se je javilo deželni vladi, predložilo pravila in je določilo delovni program. Zadruga se bo naslonila na ono v Mariboru, obdržala bo proste roke tudi za druge zveze s tvrdkami. Delovala bo brez prodajalne, samo na podlael trdnih naročil zadrugarjev po določenih cenah; dobavljala bo najbrže enkrat na mesec In bodo zadru-garji naročili za ta čas potrebno množino. Plačeval ose bo na knjižice. Zanimivo je bilo opazovati, kako so takoj po prvem sestanku Jele padati lokalne cene; padati pa so jele tudi — opazke, ka-tere za prvo pot ne zapišemo. Obilo uspeha!
Nabavljalna zadruga v Ljubljani opozarja svoje člane, ki so v zaostanku na plačilu deležnih obrokov, da v najkrajšem času poravnajo zaostanke, sicer izgubijo članstvo in zapadejo v smislu § 15 zadružnih pravil vsa prejšnja vplačila na korist rezervnega fonda zadruge. — Upravni odbor.
Delikatese, špecerija in viharna
Fr. Kham, Ulili
nasnroti hotela „Union"
lili Henr. Kenda
Ljubljana, Mestni trg. 17. Pletenine in različno modno blago.
88F* Solidna postrežba, stalne cene. TKI
	MM Pmi mnf(i*	j
1 i	llUliiiiiu ,ruu iiuiiiu Ljubljana, Stari trg št. 1.	
j	Toči pristna dolenjska in štajerska vina. Točna postrežba in zmerne cene.	i
I	Za obilni obisk se priporoča	
	JOSIP OLUP	ÜJ
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Stebl Alojzljau — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani