Pogtnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 2 din.
Leto T	Ljubljana, 12. marca 1948	Štev. 6.
PL	...	i  ............ —................ .......... ........ ........ 1	1	....... ........■	............ i —•»
Glasilo Osvobodilne Fronte okraja Trbovlje te
Na volitve bomo šli 100%
Proglas Osvobodilne fronte okraja Trnovlje za volitve v okrajni
ljudski odbor
tim i rudnika Trbovlje so sove jeli noziv za tekmovanje z rudar H rudnika ..GeoraU Ditnitrov” v liolaariji
RmGrji rudniku Trbovlje so sprejeli poziv ua tekmovanje t: rudarji .udnika »Georgij Dimitrov« v Bolgariji. Za močnejše sodelovanje med bolgarskimi in jugoslovanskimi rudarji je bil med sindikalnimi zvezami bolgarskih in jugoslovanskih rudarjev sklenjen dogovor o tekmovanju, ki bo trajalo vse leto 1948. Dogovor je bil sklenjen in podpisan v Perniku 22. januarja 1918. Na tej podlagi so si posamezni kolektivi napovedali tekmovanje. Rudnik »Georgij Dimitrov« je pozval na tekmovanje trboveljski delovni kolektiv.
Glede na ta poziv je bila 3. t. m. sklicana v Trbovljah konte-rcnca vseh sindikalnih funkcionarjev, kjer so sprejeli poziv v vseh točkah in poslali delovnemu kolektivu rudniku »Georgij Dimitrov« pozdrave in odgovor, da sprejemajo poziv. V pismu pravijo med drugim:
»Ponosni smo, da lahko tekmujemo z rudnikom v bralski Bolgariji, ki je vodi borec za demokratične pravice bolgarskega naroda Georgij Dimitrov in katerega ime nosi tudi rudnik, s katerim ho delovni kolektiv rudnika Trbovlje tekmoval. Z veseljem sprejemumo poziv, ki je plod dogovora med bolgarskimi in jugoslovanskimi rudarji in bo pripomogel k še trdnejši povezavi bratskih narodov. Izpolnili bomo vse naloge, ki jih pred lias postavljajo naši narodi in naša učitelja in voditelja tovariša Tito in Dimitrov. Zavedamo se. da bomo le po tej poti pospešili industrializacijo in elektrifikacijo naše dežele in dosegli cim prejšnjo zgraditev socializma v obeh bratskih državah. Delovni kolektiv rudnika Trlmvlje predlaga bratskemu delovnemu kolektivu rudnika »Georgij Dimitrov«, da se po končanem tekmovanju določi ekipa najboljših udarnikov, ki bo obiskala rudnik zmagovalca zaradi izmenjave izkušenj«.
Vsi na konferenci navzoči so sprejeli ta poziv z viharnim odobravanjem.
Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS je na seji dne 6. februarja 1948 sklenilo, da se na podlogi 1. ločke 4. člena v zvezi s 7. členom zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov vršijo volilve f odbornikov v okrajne ljudske odbore • dne 21. marca 1948. leta.
Osvobodilna fronta je nositeljica delovnih množic, temveč daje smer tudi vsemu gospodarskemu življenju, čigar prvi nositeljj so naši ljudski odbori.
Ob pripravi za volitve se mora članstvo Osvobodilne fronte jasno zavedati, da predstavlja okrajna skupščina tisto samostojno telo, ki prenaša izraz volje najširših množic delovnega ljudstva do najvišjih oblastnih forumov.
Volitve se vršijo v času odločnega razkrinkavanja mednarodnih imperialističnih, vojnohujskaških protidemokratičnih elementov in v času, ko milijonske armade zasužnjenih narodov bijejo krvav in neizprosen boj proti svojim zatiralcem, mednarodnim ve-Jebankirjem in trustom. Ker predstav-hajo le volitve novo mnnifestacjio •noči demokracije, moči in napredka, bodo tudi nov udarec imperialistič-n,m vojnim hujskačem.
Naj bodo volitve prilika, ob kateri bomo mobilizirali vse sile za utrditev, razširitev in poživitev dela okrajnega ljudskega odbora, prilika. za oživitev, organizacijsko in politično utrditev organzacij OF.
Z druge strani pa pomenijo te volitve predvsem vključitev najširših andskih množic za čimuspešnejšo izvršitev težkih in odgovornih nalog, ki stojijo pred nami. Pred Osvobodilno •tonto stoji danes naloga, mobilizirati vse sila za to, da čimprej dosežemo Plan in s tem dvig gospodarske mo-Cl in neodvisnosti FlJč).
Delavci, kmetje, delovna inteli-Oenca!
Osvobodilna fronta vam stavlja na •~n volitvah vprašanje, ali potrjujete nieno dosedanje delo za osvobodi-'ev> obnovo domovina in sedaj borho ZQ dosego plana, ki je edini porok Za zboljšanje življenja vseh delovnih množic.
. Ovohodilna fronta vas obenem po-z.!.Va> da z glasovanjem za njene kan-Jbdate omogočile nadaljnje delo za cuu uspešnejše načtlno razvijanje JSeb delovnih sil s ciljem, da bi čirn-preie gospodarsko dvignili našo Federativno ljudsko republiko Jugosla-'ijo, ker je to najboljša garancija za na*P resnično neodvisnost.
Medtem ko je Osvobodilna fronta ^zvijala vse sile za dosego plana, p1 odpravo osnovnih krivic pretek-za dosledno očiščenje našega Gospodarskega aparala od izdajal-
skih in špekulanlskih elementov, so skušali sovražniki delovnega ljudstva stalno ovirati vse napore nove (ugoslavije, razbijati enotnost delovnega ljudstva in iskali opore v zunanjem svetli, da bi vas ponovno privedli v odvisnost od zunanjega sveta.
Osvobodlina fronta vas zato poziva, da z najširšo udeležbo na volitvah razkrinkate še vse ostanke re,-akcionarne gospode, ki išče pomoči onstran meja in ki bi hotela ponovno vdinjati naše narode svetovnim imperialističnim klikam. Pokažite na volitvah, da hočete posvetiti Vso pozornost, ves delovni napor in najširšo iniciativo gospodarskemu dvigu in čuvanj« neodvisnosti nove )u-goslavije.
Utrjevanje bratstva in enotnosti narodov lugoslavije je vedno živa naloga, saj je lo jamsivo za suverenost in enakopravnost naših narodov in za ulrjevanje moči naše države proli zunanjim sovražnikom, saj je lo porok naše gospodarske moči in za uspešnost naših naporov pri graditvi naše industrije, rudarstva, elektrifikacije države, za dvig poljedelstva, gospodarstva in obrti na višjo stopnjo, kar bo novi |ugoslnviji omogočilo, da bo tudi na gospodarskem polju uspešno tekmovala in si ludi na lem
polju zasigurala neodvisnost. Zato poziva Osvobodilna fronta z geslom bralstva in enotnosti vseh naših narodov, vse naše delovno ljudstvo na volišče.
Skrb za junaško Jugoslovansko armado predslalja bistveni seslavni del naporov naših narodov za Irdno gra-dilev države. Kof je JA izraslla iz narodno-osvobodilnc borbe iz ljudstva samega, kot je JA osnovna pridobitev, ki je narodom lugoslavije zajamčila enakopravni položaj, kol nam je prav ta naša vojska omogočila, da naši predstavniki danes lahko nsfopajo samozavestno, kot zastopniki suverene države in ne kot lutke tuje imperialistične klike, lako postaja naša vojska danes vse bolj očitno tudi močna predsiraža miru v Evropi ter nedotakljivosti naših mej in naše domovine.
Osvobodlina fronta gre zato na volitve odločena, da mobilizira vse sile za najširšo pomoč ljudstvu pri graditvi naše vojske, pri utrjevanju zavednosti moštva te vojske in da bi 7. lastnimi silami omogočila čim-tiitrejši napredek tehnične opreme Jugoslovanske armade.
Delavci!
Delavski razred je tekom zadnjega leta pokazal čudovito energijo v naporih za dosego letnega plana in
graditev naše industrije. Kot je bil delavski razred nosilec največjih naporov pri doseganju plana, tako bo naš delavski razred, organiziran v svoji močni in enotni sindikalni organizaciji, tudi v bodočnosti najsigur-neši temelj vsega našega gospodarskega napredka
V	kolikor enotnejša in trdnejša bo Osvobodilna fronta, toliko uspešnejše bo prizadevanje ljudske oblasti za izpolnjevanje plana, toliko hitreje bo mogoče izboljšati življenje delavskemu razredu.
Kmelje!
Ulrjevanje ljudskih odborov, ki prevzemajo bolj kot doslej vso gospodarsko iniciativo v svojem območju, bo omogočilo izvedbo plana v poljedelstvu in v vsem gospodarstvu delovnega kmeta v korist kmeta samega in v korist celote, je nadaljnja naloga, ki bo dovedla do novih uspehov na področju kmetijstva.
Osvobodilna fronfa je prepričana, da boj z izvajanjem plana v kmetijstvu in z nadaljnjim utrjevanjem zadružništva na vasi, s smotrno obdelavo zemlje in po drugi slrnni z načrtnim razvijanjem industrije mogoče še nadalje zmanjšati razliko med cenami industrijskih proizvodov in kmečkih pridelkov in na ta način hitro in izdatno še izboljšati življenjske pogoje delovnega krnela. Osvobodilna fronta poziva zato kmete k vse hitrejšemu vključevanju v celotno gospodarsko življenje, k tesnejšim stikom z gospodarskim stikom drugih slojev, ker je le na la način mogoče stalno popravljati in izboljševati življenjske pogoje vsega delovnega ljudstva, s tem pa predvsem našega kmeta Pod geslom utrjevanja zveze delavcev in kmetov vas poziva OF na volitve.
Delovna inteligenca!	1
V	intenzivni udeležbi delovne inteligence pri premagovanju naporov za izvedbo naše petletke je zajamčen uspeh v dvigu našega gospodarstva. Zalo poziva Osvobodilna fronta delovno int<*gcnco, naj gre na volitve z odločitvijo, čimbolj vključiti vše svoje delo v službo graditve in izpolnitve naše petletke. V tem je njena bodočnost, v tern je tudi jamsivo za izboljšanje njenih življenjskih in delovnih pogojev.
Kulturni delavci!
Naša ljudska oblast posveča vso pozornost dvigu prosvete in kulturnega življenja. Žato je v izredno kratkem času lahko vzpostavila vse stare šole ter odprla celo vrsto novih šol in prosvetno-vzgojnih ustanov. Vse to delo moramo_ nadalie-vati z vse večjo doslednosijo in na-
/
črtnosljo, omogočiti moramo čim hitrejšo in boljšo vzgojo novih kadrov, ki bodo kot strokovno in politično polnovredni ljudje znali dvigniti organizacijo našega gospodarstva na še višjo stopnjo.
Zato poziva Osvobodilna fronta naše kulturne delavce, naj se z vso odločnostjo vključijo v današnjo stvarnost in stavijo vse svoje sile na razpolago naši ljudski oblasti za pomoč pri vzgoji ljudstva, da bi naše široka množice lahko in čimbolje razumele vse potrebe današnjega časa. Danes je čas mobilizacije za enoten-in skupen napor vsega našega ljudstva, da bi čimprej dosegli preobrazbo naše družbe v duhu novih potreb Zato poziva Osvobodilna fronta kulturne delavec, naj se še v večji meri kot doslej z vsemi silami pridružijo njinim naporom, da bi mobilizirala najširše množice za izvedbo nalog na gospodarskem in upravnem področju v okviru naše petletke.
Žene!
V najširši udeležbi žena v izvrše-vnaju vseli nalog, ki stoja pred nami, je jamstvo, da bodo bolje in hitreje izpolnjeni pogoji, ki morejo dvigniti žvljenjsko raven žene, ki morejo zagotoviti popolno zaščito matere in otroka.
Žene, ne dovolile, da vas kdorkoli zavaja od aktivnega udejstvovanja v javnem življenju, kajti s lem vain hoče onemogočiti, da bi si izboljšale življenjske pogoje, da bi uveljavile enakopravnost, ki je zajamčena z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Z udeležbo na volitvah, z glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte stopale na pot aktivnega udejstvovanja v javnem življenju, na pot polnovrednega sodelovanja pri gospodarskih in upravnih vprašanjih naše ljudske države S tem pripomorete k hitremu izboljšanju življenjskih pogojev za vas in za vaše otroke.
Mladinal
Od vas, junaška mladina, pričakuje Osvobodilna fronta še nadaljnjega iskrenega sodelovanja in razvijanja vseh mladih sil za zgradiiev naše domovine. S tem, da podprete Osvobodilno fronto tudi na volitvah, ki so pred nami,- bo mladina še botj učvrstila temelje za svojo srečno bodočnost, za politično in gospodarsko utrjevanji Titove jugoslavije.
Delavci, kmetje, delovna inteligenca! Volivcil
Na volitvah boste z glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte potrditi pravilnost zunanje politike naše ljudske države, ki gre pod vodstvom maršala Tita dosledno po poti obrambe načel pravice, miru in suverenosti malih narodov, trdno ob strani junaške prijlaeljske Sovjetske zveze, ki je z največjo nesebičnostjo nudila vso pomoč narodom Jugoslavije v teku vojne in ki je danes najtrdnejša, nesebična opora vsem narodom v borbi za njihovo neodvisnost.
Ko glasujete za kandidate Osvobodilne fronte, glasujete za politiko pravice in miru v svetu, utrjujete pozicije Federativne ljudske republike jugoslavije.
Vsi v borbo zn uspešno izvedbo volitev v okrani ljudski odbori
Živela močna in neodvisna nova Jugoslavija in njen voditelj maršal Tito!
Živela junaška Sovjetska zveza, zaščitnica malih narodov!
Živela naša ljudska oblast, temeljni predstavnik življenjskih teženj in pravic vsega delovnega ljudstva, delavca, kmeta in delovne inteligence, temeljno jamstvo za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka!
Strnimo vse svoje site okrog Osvobodilne fronte za izvedbo petletnega plana!
Trbovlje dne 1, marca 1958. Okrajni odbor Osvobodilne fronte Trbovlje.
Kandidati 0F po voSSvnila enotah
Volili bomo kandidate Osvobodilne fronte
/VILO TRBOVLJE Prva votivna enota:
Korte Andrej, rudar. Klek 494,
Žagar Martin, učitelj, Klek 13,
Škufca Berta, gospodinja, Klek 182, Škrinar Jože, nameščenec, Loke 304;
Druga volivna enota:
Šorn Ivan, delavec, Trbovlje 11-76, Žirovnik Miro, na.rn., Trbovlje 11-168, Knez Ivan, ključavničar, Trbovlje II, Aškerc Karl, namešč., Trbovlje 173, Tretja volivna enota:
Gornik Rudi, kovač, Loke,
Bahor Matija, pers. ref., Loke 591, Naglič Prane, kovač, Loke,
Blane Mirko, Trbovlje 117;
Četrta votivna enota:
Brečko Adam, rudar, Trbovlje 144, Adlcšič Peter, krojač, Loke 294, Crnkovič Dušan, natakar, Trb. 42, Voje Ivan, mizar, Loke 186;
Peta volivna enota:
Kovač Pavle, ključ., Loke 410,
Ži'bcrt Adolf, rudar. Loke 474,
Lesičar Prane, nameščenec. Loke 497, Čibej Jože, nameščenec. Loke 542;
Šesta votivna enota:
Kožuh Milan, nameščenec,
Knez Prane, delavec, Loke 266,
Piki Jože, nameščenec, I.oke 366, Verbič Janez, električar, I.oke 410;
Sedma volivna enota:
Keršič Marija, delavka, Trbovlje II, Naglav Oskar, rudar. Loke 366, Ostanek Alojz, rudar, Loke 383,
Kralj Alojz, rudar, Loke 163;
Osma votivna enota:
Slokan Karl, direktor. Loke 85,
Lavrič Anton, rudar, Loke 197, Koritnik Karl, rudar, Loke 191, Šergan Gvido, varilec, I.oke 196;
Deveta volivna enota: Korimšek Alojz, namešč., I.oke 237, Levec Jože, nameščenec, Loke 142, Mahkovec Anton, namešč., Loke 373, Oberžan Ivan, nameščenec. Loke;
Deseta volivna enota:
Narad Ivan, nameščenec. Ix>kc 100, Butkovec Ivan. namešč.. Loke 591, Šinkovec Alojz, rudar, Retjc 144, Lenarčič Ivan, namešč., Loke 179;
Enajsta volivna enota:
Goršek Ernest, namešč., I.oke 510. Liiušček Prane, rudar, Loke 86. Zupančič Franc, rudar, Loke 378. Žiibret Jože, rudar. Loke 551;
Dvanajsta volivna enota:
Pajcr Stanko, rudar, I.oke 216,
Vozelj Prane, rudar, Loke 376,
Kralj Martin, rudar, Loke 239,
Kepa Franc, rudar. Loke 244;
Trinajsta volivna enota:
Kočar Alojz, namešč., Retje 154, Zagorišek Anton, rudar, Retje 92. Mrežar Polda, gospodinja, Retje 74, Butkovič Stanc, namešč., Retje 10;
Štirinajsta volivna enota:
Ribič Alojz, rudar, Trbovlje 11-173, Kralj Rudi, rudar, Retje 73;
Petnajsta volivna enota: Zupančič Ivam. nam. Trb. Ijoke 120, Pograjc Anton, rudar, Retje 99, Toplikar Alojz, rudar, Retje 115, Kraševec Stane, nam., Retje 39;
KLO HRASTNIK Prva volivna enota:
Kastelic Olga, gosp., Studence 27, Slokan Prane, rud. nadpaz., Stud. 38;
Druga votivna enota:
Vcrdaj Ferdo, rudar, Hrastnik 47, Knez Matija, rudar, Hrastnik 130, Majcen Rudolf, strugar, Hrastnik 168, šoper Franc, rudar, Hrastnik 138;
Tretja volivna enota:
Brun Janko, preds. 01.0 Trbovlje, Pirc Alojz, rud. paznik, Hrastnik, Babič Ernest, delavec, Hrastnik, Šuštar Alojz, rudar, Hrastnik;
četrta volivna enota:
Povše Avgust, ravnatelj, Hrastnik, Rotar Martin, posestnik, Praprotno 1;
Peta volivna enota:
Brun Franc, ključavničar, Hrastnik, K«vač Danijel, čevljar, Hrastnik, Klemen Jakob, nameščenec, Hrastnik, Hal er Viktor, delavec, Hrastnik;
Šesta volivna enota:
Siihur Anton, steklar, Hrastnik, Češnovar Rado, namešč., Hrastnik, Žlindra Jože, steklar, Brnica 180, Jamšek Mirko. delavec. Brnica 154;
Sedma volivna enota:
JeriiJ Jože, rudar, Podkrnice,
Kreže Franc, sodar, Podkrnice 37, ^danfčič Joža, nameščenka, Hrastnik, Restar Ivan, nam., Podkrnice;
KLO ZAGORJE Prva volilna enota:
Ferluga Ferdo, nadučitelj, Toplice 106, Cvirn Anton, kurjač, Zagorje 29, Porte Lado, rudar, Selo 10,
Renko Pavel, rudar, Toplice 20;
Druga volivna enota:
Eberl Jože, paznik, Zagorje 135, Uranič Karl, strelski moj. Topli 154, Turk Ivan, mizar, Dol. vas 7,
Prosen Franc, šofer, Dol. vas 39;
Tretja volivna enota:
Pečar Otmar. pers. ref., Zagorje 172, Lipovšek Ciril, miličnik. Toplice 36, Kurent Alojz, strojnik. Selo,
Drolc Maks, mizar, Toplice 100;
Četrta volivna enota:
Gostiša Bogomil, pers. ref. Kisovec, Ule Ivan, skladiščnik, Selo 6,
Klukej Franc, rud. paz.. Toplice 137, Reberšek Ivan, rudar, Dol. vas 27;
Peta volivna enota:
Burkeljc Viktor, pred. KLO žag. 113, Gregelj Boža, gospodinja, Selo 8, Zore Franc, rudar, Zagorje 135, Kosič Silva, trg. pom. Zagorje 166;
Šesta volivna enota:
Ludoviko Franc, klepar, Toplice 127, Anžur Jože, rudar. Toplice, n. stavba. Vodian Sonja, nam. Toplice 14, Blatnik Ivan. nam., Toplice 1;
KLO RADEČE Prva volivna enota:
Hudoklin Tone, trg. pom., Radeče, Kolar Janez, železničar, Radeče, Pižmolrt Franc, krojač. Radeče, Kunej Alojz, nam.. Radeče;
Druga volivna enota:
Sotlar Jože, trg. pom., Radeče,
Rainer Zdenko, učitelj. Radeče. Lasič Milka, gosp., Radeče,
Kosmač Marija, gosp., Radeče:
Tretja volivna enota:
Vodenau Ivan, železničar, Radeče, Sotlar Ivan,, delavec, Brunška gora, Pepel n jak Franc, kmet. Hotemež, Jagrič Alojz, kmet, Brunška gora;
Četrta volivna enota:
Rozin Miloš, ravnatelj, Njivice, Krafogel Tomo, nam., Njivice, Kostanjevec Alojz, pers. ref.. Njivice, Podlesnik Majda, nam., Radeče;
' Peta volivna enota:
Klanjšek Jože, dimnikar, Radeče, Bajda Emanuel, kmet, Svibno, Krajšek Franc, kmet, Svibno,
Oblak Jože, kmet, Svibno;
KLO LOKE-KISOVEC Prva volivna enota:
Čebin Darko, pers. ref., Trbovlje, Bervar Franc, rudar, Strailiovlje 5, Kljočevšck Leopold, kmet. Loke 51, Celestina Viktor, krneč, sin, Kisovec, Druga volivna enota:
Marn Slavko, rudar, Kisovec 72, Drnovšek Viktor, nam. Podkraj, Cencelj Ivan, nam., Loke 42,
Ocepek Viktor, rudar, Kisovec 88;
Tretja volivna enota: Borštnar Vinko, paznik, Kisovec, Goričan Ivan, rudar, Podkraj 35,
Robavs Vinko, mesar. Loke Dornik Alojz, šofer, Podkraj 28;
KLO LOKA pri ZIDANEM MOSTU Prva volivna enota!
Culetto Jože. železničar, Račiča 21, Zagorc Franc, železničar, Loka 12, Baumgartner Srečko, žel. up.. Loka 10, Novak Leopold, železničar, Radež 26;
Druga volivna enota:
Hočevar Slavko, železničar, Račiča 8, Culetto Dominik, železničar, Račiča 8, Lendaro Srečko, žel., Račiča 34, Skušek Alojz, delavec, Račiča;
Trelja volivna enota:
Rupert Alojz, posestnik. Rokavec 13, Blatnik Franc, žagar, Lokavec 36, Zagorišek Jakob, posest.. Rokavec 38, Gorišek Angela, posest., Lokavec 34;
KLO DOL pri HRASTNIKU Prva volivna enota:
Pust Vilko, kmet, Dol,
Kuhar Jože, strojnik, Brnica,
Klemen Alojz, kmet, Dol,
Vcnko Jakob, delavec, Dol;
Druga volivna enota:
Brečko Stane, nameščenec, Brnica, Žibret I>eopokl, rudar, Dol,
Matek Jože, delavec, Brnica,
Dolanc Anion, trg. pom. Dol;
Tretja volivna enota:
Jakopič Maks, kmet, Dol,
Škoberne Ivan, rudar, Kovk;
KLO ZIDANI MOST Prva votivna enota:
Ručman Valter, železničar, Zid. m.* Jazbinšck Valentin, žel. Zidani m., Ernesti Avgust, žel.. Zidani m. 1, Kokotcc Nande, kmet. Sv. Peter 100;
Druga volivna enota:
Kapelar Franc, kmet, Vel. Širje 16, Stušek Miillia, kurjač, Sv. Peter. Šuštar Anton, železničar, Suhadol, Klemenčič Jože, žel. Vel Širje;
KLO ČEMŠEN1K Prva volivna enota:
Remškar Ivan, kmet, Brezje 2,
Juvan Ivan, kmet, Doberljevo 5,
Polc Ludvik, pos. siti, Ržiše 11,
Rozina Leopold, nam.. Šemšenik;
Druga volivna enota:
Štrajhar Franc, kmet. Jesenovo 9, Polc Jože, kmet, Znojile 15,
Zupanc Franc, kmet. Jesenovo 16, Ludoviiko Karl. žagar. Jesenovo 4;
KLO SV. JURIJ POD KUMOM Prva volivna enota:
Sniagur Jože, rud. v pevk. Borovak 15, Marini Jože, km. sin, Pongert 10, Dolšak Miroslav, tesar, Borovak 24, Dolanc Anton, kmet. Padež 56;
Druga votivna enota:
Jesenšek Martin, kmet, Kidovik 34, Ključcvšek Alojz, rudar, Škendrovcc, Borišck Hinko, rudar, Škendrovec, Zore Leopold, rudar. Vode 75;
KLO DOBOVEC Prva volivna enota:
Jesenšek Janez, ml. delav., Završje 2, Ravnikar Polde, žel., Dobovec, Strgaršek Polde, žagar, Dobovec 4, Dolanc Ludvik, kmet. Dobovec 10;
Druga volivna enota:
Kovač Leopold, kmet. Ključe vica, Renko Milka, delavec, Matica 27, Kovač Martin, kmečki del.. Ključ., Jamšek Franc, kmet, Ključevica 23;
KLO KOTREDEŽ Prva volivna enota:
Zupan Franc, rudar, Kotredež 6, Leben Vinko, rudar, Poročita vas 48, 1’rviin.šck Andrej, pos., Rove 8, Štendler Zinka, nam., Kotredež 28;
Druga volivna enota:
Božič Franc, nam., Kotredež,
Šrnigl Jože, rudar, Kotredež,
Marlič Anton, kmet, Čebine,
Grobiin Franc, krnet, Kotredež;
Naši sle&avni kolektivi w borbi za plan
Zasavski pienegovDiki so letarfa presegli
pian za 2 5 odstotka
KLO DOLE pri LITIJI Prva volivna enota:
Skol Alojz, kmet, Jelenje 8,
Vidmar Andrej, pos, Čeplje 3,
Pavlin Polde, kmečki del., Dole 15, Ribič Slavk«, pos., Prežg. njive 1, Druga volivna enota:
Vrtačnik Mirko, posest., Dole p. L. 2, Dolinšek Alojz, pos., Lamovje 7, Zupan Anton, mizar, Sp. Jelenje 7, P°všc Jože, pos., Dotoovica 3;
KLO IZLAKE	i
Prva volivna enota:
Prašnikar Ivan, rudar, Izlake 12; Rurlceljc Ivan, rudar, Izlake 5, I-ovrač Marija, pos., Podlipovica 6, Rems Franc, rudar, Podlipovica 3;
Drnga volivna enota:
Zvonar Miliiael, pošt. ur. Podtipov. 37, Razpotnik Minka, km. del. Zatorezni'9, Kramar Ignac, čevljar, Orehovca 17. Kolčan Jurij, pos., Orehovica 18;
KLO ML1NŠE Prva volivna enota:
Prašnikar Franc, kmet, Zabava 7, Zajc Jože, učitelj. Zakrito 5,
Rožanc Franc, kmet. Zabava 8, Grošelj Fani, nam., KLO Razpotje;
Druga volivna enota:
Strmljan Franc, kmečki sin, Mlioše, Ocepek Mirko, krneč, skl, Kolovrat, Grošelj Simon, rudar, Mlmše, Zupančič Andrej, krneč, sin. Kol.;
klo Čeče
Celotni zasavski premogovni bazen jc februarja meseca presegel plan za 1,5%. Posamezni rudniki e© dosegli naslednje rezultate: Rudnik Zagorje je presegel plan za 1,7%, Hrastnik za 1,4%, Trbovlje za 1,3%. Izmed vseh rudnikov zasavskega bazena je pokazal najboljše ravnotežje rudnik Hrastnik, kjer je proizvodni plan februarja v dneh 9. in 10. in 11. februarja precej padel, od 11. februarja pa je bil stalno na i&tl višini. V Trbovljah •je najboljši Za pa d ni obrat, ltl je presegel plan za 5,4%; vzhodni obrat je presegal plan za 0,7%, medtem ko je dnevni obrat Dotoema-Neža 30,2% pod planom. V Zagorju je bil februarja najboljši obrat Podstrana, ki je presegel plan za 4,2% in tudi v med-obratnem tekmovanju dosegel prvo mesto. Obrat Kotrodež je presegel plan za 3,3%, obnait Kisovec za 1,3%, dočim je obrat šemnik 9,3% pod planom.
V Hrastniku je obrat Hrastnik 0,8% nad planom in obrat Ojstro 2%.
Po vseh rudnikih so ee vršile redne obratne konference, kjer so rudarji izmenjevali izkušnjo in sprejemali sklepe za nadaljnje delo.
Tovarna papirja v Radečah jo presegla plan za 2,5%
Delovni kolektiv papirnice v Radečah je sprejel poziv tovarne papirja v Vevčah na medsebojno tekmovanje. V papirnici v Radečah imajo medsebojno tekmovanje med oddelki in posameznimi stroji.
V fobruarju je bil presežen plan proizvod®je za 2,5%. Tudi disciplina je bila v februarju zgledna, posebno aktivnost pi je pokazala mladina.
Zagorske apnenice so presegle plan za 22.59 %
Apnenice Zagorje, ki so v sklopu uprave Zasavskih premogovnikov, so februarja presegle plan za 22,59%. Delovni kolektiv Apnenic Zagorje, Je na svojem sestanku, ki ga. je imel’ februarja, napovedal tekmovanje vsem apnenicam v Jugoslaviji za čim večjo proizvodnjo.	m
Steklarna Hrastnik je v mesecu februarju visoko presegla plan
Kolektiv steklarne Hrastnik je februarja dosegel lep uspeh, sa.j je prekoračil proizvodni plan za 30%. Celokupni delovni kolektiv st je prizade-
val v disciplini tn s stalnim preseganjem norm dosegel ta lep uspeh. K temu uspehu pa je pripomogel tudi novačor Velej Jože, Iti je sestavil posebno steklarsko strojno napravo In a tem prihranil tovarni dnevno 10 do
12.000	dinarjev. Tov. Velej je bid zato predlagan za denarno nagrado. Z boljšim načinom dela se je dosegla boljša kvaliteta izdelkov »a 25%.
V delavnicah steklarne je uvedena tudi mladinska čciia, ki ne zaostaja za starimi delavci. Mladinec Jugovar Riko je najboljši med njimi. Za dvig novih kadrov se vrše v tovarni 6 mesečni strokovni tečaj, ki ga poseči 50 delavcev, ki bodo po končanem tečaju izšli kot kvalificirani delavci.
Kolektiv steklarne se zaveda v celoti borbe za plan s svojim prizadevanjem tudi pri ostalem delu. Za pomoč grškim borcem so darovali člant sindikata 50.000 dinarjev. Omembe vredno pa je tudi, da so se delavci in nameščenci odrekli vsem denarnim nagradam, katere naj ostanejo v skladu vodstva za gradnjo doma kulture in prosvete, za katerega pa bdfto prispevali tudi z prostovoljnim delom.
Prva volivna enota:
Kunrik^Peter, nam., Čeče,
Kreže Martini, mlinar. Sv. Katarina 33, Matko Ivan. rudar, Sv. Katarina 20, Petelinšek Hilda, gosp., Ojstro;
Druga volivna enota:
Ročko Erna, nam.. Sv. Katarina 11, Jager Ludvik, posestnik, Knezdol. Kmet Franc, miličnik. Sv. Marko 34, Duh Jože, rudar, Sv. Marko;
KLO SV. URH Prva volivna enota:
Cekada Franc, rudar, Sv. Urh, Miklavčič Vinko, delavec, Bevško, Dobovičnik Ferdo, rudar, Bevško, Brinar Iva.n, rudar, Bevško:
Druga volivna enota:
Tomc Franc, rudar. Sv. Uril, Kobilšek Ivan, železničar, Sv. Urh. Šikovec Pave!, rudar, Sv. Urli,
Zaletel Jože, nam. OLO Sv. Urh;
KLO ŠT. GOTARD Prva volivna enota:
Sla.k Karl, rudar, Trojane 6,
Novak Stanko, kinet. Št. Gotard. Rrvar Štefan, kmet, Trojane 5, Drobež Anton, rudar, Št. Gotard;
KLO TURJE Prva volivna enota:
Gina,h na Franc, krnet. Sv. Jurij. Orožen Mici. posestnica, Turje 7;
KLO St. LAMPERT Prva volivna enota:
Rež.un Leopold,'žel., Mušenik 16, Železnik Ivan, rudar. Senožet 7, Vozelj Ivan, rudar, Jablana 16, »riačnik Jože, St. Lampcrt 2;
KLO VRHOVO Prva volivna enota:
Rešeta Tončka, kmetica, Novi grad, Kužnik Ivan, žel., Vrhovo,
•evševar Mav niči j, kmet. Vrhovo, Jazbec Ivan, upok. rudar, Vrhovo;
KLO BREO Prva volivna enota:
J-apornik Pepca, pos. hči, Breg 23, Kovač Anton. žel. uradnik, Breg 14, Zgonc Franc, kmet, Brc« 20,
'iragar Alojz pos. sin,«8v. Jurij 16;
KLO RAZBOR Prva volivna enota:
Kosem Karl, tajnik KLO Okroglice 23, jreslc Anton ml., kmet. Raztoor 27, Kesko Ludvik, čevljar, Razbor 7, Kokotec Ivan, k mat, Raztoor 3;
Obračun dele okralnetia liudskep odbora Trbovlje
Trbovlje, 29, februarja 1948. Okrajni ljudski odbor Trbovlje jc v soboto dne 28. iebruarja 1948 polagal obračun svojega dela, kot zadnji obračun pred volitvami v okrajni ljudski odbor. l’o vrstnem redu je to bilia VI. redna skupščina, ki je pokazala na eni strani napredek okrajnega odbora, na drugi strani pa poudarila, da bi bili ti uspehi še lepši, če bi vsak odposlanec izvrševal v redu svoje dolžnosti. Celoten potek zasedanja je podal jasno sliko dela okrajnega odbora in ugotovil lep napredek od zadnjega zasedanja. Iz poročila, ki ga je podal tov. tajnik Šorn Ivan, je bilo razvidno, da se je v razdobju od zadnjega zasedanja pa do danes, organizacijska oblika okrajnega aparata in posameznih odsekov spreminjala po potrebi in se izpopolnjevala. Za boljše delo in povezavo med izvršnim odborom in upravnim aparatom so se vršile redne tedenske konference z referenti in šefi odsekov ter se na ta način odpravljalo razne napake. Ker je okrajni izvršni odbor posvečal več pažnje gospodarskemu odseku je tudi uspeli na tem polju zadovoljiv, manj pažnje pa se je posvečalo finančnemu odseku, kar se je poznalo pri odmeri davkov, vendar se je tudi pri tem vprašanju stanje zadovoljivo rešilo.
S strani okrajnega odbora pa je bila napaka v tem, da se je ustanavljanje krajevnih podjetij prepustil« izključno krajevnim odborom samim, ■tako da so se dogajale napake pri ustanavljanju lokalnih podjetij, katera
KLO MARNO Prva volivna enota:
Šergan Andrej, rudar. Brdce.
Zupan Rudolf, kmet, Nično,
Napred Rudolf ml., kmet. Marno 14, Homšek Matevž, rudar, Brdce:
KLO GABERSKO Prva volivna enota:
Jerman Leopold, rudar, Gaberk o, Zadobovšek Martin, krnet, Gabersko, Skušek Franc, rudar, Gabersko, Pirnat Alojz, rudar, Gabersko:
Okrajna volivna komisija za okraj Trbovlje
Tajnk:	Predsednik:
(Šuštar Stane)	(Dolžan Branko)
so KI.O pravno prevzeli, gospodarsko vodstvo pa je v večili primerih ostalo v rokah bivšega lastnika, ki si je na ta način zagotovil lep mesečni dohodek.' V zadružništvu so se delale napake v tetn, da se ni pravilno postopal« pri ustanavljanju rudniških konzurnov. kjer so se Naproze kratkomaio predale za postavitev rudniških konzu-mov. Vendar so že izvršeni sklepi, da se popravijo te napake in se vrnejo poslovalnice Naprozam, v Hrastniku m Trbovljah.
Odkupi so uspeli 100%, razen odkupa drv, jajc in mleka, kjer so se dogajale napake zaradi nesodelovanja krajevnih ljudskih odborov. Delovanje planske komisije je bdo zadovoljivo, kljub težk«čam, ki so nastajale zaradi pomanjkanja tehničnega osebja, pa bo sprejet na prvi redni skupščini novega okrajnega odbora. V gradnjah okraj ni zadostil nalogam, ker niiso bili izčrpam krediti zaradi pomanjkanja raznega materiala.
Okrajno gradbeno podjetje, ki je pod operativnim vodstvom okrajnega izvršnega odbora, ni izvršilo svojega piana v preteklem letu. Preskrbi prebivalstva se je posvečala vsa pozornost, je pa stanje na tem polju samo del no-zadovoljivo, to pa vsled tega ker so se rudniški konzumi in Naproze v glavnem omejevali samo na prodajo blaga na nakaznice, niso pa poskrbeli za blago iz prostih viškov. Šele v zadnjih mesecih ic pristopila uprava rudniških m a ga oi.no v v večji meri k temu. Finančno poslovanje okrajnega ljudskega odbora v letu 1947 je bilo zelo pestro. Izvedla se je »dmerc dohodnine in se je ista vplačala 98%. Kulturno prosvetna dejavnost se je izražala predvsem v kul-turnoumethišketn delu, zelo Pa se je razširila tudi v pogledu pobtično-ldeo: loškega dviga prebivalstva. V okviru okrajnega prosvetnega sveta so bili ustanovljeni prosvetni sveti, v celoti oa pridemo do zaključka, da je kul-turno-prosvetno delo bilo v pretežni večini naslonjeno na sindikate. V centrih so bila ustanovljena kulturno-umetniška društva, katerih cilj jc, da osredotočijo vse kulturno-prosvetno življenje. Uspehi so že vidni v centrih, manj pa na deželi. Erodtoa pa že nova miselnost tudi na podeželju, kar se vidi v tem. da so se v dramskih delih začela uveljavljati kvalitetna in
»dobila dela. Šolstvo je v okraju ze!« razvito, saj Ima okraj 32 osnovnih šol, med katerimi sta dve sedemletki* poleg tega pa gimnaziji v Zagorju in Trbovljah. Veliko delavnost ie pokazalo učiteljstvo v obnovitvenih šolskih odborih in mnogo pripomoglo, da so bili krediti za obnovo izkoriščeni. I-c v Zidanem mostu ta kredit ni bil Izkoriščen v celoti, delno zaradi pomanjkanja raznega materiala, kakor tudi zaradi neckspeditivnosti okrajnega gradbenega podjetja. Ustanovljeni so biili domovi igre in dela v Hrastniku, Zagorju in Trbovljah, kjer ima celodnevno oskrbo 170 predšolskih otrok, katerih matere so zaposlene v produkciji. Na polju socialnega skrbstva je dosežen pomemben uspeh z otvoritvijo »Doma onemoglih* v Loki pri Zidanem mostu, ki je združil vse domove v okraju v enega % samega. Dom ima v oskrbi 60 za oskrbovanje potrebnih in se bo seda) uredilo, da bo dom lahko oskrlioval do 90 oseb. kar je zasluga tudi Uprave Zasavskih premogovnikov, ki je odstopila potrebno poslopje za razširitev. Uspešna je bila tudi počitniška kolonija v Hotemežu pri Radečah, kjer so letovali v lanskem letu otroci iz naših revirjev.
Pomembno vlogo so odigrali odseki za delovne odnose, ki so usmerjali «dw»sc med delodajalcem in delojemalcem. V več slučajih je bilo treba izvesti ukrepe, da se zaščiti delavca, vajence in prisili posameznike, da spoštujejo zakonske predpise. V okraju so 4 strokovne nadaljevalne šole, katere je obiskovalo preko 400 učencev, poleg tega je v Trbovljah trgovska nadaljevalna šola. ki jo obiskuje 33 učencev. Diskusija Po poročilu tov. tajnika je bila zelo mrtva ter se je oživila šele po referatu ljudskega poslanca tov. Rabiča Alojza.
Vsi odposlanci so v diskusiji pozdravljali ukrep zvezne vlade o vezanih cenah ter nagi a šali. da ljudstvo to z veseljem sprejema. Na vsa vprašanja ie odgovoril tov. ljudski poslanec Ribič Alojz tako, da so vsi odhajali po končani skupščini z jasnimi pojmi, da obrazložijo svojim vrtivcem važnost in pomen teh uredto. Okrajni cdtoor jc na svojem Zasedanju sprejel vrsto odredb m potrdil od-
Nadal je vanje na 4. strani.

Z mehanizacijo jamskih obratov bomo olajšali našemu rudarju naporno delo
Rndarii »Zapadaega oarala“ in prednost mehanizacije s
zapadnem revirin rudnika Trbovlfe
Kdo širom naše lepe ln bogate domovine ne spravlja v zvezo s krajevnim pojmom Trbovlje izvor premoga, nazvamega tudi Srni dijamant? Komu, ki še ni zrl v preluknjamo skorjo zemlje, kjer na stotine pridnih, požrtvovalnih, zavednih in udarniških, žuljavih rok trga iz naročja to dragoceno in naši obnovi prepotrebno surovino, se ne zbudi želja vedeti, kaj več o potih in ciljlih tistih, ki se trudijo za boljše življenje nas vseh ? Premog, kri naše industrije, konzerva
Vincenc Dolenšek, trikratni udarnik
prestarih gozdov, vir toplote, elektrike, ,bodočnost kemije! Ali ne želimo Izvedeti tudi več o načinih, o najboljših načinih tvojega pridobivanja? Kdor se je povezal z usodo rudarja in njegovega sveta, ga bo prav vse zanimalo, o delu in življenju tega borca za gospodarski dvig. Že sama misel, da globoko pod zemljo, vzhodno in zapeidno črne doline, ki je je zarezala skakljajoča Trbovščica, leže ogromni skladi temno rjave rudnine, nai3 popelje v 'radovedno razmišljanje.
Pridobivanje premoga ni laihka stvar, ni samo težko delo našega prvega delavca. Brez sončne luči, brez svežega zraka in v večni nevarnosti za življenje, bije naš rudar boj s pri-rodnimi silami In je prav zaradi tega tudi uvrščen v prvo vrsto na lestvici borcev za plan. Visi napredni strokovnjaki se trudijo, kako bi olajšali delo tudi našemu rudarju. Vedno znova so čuje klic za Izpopolnitev tehničnih sredstev za pridobivanje premoga, klic po izboljšanju ročnega dela. Stroji naj prevzamejo delež mišic, olajšajo naj bremena našemu rudar-
I
Nadaljevanje s 3. strani
ločbe o ustanovitvi avtoprevoznega podjetja. Okrajni magaoiin se je združil z okrajnim podjetjem »Mleko im meso«, kar bo brezdvomno mnogo pripomoglo k izboljšanju prebrane in oskrbovanja prebivalstva Trboveljskega okraja. Ker zakon o zadrugah predvideva ukinitev, oz. likvidacijo zadrug, ki niso v skladu z današnjimi predpisi, je okrajni odbor sprejel odločbo, s katero se ukinjajo električne feadruge v območju okraja in preidejo V upravo »'Državnik elektrarn Slovenije«, ki vršijo nalogo elektrifikacije. Istotaiko je bila sprejeta odločba o likvidaciji »Stavbne, konzumne in gostilničarske zadruge, (Delavski dom, ki po osvoboditvi sploh ni delovala, ter je dejansko vse posle vršila Naproša).
Zasedanje okrajnega odbora. Trbovlje, ki: je 'bilo zadnje pred volitvami v okrajne odbore Je pokazalo sliko delovanja odbora, pokazalo Pa tudi pre-Petletni plan- V’ — nredvideva okraj, malo sodeilova,.. odposlancev KLO ln obratno.
ju. Ukrotiti naravo, postati mojster in umetnik podzemeljske delavnice, to je geslo naprednega rudarja.
Mehanizacija, sodoben pojem! Kdo ga še ni čut, če je žilavim rudarjem zapadnega obrata zašel v živahen, vetsal razgovor ali prisluškoval znameniti razpravi dveh tovarišev istega revirja, ki sta sl razkrivala modrosti svojega poklicnega doživetja, ponosna, da sta člana elktiva, ki šteje med prve v državi. V rudnikih našega bazena je mehanizacija ito je strojno delo, odvzela že mairsikak napor rudarju. Z uporabo odkopnega kladiva, orodja, ki ga poganja stisnjeni zrak je pridobil naš kopač dragocen tempo pri samem odkopnem delu. Vrtanje s pomočjo vrtalnih kladiv in strojev, ki jih poganja elektrika ali stisnjeni znalk, pospešuje priprave za pridobivanje. S stroji se delajo zaseki v premoški steber, da se laže opravi delo obstreljevanja. Zor padni obrat v Trbovljah ee pa ni zadovoljil le z mehanizacijo pridobival-nih del, ampak je šel še korak dalje ter poskrbel za mehanični odvoz premoga z delovišča. Ta strojna ureditev, ki šteje med najpopolnejše v danih prilikah, je omogočila Zasavskemu bazenu, da je bila naloga največjega slovenskega črnega revirja v prvem letu petletke častno rešena. Način strojnega prenosa premoga s pomočjo streisalnih agregatov, to je strojnih naprav s pogonskim motorjem vred, ki ritmično najprej sujejo premog v drčah naprej in končno —
Rudarji zapadnega okrožja prihajajo z dela na mehaniziranih čelih
Stanko Kovačič, dvakratni udarnik
s pomočjo gumijastih brezkončnih trakov, ki nosijo premog do utovor-nega mesta, je omogočil uvedbo širokih odkopnlh čel, kjer se praktično na širini do 120 m razvrate odkopne poeade ena poleg druge in pridobljen premog nakladajo v nihajoče drče. Mehanizirana čela zapadnega obrata sicer v vseh primerih ne dosegajo te razsežnosti in se tudi niso mogla ukleniti v teoretično najpnikladnejše .stalne meje in zakone časovno enakega ponavljanja iste vrste rudarskih poslov. Zapadni obrat pa je dosegel s tem načinom rudarskega dela prav lepe ušpehe. Kaj pa daje temu načimiu odkopavanja prednost pred ostalimi v enakih okolnostih in pogojih? Ker ni mogoče meriti nalivne sile v enakih prilikah in po različnih sprožitvah hribinsiklh pritiskov, tudi! ni mogoče oceniti rušečega dela pritiska na jamske prostore. Ker pa moramo široka čela z višjo mero izkustveno odrejenih jamskih podpor obvladati v sigurnem stanju odpornosti, se poralbl za podpiranje liste prostornine širokih čel tudi večje množine lesa kakor za navaden ln na ostalih
obratih bazena običajen način odkopavanja. Toda če primerjamo uporabo leisa na pridobljeno tono po enem in drugem načinu odkopavanja, pridem do drugih zaključkov. Koliko več podpornega lesa potrebujemo na samih čelih, toliko manj ga rabimo v progah, ker so te na isti odkopm ploskvi redkeje speljane (običanjo le 2 progi) in ker je življenjska doba odkopne plošče krajšai. Pri širokih čelih večje razsežnosti in popolne izkoriščenosti bi skoro lahko trdili, da v listih prilikah pritiska in pri isti odrejeni varnosti uštedimo pri široko-čelni metodi tudi na lesu. Najvažnejša prednost mehaniziranih čel je višja količina pridobljenega premoga. Dasiravno nam na.pram ostalim metodam istih prilik odvzame dragocen tempo prestavljanje odkopne mehanizacije, nakopljemo v najslabšem slučaju na isti odkopnl ploskvi dva in polkratno količino premoga. In to dejstvo odtehtat vse pomisleke. Regulira nam uspešno najvažnejše pokazatelje gospodarstva, višjo proizvodnjo, boljšo jamsko storitev in pri popolni izkoriščenosti tudi proizvodnje stroške. In še en činitelj je važen, ki zgovorno potrjuje pozitivnost mehaniziranih čel. V zvezi z zvišano hitrostjo odkopavanja se zmanjšajo nevarnosti jamskih ognjev, teh najbolj nepriljubljenih »nepridipravov« rudarjev. Kjer se premoške stene krhajo, prihaja odpadli drobiž v stik z zrakom v razpokanih stenah ali v bližini zračnih prog ali v zvezi z zračnimi progami. Pri tiem zdrobljenem premogu se tudi površina znatno poveča in se zato laže ogreje. To ogrevanje na-
rašča do vžigne temperature, pri katerih premog najprej zažari In končno zagori s plamenom.
Vse neštete prednosti mehaniziranih čel dajo povod za kritično razglabljanje o razširjenju tega načina odkopavanja ne le na zapadnem obratu, temveč tudi na ostalih obratih bazena in države z enakimi ali sličnimi prilikami.
Delo na širokih čelih pa terja od rudarja odlike, predvsem vestno in varno delo, brezmejno tovarištvo, nesebičnost in pogum, železno disciplino in požrtvovalnost, posebno pa še ljubezen do rudarskega poklica. Vodenje teh poslov zahteva tudi posebnih nadzornih organov, da temeljita izkuistva smotrno uporabljajo, terja napore za izpolnitev čim bolj’ dovršene organizacije dela, ki ga vrše požrtvovalni rudarji, zahteva čut za obvarovanje strojnih naprav, ambicijo in poklicni ponos. Od nas vseh pa terja globoko in predano željo, da čim preje dvignemo našo novo in lepo domovino.
S temi svetlimi ideali ustvarjajo udarnilti, racion3lizatorji in novatorji zapadnega okrožja tudi na širokih mehaniziranih čelih pogoje za čim sijajnejšo izpolnitev petletnega plana. Nasmejani ob pesmi strojev zrejo v črne stene, ki ec drobe pod spretnimi udarci kopačev in prinašajo nove gospodarske zmage.
Čitajte, širite in dopisujte v naš list
»ZASAVSKI UDARNIK«
Udarniki zapadnega okrožja po končanem delu. Med njimi trikratni in dvakratni udarniki
Čas je, da pospešimo dela za gradnjo
zadružnih domov
Dejstvo, da se poljska dela še niso zabela, nam narekuje, da aktivnost naših kmečkih množic, ki se je posebno v zadnjem času dvignila, razvijamo naprej tudi tako, da bomo pravilno prikazali pomen in korist zadružnih domov na vasi.
Da je kmečko ljudstvo pravilno razumelo koristi zadružnih domov, je dokaz, da so v zadnjem tednu v našem okraju pričeli graditi tudi tam, kjer so to v začetku odklanjali. Na množičnih sestankih so sprejemali zadovoljive obveznosti: Marno, Št. Jurij pod Kumom, Vrhovo, Čeče, tako da bomo v našem okraju gradili namesto prvotno predvidenih mov, sedaj 12 zadružnih domov. Izgleda pa, da se bo število še dvignilo.
Poudariti je tudi treba, da do sedaj nekatere krajevne uprave niso imele dovolj čuta odgovornosti, kar se vidi pri sprejemanju obveznosti. Preveč se nanašajo na pomoč Iz industrije.
Ne smemo pozabiti, da naši delavci, predvsem rudarji, danes mnogo dajejo skupnosti.
Dosedanje obveznosti za les, vožnje in delo so še mnogo premajhne za zgraditev domov.
Ker so načrti za nekatere domove pri nas že izgotovljeni, je bilo možno izračunati približno porabo materiala in delovnih ur za zgraditev doma srednje velikosti. Da se bo možno orientirati, navajamo, da je potrebno za zgraditev doma srednjega tipa v surovem stanju približno sledeče:
160 kub. m kamenja, 150 kub. m lesa,
110.000	zidne opeke, 8000 komadov strešne opeke, 40 ton cementa, 25—30 ton apna, 900 delovnih dni zidarskega dela, 400 delovnih dni tesarskega dela in približno 1500 delovnih dni težaškega dela. Prištevati moramo še vse vožnje materiala.
Vse uprave naj torej pregledajo stanje na svojem gradilišču In takoj ukrenejo, da bo vsaj material na mestu, dokler se ne začne delo na polju. Pri nadaljujem sprejemanju obveznosti je treba posameznike opozarjati, da bo to edino njim v korist in, če bo aktivno sodeloval pri gradnji doma, bo tudi pozneje čutil, da je dom res njegov in bo rad sodeloval tudi pri upravljanju zadruge.
Kolikor največ je treba zbirati tudi denarne prispevke, ki bodo potrebni za material, ker ga bo treba plačati.
Pri ljudeh, ki ne morejo prispevati stvari, ki se bodo uporabile pri gradnji doma, je treba doseči, da dajo n. pr. drva, ki sc bodo prodala, denar pa porabil za gradnjo. Tudi ne bi bilo slabo, če bi žene poskrbele za toplo kosilo tistim, bi bodo prišli delati Iz industrije. Kjer je le mogoče, naj se takoj začne kopati
glina za zidno opeko In žgati apno. Pri tej priliki opozarjamo, da je ljudstvo v Dolu pri Litiji, ki tudi gradi dom, napovedalo tekmovanje vsem drugim upravam našega okraja. Zavezali so se, da bodo imeli dom pod streho do 27. aprila t. 1. Republiška uprava za gradnjo zadružnih domov pri Izvršnem odboru OP je tudi razpisala tekmovanje. Razdeljene bodo zlate značke tistim, ki bodo do 29. novembra t. 1. napravili pri gradnji doma 58 x 8 ur prostovoljnega dela, srebrno značko tistim, ki bodo v tem času napravili 35 x 8 ur prostovljnega dela in bronasto značko tistim, ki bodo opravili 25 x 8 ur prostovoljnega dela pri gradnji zadružnih domov.
Tudi okrajni ljudski odbor in okrajni OF odbor sta razpisala več koristnih nagrad, kakor n. pr. knjižnico v vrednosti
20.000	din, radio aparat, pisarniško opremo itd.
S 1. marcem je uvedena tudi prehodna zastavica, ki jo bo dobilo tisto gradl-lišče, katero bo najhitreje napredovalo.
Vse zbiranje in poraba materiala, |>o-sebno pa še opravljenega prostovoljnega dela pa zahteva točno vodenje statistike, ki jo naj opravlja en član upravnega odbora. Ni pa samo dovolj, če sl le beležimo, koliko ur je kdo delal, ampak najvažnejše je, koliko je kdo napravil. Vodi naj se tudi evidenca o prostovoljnih delavcih iz industrije. Statistična poročila je treba redno pošiljati na okrajno upravo vsak ponedeljek za ves teden. Vse uprave so bile že opozorjene, da javijo takoj potrebo smodnika za lomljenje kamenja, peska, da ne bo prepozno.
Vse krajevne uprave za gradnjo zadružnih domov naj se večkrat obračajo na odbore OF, ki so dolžni nuditi vso pomoč, posebno pri organizaciji prostovoljnega Jela. Priporočamo, da skličejo krajevne uprave čimprej svoje seje, kamor naj povabijo tudi odbore OF, LMS, AFŽ in tudi zastopnika KLO-ja, ki so dolžni dati vso pomoč, predvsem zato, ker bodo v novem domu imele organizacije tudi svoje prostore. Na vseh sejah naj se temeljito razpravlja o organizaciji gradnje. Na sejah naj se vodijo točni zapisniki, katerih kopije je nujno poslati na okrajno upravo, oz. okrajnemu odboru OF.
Obveznosti, ki so jih dali industrijski mizarji, kovači in drugi delavci, bodo razdeljene sorazmerno in po potrebi na poedina gradllišča. Za vsako gradilišče smo tudi določili po enega strokovnjaka, ki bo obiskoval gradilišče in dajal potrebne strokovne nasvete.
Okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov
Gradnja zadružnega doma v Št. Gotardu in stari zadružniki
Akcija za gradnjo zadružnih domov se je po vseh krajevnih ljudskijh odborih v zadnjem času dobro razvijala. Na zborih volivcev so kmetje obravnavali, kako bi cenejše prišli do gradbenega materiala in delovne sile. Na sestankih se je obravnavalo o pomenu novih zadružnih dolov. Ljudje so razumeli in so bili pripravljeni tudi sodelovati. Največje zanimanje so pa pokazaM mali kmetje, a večji kmetje tega ne sprejemajo tako kot bi bila dolžnost vsakega posameznika. Kakor so na zborih volivcev In na drugih sestankih sklepali in osvajali načrte za nove zadružne domove, tako je tudi k temu pristopil krajevni ljudski odbor št. Gotard. Ta krajevni ljudski odbor, ki leži na važni življenjski točki in ima pred sabo bodočnost in razvoj, ni v*el stvari tako resno, kakor bi moral. Akcija za zadružni dom se je v tem krajevnem ljudskem odboru začela že januarja. Za to akcijo ni bilo nič manj in nič več kakor samo 5 masovnih sestankov. Po dolgem oklevanju masovnih organizacij se je krajevni ljudski odbor St. Gotard odločil, da bo gradil zadružni dom. Odbor za gradnjo zadružnega doma je šel od hiše do hiše, sprejemal obvez« kmetov. Sprejete obveze niso bile *adovoIjlve in uspešne, kakor bi morale mtl, zato so nekateri zahtevali, da se
mora zaradi tega ponovno sklicati sestanek. Njihov namen je bil, da bi stvar razbili In da bi ta krajevni ljudski odbor še nadalje podpiral izkoriščevalce. Ta sestanek je bil dobro obiskan in so prišli ljudje, ki so bili po osvoboditvi komaj drugič na masovnem sestanku. Na ta sestanek so prišli tudi bivši funkcionarji starih zadrug. Ko je predsednik krajevnega ljudskega odbora podal referat o nujni potrebi novega zadružnega doma, je večina ljudi stvar razumela. Ko pa je predsednik gradbenega odbora razdelil posamezne vasi za prostovoljno delo in oddajo drugega materiala, ki je v zvezi z zadružnim domom, se je k besedi oglasil bivši predsednik zadruge v št. Gotardu in izjavil sledeče: »Mi v Št. Gotardu n.e potrebujemo zadružnega doma, ker imamo v letošnjem načrtu šolo in kar je zelo važno: dokončno Izgradnjo farovža, vi sosedje v Trojanah pa zidajte zadružni dom, če ga hočete imeti, vi boste za sebe, mi bomo pa za sebe,« kljub temu, da spadajo vsi pod en krajevni ljudski odbor. Tem njegovim izjavam so odobravali piši in beri samo 4 kmetje, In še od teh 4 sta bila dva iz sosednjega krajevnega ljudskega odbora. Na svoje naklepe jfi dobil ta možakar odgovor, da nova kmečka zadruga še zdaieka ne sme biti taka, kakor so bile
zadruge v stari kapitalistični Jugoslaviji. Kdo je imel dobiček od teh zadrug? Samo posamezni veljaki. Vprašamo tega mogotca, kaj je napravil za skupnost ln koristi za kmeta, kdo je tiral kmete na boben, kdo je prihranke kmeta oropal za 20 pa tudi za 40°/>, to so delal) stari mogotci In tudi voditelji raznih starih zadrug. Ni še bil končan odgovor, ko jo je ta junak in razbijač popihal iz prostora, kjer se je vršil sestanek. Tudi njegova tuja pomočnika sta jo junaško popihala, ostala dva pa sta ostala, ker sta videla, da sta bila samo njihovo orodje. Sestanek se je vršil naprej in so ostali kmetje obljubili, da bodo skupno gradili zadružni dom, ker bodo imeli tudi od skupnosti koristi, od novega zadružnega doma.
Isti primer je bil zaradi zemljišča. Nov zadružni dom se bo gradil v Trojanah, tam kjer bo stal zadružni dom, je zemljišče last neke bivše poštne uradnice v Trojanah, ki je poročena v Ljubljani In ki poseduje tudi svojo hišo. Hišo sta kupita za doto, ni pa bila dražja kakor samo pol milijona dinarjev v bivši Jugoslaviji.
Krajevni ljudski odbor je sklenil, da pošlje delegacijo v Ljubljano, da bi se z lastnico pogovoril zaradi zamenjave ali o odkupu zemljišča. Ko se je delegacija predstavila, je bila lastnica še precej vljudna. Predsednik krajevnega ljudskega odbora ji je obrazložil po kaj so prav za prav prišli. Že uvodoma je poudarjal, da krajevni ljudski odbor nima namena, da bi koga opeharil In ji jc zaradi tega predlagal, da bi njeno zemljišče zamenjali za drugo. Zemljišče, ki ga poseduje lastnica, meri 26 arov, a krajevni ljudski odbor bi dal za zameno 36 arov, tako da bi imela lastnica za protiuslugo 10 arov več zemlje. S tem pa se lastnica ni strinjala in je vrgla predstavnikom krajevne ljudske oblasti razne opazke. Zaradi tega je bil krajevni ljudski odbor primoran, da je podvzel vse ukrepe, da se stvar uredi tako, da bo skupnosti tega krajevnega ljudskega odbora ustreženo.
Ta dva primera nam dovolj jasno kažeta, da je nujno potrebno, da z vsemi škodljivci in protiljudskiml elementi po* stopamo ostreje.	B. V.
Volivci okraja Trbovce so izbirali na sestankih svofe kandidate
Trbovlje 29. H. 1948. Ves Trboveljski okraj se pripravlja na volitve v okrajni odbor. Po predvolivnem zborovanju dne 21. II., ki so se ga udeležili aktivisti in aktivistke OF iz okraja, se je v tednu od 21. II. do vključno 28. II. vršila na terenu izbira kandidatov, ki jih je predlagala OF. V okraju Trbovlje bo 70 volivnih enot, ki bodo volile po enega poslanca. Na sestankih so poleg drugega razpravljali o novih uredbah zvezne vlade, vezanih cenah, novemu načinu porabe ter o važnosti pravilnega ustanavljanja lokalnih podjetij. Na vseh sestankih so bili Izvoljeni kandidati OF.
V	Trbovljah so bili sestanki po vseh volivnih enotah ter so bili predlagani kandidati soglasno sprejeti. Tudi obisk je bil zadovoljiv, kar tudi priča, da se ljudstvo zelo zanima za nov način preskrbe kakor tudi za velik pomen tretjih cen. Volivci pa so tudi kritično iznašali razne napake, kakor n. pr. v Zagorju, kjer je rudniški konzum sprejel obleko in obutev, pa jo je zadržal v skladišču, namesto da bi jo dal v potrošnjo. Udeležba je bila na vseh sestankih v Zagorju dobra ter povsod z odobravanjem sprejemajo nove uredbe. Tudi v Hrastniku so sestanki za Izbiro kandidatov potekali oh živahnih razpravah. Slabša pa je bila udeležba v Radečah. Živahno so diskutirali tudi v Razborju, predvsem o vezanih cenah. Na večini sestankov so iznašali vprašanja, kaj bo z malimi kmeti, ki nimajo kaj prodati. Po pravilni obrazložitvi pa so tudi to vprašanje pravilno razumeli.
V	volivnl enoti Bevško se je v diskusiji oglasila ena izmed žena, ki se je z vso družino pred kratkim vrnila lz Francije ter orisala položaj delavca, kako v
štabih razmerah živi danes v Franciji. Poudarila je pomen 8. marca, ko bodo vse žene sveta manifestirale za mir. V Št. Gotardu so med drugim razpravljali tudi o elektrifikaciji kraja in o večji aktivnosti za gradnjo zadružnega doma.
Sestanek v Turju je bil zelo živahen kjub temu, da je bila slaba pot, so prišli, da Izberejo kandidate, ki bodo zastopali interese njihovega krajevnega odbora. Med drugim je bila tudi iznešena kritika proti zadrugi na Dolu pri Hrastniku, da ni hotela dajati kmetom iz Turja industrijskih izdelkov, čeprav so imeli še pike. Postopek, ki ga je pokazala v Radečah pri podpisovanju kandidature, odbornica AFŽ iz Jelovega, ni bil na mestu, češ, nočem podpisati, ker moj mož ni dobil orožnega lista. V Vrhovem je sestanek potekal zelo živahno, poleg drugih problemov, so si postavili tudi odbor za osnovanje lastne zadruge. Volivci v Bregu pa so bili proti kandidaturi tajnice, češ, da je ona kriva za visoke davke, v resnici pa je na Bregu tako, da volivci zelo malo nudijo pomoč KLO. Po pravilni obrazložitvi so seveda priznali, da niso imeli prav. Na sestanku v Cemšeniku b! pa radi, da bi še vedno po visokih cenah prodajali in po nizkih cenah kupovali industrijske izdelke, po pravilni obrazložitvi pa so spremenili svoje mnenje. Po zaključku sestanka so hoteli zagovarjati špekulanta Skoka, trgovca v Cemšeniku, ki je v zaporu, ker sl je kopičil blago in špekuliral.
Vsi sestanki so pokazali, da prebivalci okraja Trbovlje pravilno razumejo volitve, na katerih bodo izvolili svoje predstavnike, ki bodo delali v interesu ljudstva za lepšo in srečnejšo bodočnost.
Naši najmlajši v Zagorju
Dom igre in dela se je usfanovil v našem industrijskem kraju septembra 1947. leta ter daje že res lepe in vidne uspehe.
V nedeljo 29.Ž II. 1943 je bila akademija naših najmlajših v prosvelnem domu s pestrim sporedom ob vestni pripravi vzgojtcljic tov. Dolinarjeve, jokovičeve in tov. Trude.
Otroci so neprisiljeno in ljubko nastopali ter odigravali igrice, izvajali recitacije in vaje, da je marsikateri mamici zdrknila solza sreče ob poglede na svojega cicibančka, ki je tako junaško govoril in pel o Titu, delu in mamici.
Malčki so med gladkim izvajanjem radovedno gledali po nabilo polni dvorani, kje bi uzrli svojo mamico in se tako postavili pred njo, da že mnogo znajo.
Po prireditvi so bili mali igralci pogoščeni s sladko potico in čajem, za kar je poskrbela tovarišica uprav«, niča Drgan Fani.
Ker so se naši najmlajši tako do« bro odrezali, so povabile članic« AFZ naše majčkene junačke, da bo« do prisostvovali akademiji naših žena 8. marca.	lana
tioneert za pomoč grškemu ljudstvo
V nedeljo dne 29. II. 1948 je sindikalna godba skupno s pevskim zborom na pobudo godbenika tov. Šketako Antona priredila v dvorani pri Logarju v Hrastniku lepo uspeli koncert.	m
Tovariš Šketako Anton, kakor vsi člani godb« so bili v partizanih. 11, jul Ut 1944 so v celoti vstopili v NOV. Vsi ■ ■» biti do osvoboditve v partizanih kot godba VII. korpusa.
Koncert je bil polnoštevilno obiskat [j
f
Kdo zssiži naslov udarnika
Modo bralno tekmovanje rudnika Zagorje je pokazalo lepe uspehe pri izvrševanju mesečnega plana. »Zmagali smo mi Podstrančani,« pravijo rudarji Kotrcdežkcmu obratu. »Vam se pa šc ne damo, mi smo prvi in bomo tudi ostali na tem mestu. Lahko smo vam za zgled in tudi drugim rudnikom, kako je treba delati, čeprav so pri nas večje težkoče kot pri vas v Kotrcdcžu.«
Obrat Podstrana je v februarskem tekmovanju presegel mesečni plan za 4,2%. Poglejmo malo naše številke, kako presegajo normo. Sfcvilka 217 je najboljša med najboljšimi, ker presega normo žc od decembra pa do konca februraja povprečno zn 31%. Ali ni to lepo? Na tei številki so vedno težki delovni pogoji, vožnja je dolga 230 m po stisnjenem rovu, da se voziček zadeva ob stojke.
'Tret a jih je vedno cbseliavati in menjati radi visokega zemeljskega pritiska. Največ časa odvzame transport lesa do odkopa. 1 es je težak kot svinec. Včeraj so še ptici gnezdili na teh smrekah, danes je pa že v jami. Na lesnem skladišču je pa suhega lesa cele kupe, rudar se pa po nepotrebnem muči s svežim lesom in izgublja dragoceni čas. Dobro la bilo, da uprava rudnika poskrbi za to, da se bo uporabljal suh les, ker s lem se bo produkcij i premoga zvišala.
Druga med najboljšimi je številka 22(1. Tudi iu ni šlo vse gladko od rok. »Ukrotiti je treba naravo,« pravijo rudari. »Vsa teža hriba pritiska na nas, ker mu kopljemo srce. ali rrii sc ne bojimo.« Tla se, dvigajo, stene se krčijo, da škriplje in poka, n rudarji se ne zmenijo zn to. Kopljejo, nalagajo in vozijo brez prestan-
ka — zato so pa presegli normo za 23.8%.
Tudi mladinska številka 223 noče zaostajati za drugimi izkušenimi rudarji. Mladinci so prevzeli najtežje 'delo, zato pa v mesecu decembru niso dosegli norme, bili so pod planom. Cela proga je bila zlomljena, voziti se sploh ni dalo. Ves mesec so popravljali progo, jo prctesarili tako, da lahko sedaj delajo na odkopu. Če bi imeli dovolj vozičkov na razpolago, bi nadoknadili vso izgubo meseca decembra, saj so kljub tež-kočem prekoračili normo za preko 20%.
V kratkem bodo proglašeni udarniki. Kdo zasluži ime udarnika? Zavedni rudarji pravjio, da naj bo udarnik iisli, ki daje največ skupnosti in obenem dela na političnem in kulturnem polju. Mnogo je takih na teh številkah, ki ne delajo iz zuvesti do skupnosti, ampak le za svojo korist. Ni jim mar petletni plan, delajo zato, ker so pohlepni po denarju. Po glavi jim roii samo zaslužek, drugega pa nič. Torej taki ljudje 'zaenkrat ne morejo biti udarniki, ker celokupni kolektiv zavednih rudarjev tega ne dopušča. Če vzamemo samo primer tovariša Čretnika iz številke 217, kako nastopa proti vsaki prostovoljni delovni akciji! Ko so rudarji zbirali prostovoljne prispevke za tovariša Izlakarja, ki mu je pogorelo hišo,' ni hotel dati mli dinarja, čeprav dobro zasluži, ampak je rekel: »Kdo bo pa meni hlače kupil, kadar bodo raztrgane « Njemu enakih je še nekaj v obratu Podstrana. Zavedni rudarji kakor tudi sindikalna podružnica naj gledajo na to, da dobijo naslov udarnika samo tisti, ki ga res zpshižijo
). I.
Tekmovanje v trboveljski elektrarni
Delavci in nameščenci trboveljske elektrarne tekmujejo v prvomajskem tekmovanju med kaloričnimi in vodnimi elektrarnami LRS. Dobro se zavedajo pomena elektrifikacije, zato
-	......... ...i..T_
so tudi na masovnem sestanku članov sindikata, ki je bil v februarju, sprejeli tekmovanje in poleg tega sklenili, da bodo krajevnemu LO Dobovec pomagali pri gradnji zadružnega doma Vsak strokovni delavec bo dal 24 ur prostovoljnega dela. Pomagali pa bodo tudi z nakupom industrijskega materiala, okenskega stekla, strelne opeke, za kar bodo priredili marca meseca na Dobovcu prireditev in izkupiček te prireditve dali zn nakup materialu za zadružni dom.
Sindikalna podružnica gradi svoj dom, ki< r bodo uredili rdeči kotiček in imeli bb prostem času mesio, kjer se bodo sestajali. Imajo tudi redne sindikalne sestanke kakor tudi študij, ki poteka zadovoljivo z udeležbo. Na strokovnih sestankih, ki se vršijo dnevno z delovodjem, normir-
ccm in vodji skupin ter s člani uprave, pregledujejo uspehe in napake preteklega dneva in si naredijo načrt za ish dan. Ta način dela ,sc ie pokazal zelo prikladnega ter tako omogoča izpolnitev realnih norm.
Tehnika bo dvignila naše kmetijstvo in povečala njegovo proizvodnost
Leta 1941, so grške žene skupna z moškimi začele težko borbo proti Italijanskim in pozneje še proti nemškim tašistom. l'o končani vojni pa ponovno z orožjem v roki branijo svojo domovino proti še bolj nevarnemu sovražniku — angioainc-riškemu okupatorju.
Pomoč grškemu ljudstvu
Ljudstvo trboveljskega okraja je zavestno organiziralo akcijo za pomoč grškemu ljudstvu. V ta namen as je za ekraj Trbovlje osnoval poseben okrajni odbor za Izvedbo akcije, ki je na svojem sektorju organiziral mestne in krajevne odbore za pomoč grškemu ljudstvu.
V Trbovljah je mestni cdbor za pomoč grškemu ljudstvu aktiviziral vse sindikalne podružnice na obratih in vseh ustanovah, ki so si zadale zelo lepe obveze. Naši rudarji so se na sindikalnih sestankih prostovoljno obvezali, da bodo darovali od V« do dvodnevne plače. Na splošno pa ne smemo tudi pozabiti vseli ostalih sindikalnih podružnic in njihovega članstva, ki se je 100*/« odzvalo temu klicu.
Doslej je prispevalo članstvo naslednjih sindikalnih podružnic sledeče zneske:
1.	Sindikalna podružnica Elektrarna 16.548 din.
2.	Sindikalna podružnica Kovinske industrije št. 1 1689 din.
3.	Sindikalna podružnica Cement 1 ac. 5800 din.
V Zagorje je prispel prvi kamion tekstilij za prodajo po vezanih cenah
Kakor po vseh krajih naše domovine, tako je tudi v okraju Trbovlje prodaja in nakupovanje blaga po vezanih cenah naletela na prijeten odziv pri naših kmelih. V Zagorje, kjer ie sedež okrajne poslovne zveze, jc prispel v torek 9. lil. prvi kamion tekstilij, ki se bo prodajal po vezanih cenah. Okrajna poslovna zveza ie pravočasno naročila potrebno blago. katerega bodo prodajale zadru-
ge vsem tistim, ki bodo pokazali svoje razumevanje do novih uredb, ki pomenijo nov korak k zboljšanju naše preskrbe. Prvi kamion tekstilnega blaga, ki je prišel iz Ljubljane, ie vsem tistim omahljivcem, ki niso verjeli v izvajanje uredb, ponovno pokazal, da se uredbe, katere nam daje naša ljudska oblast, tudi v resnici izvajajo
4.	Sindikalna podružnica Narodna banka 820 din.
5.	Sindikalna podružnica Drž. adm. št. 2 — Okr. sodišče 1030 din.
6.	Sindikalna podružnica Zdr. podrž. št. 2 1434 din.
7.	Sindikalna podružnica Drž. adm. št. 1 5580 din.
8.	Teren št. 1 1360 din.
9.	Literarni večer, ki je bit dne 22. II. v Del. domu, je doprinesel 1690 din.
10.	Pa tudi naši najmlajšl pionirčki Vodenske osn. šole v Trbovljah so se zelo lepo Izkazali z zneskom 1345 din.
V skupnem znesku 36.496 din.
Delovni kolektiv rudarjev Trbovelj pa je prispeval 154.600 din in s tem pokazal svoje globoko razumevanje.
Mestni odbor za pomoč
Akcija se na vsem teritoriju še nadalje razvija In bomo nadaljnje rezultate objavili prihodnjič.
imdi papirnica Radeje Je prispevala
Na masovnem sestanku delavcev in nameščencev papirnice so vsi delavci soglasno sklenili, da bodo delali vsak po 4 ure za pomoč grškim rodoljubom. Te obveze, ki so sl jih zadali na sestanku, so tudi izvršili In prispevali skupno din 8384.
Vsi nameščenci v tovarni so se pa na istem sestanku obvezali, da bodo po svojih močeh prispevali na nabiralne pole s prostovoljnimi prispevki ter nabrali 3369 dinarjev.
Skupno je bilo v vsej tovarni zbranega 11.553 dinarjev.
Za frsljšo preskrbo gtašsga delavca
Za boljšo preskrbo naših rudarjev in delavcev ro podjetja okraja Trbovlje in Uprava Zasavskih premogovnikov ustanovili ekonomije, k! bodo v prvi vrsti stožile potrebam delavstva.
Največja je ekonomija Upravo Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ki jo je prevzela od Ministrstva za kmetijstvo, in to je državno posestvo 1 lot etn« ž. Po pre-vaermi oktobra 1947 se je vršilo delo pri pospravljanju zadnjih pridelkov, jesensko oranje, ki je bilo izvršeno 100 "/•. Med zimo so popravljali orodja, stroje, dfva, čisldi sadno drevje In sedaj čaka še samo škropljenje. Sedaj je delo že oživelo, posebno v lepo urejeni vrtnariji, kjer se . pripravljajo tople grede, kompost, posipajo ceste. V letošnjem letu bodo sejali v toplih gredah veliko število vrtnih sa-d k. s katerimi bedo zasadili 15 ha orne zemlje. Poleg zelenjave bodo sadili tudi krompir ln pšenico, še vedno pa bodo gojili zdravilne rastline, za katere so vsi pogoji ln je to na Hotemežu že tradicija. V krasno urejenih hlevih za prašiče gojijo lepo število teh povsod zaželenih go-
stov. Živinoreja, ki je lansko leto zelo oslabela, ker se ni pazilo na izbiro plemenskih živali, ni ravno na višini, zato pa je poskrbljeno za mlad zarod. Uprava ekonomije bo morala poskrbeti za dobro delovno silo, ki jo je trenutno premalo za ogromna dela, ki so v letošnjem letu predvidena na posestvu. Delo sindikata, ki je v leiu 1917 bilo dokaj uspešno, je sedaj, ko bi n:oralo biti najbolj živo, popolnoma omrivelo. Velik vzrok temu je tudi odhod delavcev na druga dela. V sindikatu so organizirani vsi. Delo po' normah še ni uveljavljeno, čeravno se je lansko leto s tem pričelo. Vendar zaradi zadržanja bivšega upravnika ni uspelo.
Delovni kolektiv ekonomije llotcmež je dolili od kolektiva državnega posestva Stara Moravlca poziv na majsko tekmovanje, ki bo trajalo do 1. maja in to v sledečih točkah: katero posestvo bo najboljše pripravilo zemljo, da bo dala čim več pridelka. Kdo bo najbolje izkoristil zaprege in orodje, s katerim ekonomija razpolaga. Katera ekonomija bo najbolje rešila stanovanjsko vprašanje delavcev.
Kateri kolektiv bo najljolje pripravil ln sprovedel spomladansko setev. Kolektiv, ki bo dosegel največ uspehov na kullur-no-prosvetnem polju. To tekmovanje se napoveduje za popolno Izrabo zemlje in da se dosežejo čim večji uspehi v petletnem planu.
Delovni kolektiv ekonomije Hoteinež jc lo tekmovanje sprejel na svojem sestanku dne 2. II. in dodal še eno točko: kateri kolektiv ho čim bolj uspešno gojil prešičjerejo. Uspešna je bila v lanskem letu pomoč sindikata našim kmetom, katerim so pomagali pri oranju, čiščenju sadnega drevja lil dingih delih. Vsega skupaj so opravili preko 600 ur z vprežno živino in 1200 ur prostovoljnega dela prv različnih delih. Tudi za letošnje leto imajo v načrtu pomoč kmetom, ki nimajo vprežne živine.
Ekonomija je v predelavi in se bo v stavlio vselilo še več delavcev, za katere se stanovanja pripravljajo.
Ekonomijo Grmača pri Litiji pa upravlja steklarna Hrastnik. Ekonomijo jc prevzela steklarna Hrastnik z letošnjim letom. Obsega 75 Iia zemlje, kjer bodo pridelovali vso potrebno zelenjavo za delavce (n za
njihovo menzo. Uprava steklarne Hrastnik je znala pravilno organizirati upravljanje. saj danes redi na ekonomiji že preko 50 prašičev, predvideno pa je tudi 25 krav mlekaric, trenutno so samo 4. ker prostori še niso urejeni. Delovni kolektiv steklarne Hrastnik se Je obvezal, da bodo bivši porušeni grad na ekonomi 1, ki se nahaja v ruševinah, s prostovoljnim delom adaptirali. Ta obveznost je dokaz, da pravilno razumejo pomen snovanja ekonomije za njihovo preskrbo. Trenutno pa še poseduje manjšo ekonomijo v Hrastniku, bivše D Itn ar j e vo posestvo, ki pa oskrbuje samo menzo.
Manjšo ekonomijo ima tudi kemična tovarna Hrastnik, ki obsega 9 ha zemlje, med njimi 3 ha orne zemlje. Pridelujejo predvsem zelenjavo za menzo.
V Trbovljah Je Mestni ljudski odbor osnoval ekonomijo na bivšem posestvu špekulanta Božiča Jakoba. V ta namen bodo napravili tople grede, orodje, semena za vsoto 200.000 din. Pridelki, ki se bodo pridelali, bodo uporabljeni v prvi vrsti za~ kuhinje, s čimer se bo pocenila hrana v menzah. Višek zelenjave pa bodo odvajali na trg, da bo a tem možna našemu delavcu cenena nabava zelenjave.
Kultura in prosicta
„izf»'Tt m žlvljssaje44 wa trfmdjskem
odru
innia n. pr. spregovori po rccitacni Sirtihova preveč monotono, ali — bi rekel — brezbrižno, tako da gledalec niti ni imel časa temeljito prisluhniti njegovi besedi in njegovemu razmerju do svojega profesorja, kar pa je bilo zelo važno in že takoj v začetku osvetljuje neko posebno, čisto novo, sovjetsko-tovariško razmerje med učiteljem in učencem, kar je tudi eden glavnih motivov — za nas vsaj — velike vrednosti Svarki-novefla dela. Iz vse njegove igre pa lahko upravičeno sklepamo, da gre po poti dobrega igralca. Nina je bila dobra in je Aškerčeva dala njeno verno sliko. Plavšakov lik Poganova je bil kolosalen. Videti je bilo, da so mu tovrstne vloge naravnost prirojene. Dal je dovršenega Rozanova, lik starega birokrata, kateremu se moreš samo smejati, kar ie občinstvo tudi v obilni meri pokazalo. Tega pa se je tudi sam dobro zavedal in svest si svojega uspeha tudi nekoliko grešil v pretiravanju, pr čemer se je v prilični meri oddaljil od Svorkinovcgo junaka store družine, je pa s tem občinstvo popolnoma zadovoljil.
Ostale vloge so manj važne in so uspešno dopolnile celotno dogajanje. Publika, ki v Trbovljah za tovrstno dela pač še ni zelo razvajena, je prišla popolnoma na svoj račun. Videti pa je bilo, da dela ni popolnoma razumela. Vzrok tiči delno v nepri-vajenosti idejnim delom, deloma pa v mestoma pretragičnem prednaša-nju igralcev. Vsi tragični momenti »Izpita za življenje« pa so le navidezni in že takoj paralelno nevtralizirani. V Strahovu prav za prav ni dosti tragike ali pa nič. V njem je poosebljena velika ideja sovjetske družbe. Prav tako v Vasiliju tragike ni (I), ker jo njegova žena Marja
sproti »briše«, še celo pa je ni v lljinu, saj je on otrok novega časa, dvignjen iz nižin življenja v lepši tir. Nekaj tragike je v šepavi 1 juhi, s katero pa ona soma bolj »koketira«, kakor pa jo zares občuti, kakor se pravilno izrazi Strohov. Edina tragična figura bi bil Vcrhovski; s svojim poskušanjem biti sodoben iri pošten, pa zaradi pregloboke zakoreninjenosti »starega« v njem zapada v neprestane konflikte s svojo okolico Ker pa glavnim junakom povzroča bolečine, ga niti ni mogoče pomilovati, ampak kvečjemu prezirati... Pogosto je bilo občutiti pretiho podajanje in so nekateri prilično važni prizori poslušlacu kljub pazljivemu spremljanju ušli mimo ušes. K temu pa je v znatni meri pripomoglo naše še nevzgojeno in premalo disciplinirano občinstvo, ki z neprestanim. pa nepotrebnim pokašljevanjem ter smehom, ki mu kar noče biti konca, v znatni meri moti sogle-dalce, pa tudi igralce.
Splošni vtis predstave pa je bil kar najboljši. Napake in pomanjkljivosti. navedene zgoraj, dokazujejo pač le dejslvo, da se je naše domače gledališče iz nekdanjega diletantizma povzpelo že na tako stopnjo, da ga ie mogoče kritično presojati z umetniškega — ne zgolj igralskega — vidika in da sc bo s popravljanjem opaženih napak v najkrajšem času približalo naišm velikim mestnim poklicnim odrom. Potrebno je omeniti lep jezik, ki so ga govorili vsi igralci in človek je ob zavesti, da posluša na domačem trboveljskem odru lep, uglajen gledališki jezik, res kar užival. Želeti bi bilo, da bi gledališka družina s tem delom šla vsaj še v ostale tri naše centre z ozirom na njegov veliki vzgojni pomen.
Koncert zagorskih pevcev na Jesenicah in v Bohinju
Zagorski rudarji sc zavedajo svojih dolžnosti, ki jih imajo v novi državi.
Tudi v kulturno prosvetnem delu nočejo zaostajati za drugimi kraji, saj sc dobro zavedajo, da jim je šele ljudska oblast ustvarila vse pogoje za tako delo. Kulturno-umctniško društvo »Vesna« je zastavilo svoje sile na vseh sektorjih. Prav posebno agilno' je glasbeno udejstvovanje. Sindikalni pevski zbor je naštudiral mnogo partizanskih, delavskih in umetnih pesmi. S pestro sestavljenim programom se je podal na jcscnice in v Bohinj, llvcrjcn je bil, da ga bo razumel predvsem jeseniški kovinar, s katerim je zasavski rudar v tesni
povezanosti. Rudarji so bili uverjeni, da bodo na Jesenicah dobili priznanje za svoje kulturno delo, da bodo industrijske Jesenice napolnile koncertno dvorano tako, kot so io napolnile že drugim zborom; jeseniški delavci bodo popolnoma razumeli, kaj se pravi po težkem delu naštudirati lepo pesem, tako so upravičeno mislili naši pevci-rudarji. Pa so sc v svojem sklepu zelo varali. Velike Jesenice niso napolnile koncertne dvorane, ki je ostala skoraj prazna.
Razočarani so rudarji še isti večer odšli v Bohinjsko Bistrico. Mala planinska vas, vsa v snegu pa jih je sprejela z veseljem.
V soboto 28. februarja nam je gledališka družina kulturno-umetniške-ga društva »Lojze Hohkraut« dala lepo uspelo premiero Svarkinovc komedije »Izpit za življenje« v režiji tov. Paternost Jožeta. »Izpit za življenje« je sovjetska komedija, vzeta iz dobe med obema vojnama, iz časa, ko se sovjetski duh in sovjetska miselnost še nista popolnoma uveljavila in se novo in staro bori med seboj. Svarkin je vsč te konflikte mojstrsko povezal in jim dal sovjetsko obeležje, obeležje sovjetskega duha, v katerem se vsi osebni konflikti čudovito prirodno izgubljajo v senci novega — sovjetskega človeka in nove miselnosti; smaozatajeva-njc in samoodpoved v odgovornosti do soljudi. Profesor Strahov je tak lik novega človeka, ki misli na srečo Vseh okrog sebe, le na svojo lastno ne. To ga sicer privede do nevarnih pretresov, ki pa jih vse možato premaga, z edino mislijo v srcu: osrečevati druge in jim pomagati preko težav.
Posamezni igralci so svoje naloge prav dobro izvedli. Prof. Pirnat v vlogi Strahova je dokazal, da je igravcc odličnih kvalitet, ki bi delal čast vsakemu odru. Svojo vlogo je brezhibno in sigurno izpeljal do kraja. Nekoliko je motilo le to, da jo je za spoznanje pretragično jemal in pretiho nakazovaL V vsej njegovi pojavi pa je bila vidna popolna sigurnost vase. Siguren nastop, globoko doživeto podajanje ter umerjen in brezhiben govor so odlikovali vso njegovo igro, ki je dobila tem večjega izraza v nekaterih šibkih točkah njegovih soigralcev in soigralk. So-tenškova je Natulijo nakazala vse preveč kot tip propalc ženske, v čemer je zelo pogrešila. Glavni junak Strahov kot »novi človek« nikakor ne bi mogel ljubiti Nntnlijc-vlačugc, pač po je mogel ljubiti Natolijo-ko-keto, ki pa je zelo prefrigana in svojo koketnost in lahkomiselnost skrbno skriva pred njim. Natalija je tip samozavestne meščanske dame z nekoliko »visokostno« zunanjostjo in lažno moralo, ki pa je malomeščansko vzgojena in so ji zato Strahov-ljcvi nazori o življenju tuji, ter jo polagoma dovedejo v lahkomiselne ljubezenske nventure z Vrhovskim. ki je prav tako produkt lažne malomeščanske morale. Zato so nekoliko občutljivejšega opazovalca vsi pri-
zori z Natalijo nekoliko motili — ravno iz razloga, ker v svojem so-doživljonju nikakor ni mogel uskladiti ljubezen velikega človeka do propalc nievrcdnice.
Vrhovski, ki ga je igral M. Rak, spričo dejstva, da je njegova ljubica Natalija svojo lahkomiselnost nekoliko pretiravala, ni mogel dati pravega lika, priznati pa je treba, da mu vloga ljubimca tudi ne »leži« preveč. Vlogo hinavskega in škodoželjnega Vrhovskega pa je zelo do-dobro podal z vsemi negativnimi superlativi, ki ga karakfcrizirajo. Vasilij Maksimovič v osebi Puternosto je bil dober. Opaziti pa je bilo neenakomernost v zunanjem izražanju njegovih čustev, oziroma njegovega notranjega soživljanja. Včasih je bil preplah, tako) za teni surovo krepak v svojih besedah; tako je n. pr. v prizoru s Strahovim in Marjo, ki temu odkrije varljivost njegove žene, bil zelo nepristen in njegovo kričanje (»kuhinja goril«) ni bilo kar nič v skladu z njegovim plahim značajem. Hlače nosi v njegovi hiši Marja, dasiravno je celoten vtis gledalca bil obraten. Gledalec ie dobil vtis, da se Vasilij ni mogel popolnoma vživeti v svojo vlogo. Je pa Vasilijeva vlogo brez dvoma med najtežjimi v komediji. Bizjakova v vlogi Marje je bila odlična. V drugem dejanju je sicer nekoliko preburna, ko graja Strahovljcv postopek s slugami, pozneje pa je to popravilo in dala resnično Svarkinovo Marjo. Vse na njej je izražalo pristnost in doživljanje. Vrtačnikova ie začetnica, pa skriva v sebi velik talent. Brez dvoma se bo razvila v odlično igrovko. Ljubo je podola prav dobro in brez napak. Želimo jo kmalu videti v težjih vlogah.
O lljinu ni mogoče reči niti da ic bil dober, niti da je bil slab. Kct začetnik pa sc je svoje naloge zelo pogumno lotil in jo kar dobro rešil. Kakor pa sc je v nekih trenutkih povzpel že kar do odličnih prizorov, prav tako pa je tudi na nekaterih mestih pokazal zelo šibke točke. To pa je seveda posledica premajhne rutine in igralske uravnovešenosti. Toko je predvsem šel mimo nekih prizorov zelo brezbrižno, ki pa niso bili kor čisto nič nevažni, ampak so celo vsemu trenoinemu dogajanju na odru dali nek poseben, svojevrsten prizvok.'Ze takoj v 1. prizoru 1. de-
ne države so proglasile blokado republiki na suhem in na morju, pa tudi v zraku. Hitler in Mussolini sta spremenila ta dokument. katerega so tudi njihevi zastopniki podpisali, v papir brez vrednosti. Nemško-italijanska križarska vojska se je močno okrepila, njih podmornice so kontrolirale Sredozemsko morje in celo obalo Portugalske in Franclje v Atlantiku. Hitler in Mussolini sta dobila od svetovnih trustov in finančnega kapitala nalogo za likvidacijo svobodne Španije, katero sta tudi izpolnila. V Berlinu so bile v ta namen organizirane tako imenovane Kordon divizije. Cele armade so bile opremljene z najnovejšim orožjem modela 1936—1937- Italijanska redna vojska se je Izkrcavala na španski obali oh Sredozemskem morju In Atlantskem oceanu. Proti nam je bila koncem leta 1937 milijonska sovražna armada, elita svetovnega fašizma.
Po zaključku I4dncvne uspešne ofenzive naših čet na Aragonski fronti, smo se vrnili utrujeni v zaledje na 20 dnevni odmor v cvetoče mesto Fortoze ob reki Ebrl pri Sredozemskem morju. Kar hitro smo pozabili na vse napore in na bobnenje topov na fronti. Uživali smo prelepo špansko lepoto. Pozne noči smo poslušal) pesmi borcev iz Andaluzije in druge narodne pesmi. Za nočni počitek ni bilo dovolj časa. Življenje v zaledju je bilo prelepo In veselo in se nam ul dalo, da bi ga prespali. 50 km za fronto ni bilo opaziti občutka krvavih borb na fronti. Mladina In starejši ljudje so pridno obdelovali od agrarne reforme pri-
dobljeno zemljo. Cela vas je d.ilala V6a kmečka opravila skupno, tako da se je en dan delalo pri enem in drugi dan pri drugem kmetu — partikularlzma ni bilo več opaziti. Kmetje so bili zelo rfivni. Vasi so sličfle našim v Dalmactji. Nasprotno so pa bila mesta in industrijski centri zelo razkošni, zlasti tam, kjer so stanovali bivši slnjorl. Delovno ljudstvo je stanovalo v predmestjih la podzemskih stanovanjih.
Kjer koli so se pojavile mednarodne brigade, so nas ljudske množice navdušeno pozdravljale. Vsi so hoteli Imeti na stanovanju borce mednarodnih brigad. Ljudstvo nas je smatralo za svoje rešitelja izpod fašističnega jarma In jarma raznih prejšnjih vladarjev, vsled katerih je bilo prelito toliko krvi. Mnogo so nam pripovedovali o grozotah diktatorjev Gil-Rohlesa, La Rainadc la Navare in o monarhistih.
Z udarniškim delom smo pomagali kmetom tudi pri nilačvi, zbiranju oranž, vinski trgatvi, zbiranju olivnega zrnja. Močno je bilo razvito kulturno In politično delo na vasi, na katerih prireditvah so sodelovale tndi edinlce mednarodnih brigad. Učili smo ta tudi španski jezik. Obvezali smo se oskrbovati otroke, katerih starši so bili od fašistov pobili. 10 odst. naše mesečne plače smo doli prostovoljno v to svrho. Naša artilerijska grupa »Skoda« je Imela dečji dom v pokrajini Alikante, mesto Viljena. kjer je bilo 70 dečkov, katere smo preskrbovali z obleko, s hrano, nabavili smo jtal tudi radio itd.
u 1 Odlomki iz dnevnika NOB iz Španije
Po uspešni protiofenzivi naših čet pri Guavadaljari (Madrid) 23. marca 1937 so se formirale mednarodne divizije 35. in 45. Prva je bila pod poveljstvom generala tov. Lukaša, ki ]e padel prvi dan naše Hueskc ofenzive v mesecu juliju 1937. Bil je madžarski proletarski pisatelj. Druga je pa bila pod poveljstvom Valterja, ki je bil pozneje minister poljske narodne republike. Tem enotam so pripadale tudi španske enote, formirane iz prostovoljcev, med katerimi so bili večinoma delavci, revni kmetje ter delovna Inteligenca, zlasti iz Andaluzije. Strah in trepet je šel fašistom do kosti, kjer koU so se pojavile na fronti te elitne čete svetovnega proletariata. Bile so dobro opremljene in oborožene z lahkim in težkim orožjem, med drugim tudi s tanki, avionl in protiavlonsko artilerijo. Fašisti so se najbolj bali naših bombnikov In lovcev.
Do prvega junija leta 1937 so bile pri yasi Cemilija ca. 7 km od mesta Hucske izvršene vse priprave za napad, ki se je imel Izvršiti drugi dan oh zori. Proti fašistom smo prvič postavili baterije, katere »mo jim zaplenil) v prejšnjih borbah. Čete so bile frontalno razvite ln vkopane. Nekaj ur pred našim napadom, bo so naši borci še spali, so nas nenadoma napadli sovražni bombnik) — črni Junkcrsi ln začeli kar na slepo sipati bombe, žrtev pri tem napadu nismo Ime-
li.	Moral« In borbenost naših borcev je
bila vedno na višini. Komaj so bomb nikl odbrzeli, že sta pričeli delovati naša in sovražna artilerija, katerih ogenj je trajal polni 2 url in ob jutranjem svitu so naše čete prodrle sovražno linijo. Pri prodiranju smo zajeli prve ujetnike, po večini Arabce, kateri 6o nam pripovedovali, da je bilo na fašistični strani več mrtvih od fašističnih mitraljezov kot od naših svinčenk, kajti fašistične špecijal-ne čete, sestavljene Iz falangistov In izmečkov španskega naroda, so vsakega ustrelile, ki bi sc hotel umakniti pred našim prodiranjem.
V teku gigantskih borb španskega ljudstva v letu 1937., ko so republikanske čete napredovale na vseh frontah, 60 in-{riganti svetovnega fašizma sklepali v vseh Imperialističnih državah, kako bi onemogočili zmago španskega ljudstva. Generalni štabi v Berlinu, Rimu in pri Vatikanu so skleniti, da je treba za vsako ceno uničiti demokracijo novega tipa v Španiji. Sklicana je bila zato v mesecu avgustu leta 1937. konfčrenca v Genovi, da bi se prenehalo klanje v Španiji. Podpisani so bili sklepi za nevrne-ševanje v notranje zadeve. Podpisal je ta sklep z dobrim namenom tudi sam predsednik španske republike Negrin.
S tem podpisom za nevmešavanje je bila zapečatena naša usoda, kajti odslej republika ni dobila več nobene pomoči od zunaj. Obešena je bila železna zavesa za republikansko Španijo. Vse zapad-
Mladina se mora vključiti v kulturno-prosvetno delo
L/ , .
sVf jj
Titovi črni pionirji
V	stari Jugoslaviji, t. j. kapitalistični državi so skrbeli denarni mogotci za to, da so dali ljudstvu le minimum izobrazbe. Saj to je bilo zanje nujne potrebno, da so si lab ko prisvajali njegovo delo.
V	novi Jugoslaviji se je pričela borba proti nepismenosti po vseh naših vaseh in mestih. Danes imamo v Sloveniji lc 0.2°/o nepismenih in smo lahko zadovoljni, saj nima n:ti ena država na svetu tako mali procent nepismenih. Toda ne smemo se pa zadovoljili s temi uspehi. Med nami je mnogo ljudi, kateri eo se naučili samo 25 črk, n'®o pa pismeni v drugih stvareh. Ti ljudje so nepismeni v političnem in kulturnem življenju. Zato je potrebno da jih oborožimo tudi s toni znanjem.
'Potrebno je, da naši kulturno umeU niški; aktivi prično živahneje delati m da dobimo kulturno umetniško
društvo, kjer se bodo ved mladinci in mladinke seznanili z višjo stopnjo kulturne izobrazbe.
Mi pa vemo, da v našem okraju nimamo društva, kjer bi se mladina masovno udejstvovala v kulturno umetniškem delu. Vsled tega je nujno potrebno organizirali tako društvo, k;i bo pod vodstvom naših izkušenih igralcev iz kulturnega drušlva hojzeta Hohkrauta« dobivalo vso pomoč za svoje vsestransko kulturno razvijanje.
Mladina ne pozabi, da nočemo več nepismenih, ne pozabi da imamo danes oblast sami v rokah in da eanii vodimo naše gospodarstvo. Zato naj vsak mladinec in mladinka skrbi, da so čim preje javi svojemu predsedniku mladinskega aktiva, da želi sodelovati v mladinskem kultur, umetniškem društvu kot dramatik, pevec, godbenik ali pa folkloristi C. I.
Aktiv cemeeitairBie is si delu
Sindikalna podružnica Cementarne je v svoji dvorani odprla dne 10. jan. 194S svoj rdeči kotiček. K otvoritvi sami se je zbralo precejšnje število članov, predvsem mladine. V kotičku, ki je v pravem pomenu besede kotiček, stoji dolga miza in ob straneh klopi. Miza je pogrnjena z rdečim blagom in na njej časopisi, brošure, poučno leposlovno čtivo. Stene kra-se slike naših voditeljev. Kotiček je sicer pripravljen toda precej oddaljen je od stanovanj delavstva In tudi dvorana sama je večkrat zasedena. Treba bo misliti ua drug prostor. Pozimi je dvorana mrzla, poleti pa je občutna vročina. Prvi korak je storjen In upajmo, da bo temu sledil tudi drugi, ki bo postavil rdeči kotiček tja, kjer bo res služil v oddih 'n pouk našemu človeku.
Dne 24. jan. je prosvetni aktiv sindikalne podružnice Cementarne »Sloboda« Podsuscd vrnil lanski obisk našega aktiva in priredil zvečer po proslavi 'Župančičeve sedemdesetletnice svoj kulturno-prosvetnl večer. Program sam je bil — vsaj izglodalo je — na hitro roko sestavljen in ni tvoril celote. Niti ni bilo videti v programu samem one udarne sile, niti vzgojnega momenta, ki naj bi danes preveval vse naše prireditve, ki bi naj
nosile pečat obnove — Izgradnje. Mešani pevski zbor je nastopil s par pesmimi, ki razen ene niso vžgale. Krivdo nosi pevovodja, ki iz sicer dobrega glasovnega materiala ni znal ustvariti harmonične celote. Kola, ki so bila predvajana, bi lahko v taki izvedbi izostala. Cehov »Snubač« je bil v glavni vlogi poudarjen cirkuško In ne spada v tak, sestav pred kakršno koli publiko! Dobro in z občutkom je bila predvajana recitacija »Našemu voditelju«.
Ta večer jc dosegel, da so sc stiki med kolektivi obeh lovarn učvrstili ter se je ustvarilo še trajnejše sodelovanje in so se izmenjale misli, predvsem dobilo npvih vzpodbud za izvedbo in dosego piana.
V dvorani Cementarne je bUa v nedeljo 1. februarja tudi kulturno-prosvetna prireditev terena »Zasavje«, ki je zelo dobro uspela. Deklamacije — petje pionirjev je bilo predvajano z občutkom in res dobro. Igrica »A kaj zdaj«, ki opisuje dogodke pred volitvami lt. novembra 1945 v Bosni, jc bila v glavnem dobro izvedena, poznalo pa se je vsem Igralcem, da so prvič na deskah. Odvaditi se bo treba hitrega in tihega govorjenja. Maske in kostum) so bili dobri. Materialni uspeh te prireditve bo nov pisalni stroj za teren.
ljudstvo iz čeitišesillka zahteva naj-strsž)o kažen m špekulanta Steka
Borba proti špekulantom, kateri prikrivajo razno Industrijsko blago široki potrošnji, sc v trboveljskem okraju uspešno nadaljuje. Pohvaliti je treba uspešno delo organov odseka za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru, ki so v zadnjem času odkrili več utaj neprijavljenega blaga, katerega so hoteli špekulanti prodajati po črni borzi. Med temi, ki se nikakor nočejo prilagoditi današnjim uredbam je bil tudi trgovec In gostilničar Skok Anton iz Cemšenlka pri Zagorju* Res jc, da je precej oddaljen, daleč pod Cemšaniško planino, toda ni ušel roki pravice.
IXa dan popisa zalog je imel blaga v viudnosti za 215.717 dinarjev, prijavil pa1 Je eamo v vrednosti za 98.053 dinarjev.
V celoti je prikril raznega Industrijskega blaga v vrednosti 117.664 dinarjev. Med tem je bilo največ raznega želczja, galanterije, posode, v večini stvari, ki so danes našemu kmetu nujno potrebne. Pri pregledu je bilo njegovo poslovanje v največjem neredu, sploh ni vodil nobenih blagajniških knjig. Imel pa jo dva mala zvezka, v katerih je vodil vse poslovanje, tako da se še kmalu sam ni mogel spoznati. Izgovarjal se je, da zato ni Imel v redu, ker ni vešč knjigovodstva. Značilno za špekulanta Skoka je, da je kupoval razno blago v trgovinah zadružnega in državnega sektorja ter ga doma kopičil z namenom, da bi ga pozneje po višjih cenah prodajal naprej. V času okupacije je bil doma in posloval
s trgovino. Ko so mu partizani trgovino prvič izpraznili, je šel to prijavit Nemcem ter dobil povrnjeno v vsoti 3400 RM. Po izpraznitvi trgovine drugič je ponovno prijavil In dobil povrnjeno 1000 RM. Ko so mu trgovino tretjič izpraznili, so mu pa Nemci trgovino zaprli, ob tej priliki je skril razno blago ter ga po osvoboditvi ni prijavil. Ob popisu vojne škode je prijavil vsoto 100 tisoč dinarjev, češ da med tistim časom, ko je imel trgovino zaprto, ui imel prometa.
Sedaj sedi špekulant Skok v zaporu in čaka na zasluženo kazen. Med ljudstvom si je znal pridobiti naklonjenost na ta način, da je tu pa tam dal kakšno droli-tinico siromaku. To se je tudi videlo na vollvnein zborovanju v Čemšeniku, ko je njegova žena agitirala, da bi se prebivalci zavzeli za njenega moža. I.judje so delno temu nasedli, ko so pa uvideli kakšnega gada so imeli v svoji sredi, so sami zahtevali za špekulanta Skoka najstrožjo kazen.
ŠpekuSani&ki trgovec Černe iz Radeč je prejel zasluženo kazen
Za nezakonito prikrivanje blaga, ki je bilo namenjeno široki potrošnji, sc je zagovarjal pred okrajnim sodiščem špekulant Černe Iz Radeč ter dobil zasluženo kazen.
Razprava je pokazala, da je obtoženi trgovec Černe izrazit špekulant. Imenovani je prikril blaga v vrednosti 300 tisoč dinarjev z namenom, da bi špekuliral. Okrajnemu ljudskemu odboru je prijavil vrednost blaga samo za 176.593 dinarjev. Pri pregledu pa se je ugotovilo, da je Imel vsega blaga na zalogi v vrednosti 478.951 dinarjev. Pri razpravi se je zagovarjal, da zato ni vpisal vsega bla-
ga, ker jc bilo pokvarjeno, kar pa je bilo ugotovljeno, da ne odgovarja resnici. Imenovani je že leta 1945. ponujal trgovino zadrugi. Že leta 1945. je bil pri njem pregled, pa se je takrat znal spretno izogniti. V Zagrebu, kjer je Imel svojo trgovino, je že bil obsojen zaradi špekulacije na zaplembo premoženja, kar ga pa ni spametovalo, zato pa mu je sodišče sedaj prisodilo kazen, ki naj bo opomin vsem, ki hočejo še špekulirati.
Na podlagi dokazov je bil trgovec Černe iz Radeč obsojen na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, zaplembo vsega premoženja ter 5 let odvzema državljanskih pravic.
Za izbolišan e našega kmetijstva
Danes, ko igra kmetijsivo zelo važno vlogo pri razvoja našega gospodarstva, se tudi v našem okraju pripravljamo na veliko kmetijsko akcijo, t. j. izvedbo spomladanske seive. Kakor v industriji, katera ima že dalj časa posiavljen svoj plan in katerega iz dneva v dan presegajo, smo si tudi mi postavili plan setve, katerega moramo doseči ozir. še prekoračiti. 2c sredi februarja so se začele vršiti vse priprave, kakor naročanje semen, kontrahiranje za traktorsko oranje, kar pa pride pri nas le delno v poštev. Vršile so sc konference in razni sestanki, na katerih se je obravnavalo o spomladanskem planu, kateri ie danes temelj razvoja našega kmetijstva.
K temu pa nekateri krajevni odbori niso pristopili tako, kot bi bilo zaželeno, da bi na čim lažji in hitrejši način zadovoljili kmete s potrebnimi semeni, katera imajo danes na zalogi vse Naproze. Krajevni odbori niso poslali potreb po seme-njih iz svojli območij in tako zadržujejo vse razdeljevanje semena. Če bi se krajevne setvene komisije zavedale, kako velikega in važnega pomena je točna evidenca nad potrebami in zalogami posameznih se-
men, gotovo ne bi zadrževale poslovanja okraja oziroma posameznih razdeljevalnic.
Posebno pa se poudarja, da se mora obdelati sleherni košček zemlje, za kar je izšla tudi odredba o obveznem preoravanju in zasajevanju zemlje v Uradnem listu FLR) od 14. februarja 1947. V primeru, da bo ostal kak košček zemlje neobdelan, bo isto obdelal krajevni odbor.
Torej, kmetje, pohitite z oranjem, da ne bo koščka zemlje, ki bi ostal neobdelan.
Zelo priporočljivo pa bi bilo, če bi se prijavili kmetje, kateri bi v bodoče pridelovali in razmnoževali semena.
Nekaj tudi zelo važnega za našega kmeta je čiščenje oziroma bra-nanje travnikov. Marsikateri kmet ne polaga posebne važnosti na to delo, pri čemer pa ima lahko velike uspehe, kajti z brananjem travnikov odstranimo kupčke zemlje, kateri so velika ovira pri košnji ter z dobro travniško brano prerahljamo tudi lavno rušo in tako pripomoremo, da lahko trava bolje uspeva.
Na delo za izboljšanje našega kmetijstva!	Rudi
Iz gradnje Nove Gorice nam piše
Tov. Peško Zdravko piše z udar. niškega dola pri gradnji Nove Gorice svojemu delovnemu kolektivu Jaška III. in Separacije rudnika Trbovlje: Dragi tovariši!
Po dolgem času pridem do tega, da Vam napišem nekaj vrstic iz grad. nje Nove Gorice. Naše življenje je življenje brigadirjev. To življenje je' življenje enega kolektiva, katerega namen je izgraditi našo Novo Gornico, id naj bo ponos mladine in naše Jugoslavije.
Predragi tovariši in tovarišice. Tu Vam pojasnjujem v kratkih vrsticah naše delo. Marsikomu je znano da je odšla dne 8. t. m. iiz Trbovelj tako zvana trboveljska četa. Prispeli smo v Gorico na naše delo. Takoj drugi dian smo - bili oddeljeni v prvo četo. Naša četa se stoji iz raznih še di-u-giih mladink in mladincev. Do sedaj 2'km dolge tako zvane glavne ceste, hiše, v katerih naj bi se vselili no-vogoiričani. Nača četa zanje do sedaj zeio dobre uspehe. Kar se tiče disciplino smo malo zaostal: in vendar upam, da bo sčasoma šlo tuidii to.
Sedaj bi pa zaključil in obenem prosil za odgovor.
Peško Zdravko.
Zidani most je v glavnem že obnovljen
Zelo malo, .skoraj nič ni vesti Iz našega kraja. Kdo ne pozna Zidanega mosta, važnega železniškega križišča, kjer se stikajo proge iz Ljubljane, Maribora in Zagreba! Večina prebivalstva so železničarji,- ki pri svojem delu tudi tekmujejo.
Zidani most je bil med vojno zelo poškodovan, marsikdo misli, da naš kraj ni občutil vojne ali celo, da pri nas ni delovnega poleta. Med vojno je bil Zidani most enajstkrat bombardiran ter je bila pri tem večina hiš v Zidanem mostu in železničarskem naselju Majlandu poškodovanih ali porušenih.
Po osvoboditvi' so v enem stanovanju živele po tri družine. Treba je blld pričeti z delom in obnovo; z vso zagrizenostjo smo stisnili pesti, zasadili lopate In delali. S skupnimi napori nam je uspelo, da smo od 31 poškodovanih hiš v Majlandu popravili 27 ter pri tem napravili od leta 1945. do danes skupno število prostovoljnih ur 87.720. Obnavljamo pa še ostale porušene hiše, da bo Zidani most dobil sliko predvojnega časa. V Zidanem mostu poleg drugih obnovitvenih del gradimo tudi zadružni dom.	T- A.
* " Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. - Tiskarna Slovenskega pvročevalca. - Odgovorni urednik Šuštar Stanc