£]u6Qaas^t ust večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vnuk dan razen nedelj in praznikov ob C5. viri zvečer. Uradnlitvo tu upravnlitvo: KoloilTortke olloe itev. 16. — Z urednikom ae more govoriti VI»k dan od 11. do 11. 'Jre. — Bokopiil »e ne rrečajo. — iDieratl: Smtetopn« petlt-vraU 4 kr., prt reikntnein pon»» 'Janji ii»j, „ p0pQIl _ valja aa Ljubljano » upravnlitvu: » oelo Uto e gld., >» pol lete > gld., h četrt let« 1 gld. 60 ki., n* meaeo 60 kr., poilljatev na dom relje meiečno a kr. *«i. Po poiti volj* ■» oelo loto 10 gl., ■» pol l«ta B gld., ■» četrt laU 9 gld. 60 kr. In ■» jeden meaeo 86 kr. Štev. 292. V Ljubljani v torek, 22. decembra 1885. Tečaj II. V Ljubljani, 22. decembra. Položaj n& jugu se je v slednjih dnevih znatno zboljšal. Na željo Srbije in Bolgarije podala* se je tja doli vojaška komisija, sestoječa iz zastopnikov evropskih vlastij. Pričela je uže svoje delo-vanje v Pirotu; v kratkem izvrši svoje delo, določilo mejno črto med srbsko in bolgarsko armado, na to pa se prične pogajanje o premirji. Na pre-mirje pa gotovo sledi tudi mir, tega smo popolnoma uverjeni. Ona bojazen, katero je izrekala bolgarska vlada, da Srbija hoče premirje porabiti le v to, da se zopet oboroži ter z novimi četami “apade Bolgare, ta bojazen bila je popolnoma »eosnovana. Kajti evropske vlasti so s tem, da so bile takoj pripravljene, poslati vojaško komisijo na bojišče, pokazale, da imajo resno voljo obdržati ®»r. Res da miru ni še tako blizu, kajti med Bolgarijo in Srbijo loči še precej globok jarek. Bolgarski kuez Aleksander, zmagalec pred Pirotom, ni prepohleven, on se ponaša s svojo zmago ter zahteva od nasprotnika, da se klanja njegovi želji; zmagonosui knez Aleksander oblastno zahteva od 8rbjje, da zapustijo njene čete vidinsko okolico, »n ker se ti tej zahtevi ukloniti nečejo, gleda knez Aleksander na Avstrijo, češ, naj ona vpliva na Srbijo, da se ukloni bolgarski volji; pri tem pa knez Aleksander ne misli čisto nič na svoje čete, on zahteva le jednostransko razsodbo, Srbi morajo zapustiti bolgarsko ozemlje, Bolgari pa si smejo še nadalje pred Pirotom peči srbske janjce. Ta zadeva vender ni tako nerešljiva. Knezu Aleksandru bodo uže svetovali prijatelji, naj nikar preveč ne napenja loka, naj se ne skuša igrati s potrpežljivostjo evropskih vlastij. Ko bode morala Sr-biia zapustiti vidinsko ozemlje, tedaj se d& naj- Listek. Baron in njegova kuharica. (Iz francoščine prevel -o-c.) (Dalje.) III. V onih srečnih časih, o katerih je tu govorica, bil je v obližji ceste „Saint-James“ zeld obiskovan klub, v kateri so zahajali članovi aristokracije, in je bil poznan pod imenom .Brimstone". Člani tega kluba igrali so za velike svote, veliko pili, ter pridušali in rotili se, kar največ mogoče, z Jedno besedo dovoljevali so si vse, in naj je bilo Prepovedano, — v njih družbi trpelo se je vse. Njihovo gaslo je bilo: »Pimo in igrajmo, jutri s&bavljajmo0, in držali so se svojega gasla tako 2vesto, da bi jim sam Mefistofel lahko bil predsednik, če bi mu skazali čaat in ga povabili. Naš junak, sir Henry, umel je svoj čas in se ra magati bode treba še mnogo ovir. Trocarske vlasti držijo se načelno še vedno berolinske pogodbe, one so jo sklenile in tudi samo njim gre pravica prenarediti jo. Da se pa berolinska pogodba ne bode mogla več do pičice izvesti, da se ne bode mogel več uvesti na Balkanu prejšnji položaj, je zdaj tudi jasno. Turčija, katera bi bila v prvi vrsti imela pravico, varovati svoje pravice, ni se zmenila za kneza Aleksandra postopanje v vzhodni Rumeliji ter cel6 pustila rumelijske čete bojevati se pod Aleksandrovim praporom. Angleška, katera se je s toliko trdovratnostjo poganjala za uvedenje prejšnjega položaja, nima sredstev, da bi mogla Drugi dan podal se je sir Henry iz navade v klub, da pregleda novine, pije čašo kave in morebiti likerja, in kasneje poskusi svojo srečo pri kartah. V zavesti vspeha poprejšnjega večera ponosno je vstopil sir Henry v klubovo dvorano, kjer je uže bilo zbranih mnogo razkošnikov in starih fantov, radovedno pričakujoč novosti. Jeden izmed teh, z imenom lord Eaves, kateremu so bili škandali in blebetanje zelo priljubljeni, in je zaradi tega tudi bil poznan, povzdigne pri vstopu Henrya oči ter se glasno za-krohoče: »Lep dogodek to, lep dogodek; ha, ha, ha! Ga li poznate?® »Ne," odgovori sir Henry. »Menda vender niso potisnili našega ljubljenega kralja v posilno suknjo?" »Za boga, to panel" odvrne stari lord. » Potreba pa bo morda to marsikomu naših znancev, kedar se izvč, kaj se je zgodilo. He, he! Marki Kingsbury odvel je uajlepšo deklico v London." — »Koga je odvel?" vpraša sir baronet brez za- izvesti to svojo namero, in morda tudi ne ravno preresne volje, vedoč pač da bi morda zadela nevarno kje na nasprotje. Bolgarski narod, kateri je v vojski proti Srbom pokazal svojo moč in ži-lavost, ne bode se rad uklonil pod prejšnji jarem, zahteval bode kot zmagovalec še bolj odločno združenje. Uvedenje prejšnjega položaja je torej ne-možno, in vsa zadeva je še zelo zamotana. A tu ne gre samo za to, da evropske vlasti pridejo do sklepov, marveč posebno tudi za to, kedo izvede te sklepe. Gledč dalnjega postopanja imenujejo se razna pota, katera bi imela peljati do ugodnega izida. Listi pripovedujejo, da se snide v Londonu nova konferenca; trdi pa se tudi, da se carigrajski konferenci razširi pooblastilo, da se peča tudi z vzhodno-rumelijskim vprašanjem. Predno pa se skliče taka konferenca, gotovo bodo evropske vlasti prej poizvedele mnenje Turčije v tej zadevi; morda bode na podlagi ujenih predlogov možno rešiti vzhodno-rumelijsko vprašanje. In če se tudi to ue zgodi, nadejemo se sa trdno, da bodo vlasti soglasno, kakor pri posredovanji med Srbijo in Bolgarijo, lotile se dela ter ga srečno dovršile jednako pravično za obe stranki. Naj novejša ukaza naučnega ministra. Minister za uk in bogočastje je glede učnih knjig in učil, kakor tudi glede knjižnic za učence izdal do vseh deželnih šolskih oblastev naslednja ukaza: L O razmerah, katere so se v literaturi šolskih knjig razvile, čujejo se delj časa splošne pritožbe. nimanja, ki se ni nadejal, da se novost v čem tiče njega. »No, koga pač mislite?" vpraša lord Eaves ter se z nova zakrohoče. »Vganite! Kdo zamore zanimati moža tako dvorljivega in izvrstnega kakor je marki, če ne kaka pretekana koketa. No, še vedno ne umejete. To je vender nebeška lady Betty.... lady Betty Selwyn. Izvrstna tnarki-zinja bode, o tem sem osvedočen! V tem trenotku mislim, da je uže poročena, stavim kaj! Ha, ha, ha!" Obraz sir Henrya zaslužilo je, da bi se bilo naslikal. Padejo in vsipljejo se zabavljice uad starega lorda, katerih ni možno opisati. „In kaj vam je porok zato?" zagromi uad njim sir Henry in vbode oči vanj. »Za Boga", odvrne stari lord, »novost imam iz najboljšega vira. Brat zale Betty, mladi grof sam, mi je povedal to povest obširno to jutro." »Čitali jo bote jutri v vseh novinah v vseh podrobnostih. Kaka paša to, za novine! He, he, he!" »Tedaj ste uverjen s tem, kar trdite?" vpraša sir Henry grozeč se in stiskajoč pesti. »Gospod, tako, kakor sem uverjeu, da živim," odgovori stari Posebno je tudi — brez ozira na oškodovanje pouka — revnejši del prebivalstva s tem materij elno zadet. Pridržim si na tem polji TiK£nT£T~6T}S?d^ naredbe, katere bodo ugajale načelu napredujočega zboljšanja učnih knjig ter odpravile nekatere zlorabe, a najprej zaukazujem naslednje: 1.) Učiteljsko osebje vseh ljudskih in srednjih šol se ima strogo opozoriti na ukaze in naredbe, katere se tičejo aprobacije in rabe učil, in dolžnost je dotičnih šolskih vodij in ravnateljev pod osebno*/odgovornostjo, da se natanko po njih ^ravnajo. 2.) Posebno se ima zabraniti vsaka nepotrebna zmena učnih knjig na srednjih šolah, in vsaka zmena se mora strogo omejiti na najbolj nujno potrebne slučaje. 3.) Niti učitelj niti ravnatelj, niti učiteljski zbor ljudske ali srednje šole ne smo od učencev terjati, da si poleg knjig, katere so za pouk nepogojno potrebne, naročijo še druge knjige ali učne pripomočke. Sploh naj se strogo gleda na to, da se učencem prihranijo vsi neopravičeni troški za učne pripomočke ter da se na srednjih šolah vpliv, katerega ima učiteljsko osebje na naroče-vanje pomočnih knjig, ne zlorabi. Deželna šolska oblaatva naj gledajo na to, da vsi deželni, oziroma krajni šolski nadzorniki čuvajo izpolnovanje teh določil ter stopijo vsaki zlorabi z vso odločnostjo in strogostjo nasproti. II. Večkrat se je prigodilo, da so se v knjižnicah za učence ljudskih in srednjih šol našle knjige, katere niso bile samo zaradi vsebine neprimerne smotru izomike in vzgoje mladine, marveč naravnost škodljive. Da se takim obžalovanja vrednim prikaznim konec stori, zaukazujem, da se šolski vodje in ravnatelji ljudskih in meščanskih šol zopet opomnijo na tukaj uradni ukaz z dne 3. januvarija 1882, št. 13456 ex 1882, tičoč se nadziranje in rabo šolskih knjižnic na ljudskih in srednjih šolah, in da se jim, kakor tudi ravnateljem srednjih šol, stori v dolžnost, da vse knjige, katere so v šo-larski knjižnici njihovemu vodstvu izročene šole, v kolikor se to ni uže zgodilo, kakor tudi v bodoče tej knjižnici pripale tiskovine (podobe) natanko pregledajo ter skrbijo za to, da se vse . knjige, katere bi po svoji vsebini bile V patri-jotičnem,'verskem ali nravskem oziru sum-isujive, takoj odpravijo, oziroma se ne sprejemajo. Vodje in ravnatelji imajo pravico, pri pregledovanji poslužiti se njim podanega učiteljskega osebja. Vsakvjučitelj je gledč vsake po njem pregledane knjige s svojim podpisom v knjižničnem zapisniku, dodavši datum izvršivšega se pregleda porok za tt>, dtt Vsebina knjig« ne nasprotuje no-behl gori omenjenih točk. Za ta pregled, za katerega natančno izvršitev so osebno Odgovorni ravnatelji in šolski vodje, določiti se ima posamičnim šolam primeren obrok, in sicer najdalje do 1. maja 1886; po preteku tega roka imajo o izvršitvi poročati šolski oblasti. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V dolenje-avstrijskem deželnem zboru in-terpeloval je Suess zaradi jezika, kojega rabi češka šola na Dunaji pri svojem uradovanji. Na to interpelacijo odgovoril je namestnik, da je deželni šolski svet naročil vodji te šole, da se mora pri občevanji z vnanjimi uradi posluževati nemščine, v notranjem uradovanji in pri občevanji s stariši sme rabiti tudi češčino. Ta naredba ni po godi „liberalnim“ Nemcem, oni hočejo, da mora češka šola tudi v notranjem uradovanji posluževati se nemščine. Koroški deželni zbor je deželnim uradnikom in zdravnikom povišal plače, in sicer tako, da se petletne osebne doklade od zdaj na dalje uraču-najo v pokojnino. Iz Zagreba se poroča, da misli bivši ban Mažuranič zopet nastopiti politično delovanje; opozicija ga namerava postaviti za kandidata v sabor na mestu umrlega sekcijskega načelnika Vončine. č^_b^ bi^ Mažuranič izvoljen v sabor, n^pjijdru-žil bi se nobeni zdanjih strank, marveč zavzel popolnoma posebno stališče. Med prošnjami, katere so se predložile v zadnji seji ogerskega državnega zbora, je bila tudi jedna, katera zahteva, naj se matice vseh vero-izpovedanj spisujejo v magjarščini; s tem bi se storil zopet zdaten korak do pomagjarjevanja drugih narodnostij v Ogerski. Da je taka zahteva vzbudila med zaslepljenimi šovinisti odobravanje, je gotovo Poslanec Madarasz izmed nezavisne stranke je celo predlagal, naj se storijo potrebni koraki pri ministerstvu, du se dotični zakon po volji magjarskih šovinistov predela. Ministerski predsednik Tisza pa je odgovoril na to, da se mora taka sprememba pač prej dobro premisliti, ker bi omejevala narodnostim v zakonu zajamčene pravice in bi gotovo vzbudila občno nevoljo. Tuje dežele. Vojaška komisija, katera se je podala na srbsko-bolgarsko bojišče določat demarkacijsko črto, vrne se, kakor poročajo nekateri listi, uže do Božiča. Grof Khevenhuller baje prevzame posredovanje pri sklepanji miru med Bolgarijo in Srbijo. Italija iz Avstrija sta baje zel6 prijazni bolgarskemu združenju, Nemčija je indiferentna in Rusija da še vedno zahteva prejšnji položaj. Iz Pirota se poroča, da vsak dan vsled hudega mraza pogine 30 do 40 mož. Bolgarska armada tudi ne more dobivati potrebnega živeža od doma, ker so vsled viharjev na Dragomanski lord, katerega je sir Henryjeva razburjenost počela zabavati. »Evo vam dokazov!" Danes v jutro, ko so poklicali lady Betty k zajutrku,- ni je bilo več v njeni sobi, temveč našli so na toaletni mizici le biljet, kateri oddajo materi, ki je skoro omedlela. »V tem imenitnem biljetu pravi lady Betty, da je pobegnila z lordom Kingsburyjem, ki jo je uže davno ljubil skrivaj; takoj se bosta poročila. He, he, moj dragi gospodine! Kako nas babe vse vodijo za nos!“ »Tedaj res!" vzklikne sir Henry in pade omed-levši na naslonjač. »Na mojo čast," pravi slovesno lord Eaves ter položi roko na prsi. »Tako gotovo kakor upam na večno izveličanje. Morali bi tudi vedeti, da je lord Kingsbury bil zaročen tudi z mis 0’Shea, lepo Irko, ki je najbogatejši dedič zvezne kraljevine — z nečakinjo admirala 0’Gradyja. Kaj se bo zgodilo? He, hel“ Sir IIenry o tem ni ničesa več čul. Vstal je s sedeža, stopil po konci, kar se je uekaterim videlo smešno, njemu samemu pa naj- žalostnije, stisnil ustni in groznim glasom zavpil: »Tedaj pa se zarotim pri vsem, kar mi je svetega pod solncem, da se bom poročil s svojo kuharico!“ Potem vzame palico in klobuk ter zaloput-nivši vrata odide iz dvorane. Nekateri so se mu čudili, drugi zopet ga smešili. Prišedši iz kluba, pokliče izvoščeka ter mu ukaže hitro peljat ga v Barkeley-Square. Slovesno mu odpre vrata stražnik, za katerim je stal Cuffee, črnec, hlapec za ježo, iz čegar širokih ust se je lesketala cela vrsta krasnih, belih zob. Sir IIenry plane kakor zdivjan skozi vežo. »Ne posmehuj se, pasjeglavec!" zakriči mu ter se postavi pred črnca, kažoč mu pesti. »Teci in reci kuharici, da naj takoj pride v mojo sobo. Je-li si razumel?" »Da, gospod," odgovori Cuffee, ki se je pa le še bolj porogljivo smejal, in je naglo stopil po stopnicah ter seboj privel kuharico. Strežnik je pa opazoval svojega gospoda čudom. Sir IIenry podal se jo v bogato in krasno opravljeno sobo ter se vsel k mizi za pisanje soteski hudi zameti. Srbska vojna pa se baje navzlic mnogim neprilikam prav dobro počuti. Med Črno Goro in Turčijo nastale so v slednjem času razmere zopet bolj napete. Črna Gora oskrbela je za vso svojo vojsko orožje po najnovejšem načinu. Na mejo poslala je zopet tri batalijone, ker Turčija tam zbira svoje vojake. Dopisi. I/, Trsta, 20. decembra. (Tržaške razmere.( Življenje tržaško spoznati je najlažje po mestnem zastopu; iz delovanja mestnega starešinstva odseva vse politično in socijalno življenje Trsta. Naj v naslednjem navedemo, kako piše „Edinost", govoreča o zadnji seji mestnega zastopa: V zadnji seji mestnega zbora je prišel tudi gosp. Nabergojev predlog v obravnavo, kateri je meril na to, da bi se po toči poškodovanim okoličanom iz mestnega žepa dalo vsaj lOOOOgld. S to svoto ni posl. Nabergoj segel previsoko, kajti znano je, da so imeli okoličani vsled toče najmanj 150000 gld. škode, ako bi se jim bilo torej dalo omenjenih 10000 gld., bilo bi to komaj nekaj nad 7 po sto. Ali delegacija je predlagala le 3000 gld. in to svoto je tudi večina zbora dovolila kljub temu, da so slovenski poslanci poudarjali, da je ta svota dosti prenizka. Po toči poškodovani okoličani torej dobodo vsega skupaj 5000 gld. podpore, kar je toliko kakor nekaj nad 3 gld. za vsakih 100 gld. redne škode. Kaj si zboljšajo s to malo svoto? . . . Pa pustimo to, tudi za najmanji dar mora nesrečen človek hvaležen biti in mi smo zadnji, kateri učimo naš narod nehvaležnosti; toda vidi se, da je ta dar prišel jako prisiljen in tako pozno, da se o njem pač ne more govoriti: »Ke-dor hitro pomaga, dvakrat pomaga." In hitra pomoč je bila toliko bolj potrebna, ker so jesenske povodnji privedle še novih nadlog za naše okoličane. Iz vsega tega je razvidno, da je politična strast uže znane laške straoke v Trst n zamorila ves čut za pravo kristijansko ljubezen do bližnjega in da se zbog tega širi po Trstu največa korupcija, v senci katere prav dobro r, -stejo politične ničle, iskajoče za svojo hinavščino in svoje vetrnjaško postopanje obilega odškodovanja na časti in blagu. Ako bi bil torej gosp. Križanac v tem obziru in zmislu rabil besedo Babilon, gotovo bi jo bil rabil na svojem mestu; toda Slovenci in njegovi zastopniki niso krivi babilonskih razmer, oni so le žrtve teh razmer. Tržaškik Slovencev patrijotična skrb pa mora biti, da se prej ko prej rešimo te babilonske zmešnjave, teh žalostnih razmer. To pa je le mogoče, ako vplivamo po svoji moči, da se bližnje volitve tako izvrše, da v mestnem zboru neha Nekoliko minut za tem nekdo potrka bojazljivo na vrata in v sObo stopi krepko, čvrsto dekle, kakih 20 let stara, v široki obleki od katuna, s cvetlicami, z golimi komolci, na glavi belo čepico, ter se vstopi nekoliko korakov proč od njega. »Tu sem, sir Henry," pravi potem boječe, pričakuje, da jo izpusti iz službe ali jo pokara zaradi kakega nepoznanega pregreška. »A, ti si tu", pravi baronet in se obrne. »Zapri vrata in stopi bliže — kako ti je ime?" »Sarah Jones", odgovori mu. »Običajno me zovejo Sally", pristavši in se prikloni nekako zmešaua. »Dobro; bodi Sarah Jones ali Sally, hočem te vzeti za ženo, razumeš? Zarotil sem se, da se poročim s svojo kuharico — in Bog mi jo priča, spolnil bodem obljubo. Treba je tedaj, da se pri' praviš, v osmih dneh bodeš moja žena — brez ugovora!" Sally postala je sedaj bleda in zopet rudeča; bila je vsa zbegana in zmešana, naposled pričela je jokati. »Sir Honry! Gentleman, kakor iste vi in mislite vzeti v zakon mene, obogo dekle! O gospod, gospodarstvo laške stranke. V ta namen bo treba pri volitvah stroge discipliue, kakeršua je vladala za časa volitev v državni zbor. Okoličani morajo prod vsem paziti, da se jim nikjer ne vrine nobena kukavica; v mestu pa morajo Slovenci po Vsoj moči delati na to, da se volijo pošteni, značajni možje, ki v resnici žele mir in napredek tržaškega mesta in v katerih ne odločuje le strast in samopridnost. Uprav zdaj pred volitvami še morejo naši Vl'li okoličani prepričati, da jim ni pričakovati zboljšanja ne v duševnem, ne v gmotnem oziru, dokler ne propade po polnem stranka, ki je Trst let vladala s svojim terorizmom. Kakor okoli-^ani> prav take pa se morajo tudi vsi dobro mi-steči Tržačani ozko zjediniti v namen, da enkrat neha neznosno stanje, ki Trstu neizmerno škoduje •n nam prinaša mestu dela in kruha vsak dan Ve6jo revščino. Zadnji čas pa je, da se stvar obrne na boljše. Razne vesti. — (Kolera v Benetkah.) Da se je kolera v Benetkah pokazala, se ne da več prikrivati, dasiravno •^mošnji mestni uradi to še vedno ta j e in se do sedaj ničesar še ni vkrenilo, da bi so preteči nevarnosti v °kom prišlo. Pred nekoliko dnevi je tamkaj umrla lnarquisa Bassecourt. — Iz Trsta se dunajskemu Časniku sledeče poroča: Na parniku „Poluks“ avstrijsko-ogerskoga Llojda, ki je bil tri tedne v pristanišči pri Benetkah, zbolel je mornar pod prikaznimi, iz katerih 80 jo dalo z gotovostjo sklepati, da ima kolero. Parnik 3° to pristanišče nemudoma zapustil tor se bližal istrskemu obrežji. Mod vožnjo je pa umrl ta mornar in so njegovo truplo po navadi v morje pogreznili. A kmalu Potem zboleli so še trije drugi mornarji in so so pri teh pokazale zopet isto prikazni. A vsemu temu navzlic se to gosposki ni naznanilo in so se mornarji zoper V8e predpise odpustili, ki so se potem po raznih krajih raztresli. Še le pred nekoliko dnevi zvedela jo o tem gosposka. Takoj so jih pričeli iskati, pa bilo jo uže Prepozno, kor za nobenega niso mogli zvedeti. Zaradi toga brezvestnega in nepostavnega čina se bode ladijin kapitan moral prod sodiščem zagovarjati. — K sreči ta slučaj do sodaj ni še imol nevarnih nasledkov, a razvidi so iz tega, kako malo da se ljudje zmenijo za sanitetne policijsko naredbe. — (Zanimljiva obsodba.) O sodniku Kur-ganowskiju v Permu na Huskom so sledečo pripovodujo: Kuiganovski, ki je nekoliko ekscentričen mož, imel jo nedavno ravno kazensko obravnave, kar se prikaže skozi vrata, ki v njegovo privatno stanovanje peljejo, njegova soproga, katera mu naznani, da je kosilo pri-1 Pravljouo in da naj takoj obravnave konča. Sodniku 80 Je to motenje jako malo dopadlo in opozori tedaj svojo ženo razdraženo, da je na vsako motenje sodniških obravnav kazen nastavljena. Ker so je pa to sodnikovi soprogi monda manj važno zdelo, nego to ni mogoče! Tega ne morem storiti — ne, ne ue sniem; kaj poreče moja mati? Moj Bog, moj Bogi“ „Sedaj si zadosti čvekala, molči!" zakriči sir Henry ter udari s pestjo ob mizo. „Dam ti pet minut premisleka — ali postaneš moja žena, ali pa zapustiš mojo hišo brez spričevala. Izvoli torej, *uaš li Citati ?“ „Ne, ne, gospod", odgovori mu ihteča. „Znaš li pisati ? l „Ne, ne, gospod!'1 „Tedaj je potreba, da se priučiš. Dal te bom Vzgojiti in izučiti vsemu, kar potrebuje lady. Pomisli, kaj te čaka, če ne ustrežeš moji prošnji. Pet minut imaš tedaj časa, izvoli si ali srečo ali Pogubo.11 To izpregovorivši potegne sir žepno uro or-jnške velikosti, kakor jih je dandanes možno dobiti lo pri starinarji, jo položi pred se, da zamore Stoti usodnih pet minut, ki naj odločijo usodo Sare Jones. (Konec prihodnjič.) če bi jed postala mrzla, prikažo se čez pet minut vnovič med vratmi ter ga zopot h kosilu kliče. Sodnik, razjarjen, sedaj samo mož postave, pretrga za trenutek obravnavo ter napiše resolucijo, s katero svojo ženo v kazon troh rubelj nov obsodi, potom potegne listnico iz žepa, položi tri rubeljiie na mizo in obravnavo nadaljuje. Kako ga je potem ljubeča soproga sprejela. 0 tem pripovest molči. — (Podatki o loteriji.) Jako zanimljivo je, da so lotos dohodki loterije manjši, nego so bili pretekla leta. Uzrok temu je, da se jo letos več sto tisoč goldinarjev manj stavilo, kakor tudi, da so se morali izplačati izvanredno mnogi in visoki dobitki. Po sostavi dotičnega oddelka finančnega ministerstva se je leta 1884 od januvarija do septembra stavilo 14 953 000 gld., letos pa samo 14 543 400 gld., tedaj tekočo loto za 409 600 gld. manj. Troški, oziroma dobitki znesli so preteklo leto 8 402 000 gld., tekoče leto pa 9 306 000 gld., tedaj za več nego 900 000 gld. več. Čisti dobitek male loterijo znašal je pretečeno leto 6 550 000 gld., letos pa samo 5 237 000 gld., tedaj je za več nego 1 300 000 gld. manji. Očividno ima letos država pri igranji „ smolo". Posebno veliki dobitki zadeli so letos v Pragi in na Dunaji. — (Ženska životni zdravnik.) Laška kraljica Margarita imenovala je gospico doktorico Marijo Torne, ki je dokončala mediciniCne studijo v Curih-u, svojim životnim zdravnikom. — (Na lovu zmrznila.) Iz Temešvara se poroča: Notar Berger in sin posostnika Sebestyena podala sta se predvčerajšnim na lov, ki je jima imel usodopolen postati. Ker so le predolgo nista vrnila, šli so ju iskati in so ju našli zmrznjena. Kakor se je poizvedelo, bila sta nekoliko vinjena, ko sta šla od doma; vsled tega sta na prostem zaspala, in sicer — za večno. — (Sina zaklal.) Iz Arve na Ogerskom se piše: Obče spoštovan in premožen kmet Andrej Kur-esinka, ki je bil dvajset let prvi občinski svetovalec, izročil je pred nekoliko leti gospodarstvo svojomu sinu Andreju Ta je razdražil 11. t. m. svojega očeta, katori je v budi jezi zagrabil za nož in ga svojemu sinu s tako silo v srco sunil, da se jo ta smrtno ranjei na tla zgrudil in, ne da bi zinil še kako besedo, v 3 minutah umrl. — (Dragocena slika.) Iz zbirko slik, kojo je zapustil lord Dudloy, vkupil je te dni vojvoda Aumal-ški slovečo Rafaelovo sliko „tri gracije" za 25 000 funtov šterlingov. (Na želozniški postaji.) „Kako jo to, da so mož kot vi v tretjem razredu pelje?" — „Vidite, moj ljubi, jaz sem kot Cezar. Jaz sem raji prvi v tretjem, kakor drugi v prvem razredu!" *a. — — — ., —nmm ■■■H n Domače stvari. Deželni zbor kranjski. (VIII seja dne 18 decembra.) (Konec.) Ob ]/il. uro popoludnč nadaljuje so soja. Poro-čevaloc finančnega odseka posl. Šukljo naznani, da finančni odsek ostane pri svojem predlogu. (Obširnejši posnetek iz govorov posl. Šukljeta pri tej debati priobčimo pozneje iz stenografičnoga zapisnika.) (Predsedstvo provzame deželnega glavarja namestnik posl. Grasselli.) Deželni glavar grof Thurn pravi, da je pred-bacivanje, da je deželni odbor zavlekel potrjenje ome-njonega zakona, neopravičeno. Deželni odbor ni imol časa o zakupu mnogo so pogajati, šo menj pa razpisati natečaj. Na dalje zavrača s krepkimi besedami govornika neosnovane trditve barona Schwegelna gledo poizvedb o količini Na barona Schvvegelna resolucijo omenja govornik, da vsak doželni odbornik natanko pozna svojo dolžnost ter jo vestno izpolnuje, kajti vsakdo je z vso dušo unot za blagor dežele. (Odobravanje.) Posl. Detela odbija napade na deželni odbor ter pravi dalje, da g. Deschmann tu posluša s posebnim smehljanjem napade na deželni odbor ter ga ne zagovarja, vender je tudi on pritrdil vsem sklepom deželnega odbora. Ko so prej nemški gospodje imeli še večino, niso nikdar mislili na ta davek, opomnil jo nanj šo lo dr. Vošnjak. Doželni odbor ni mogol proj skleniti pogodbe, saj so je sploh ugovarjalo, da ta za- kon ne bode potrjen. Dalje ugovarja govornik baronu Sclmegelnu, da so vpeljanih 20000 hektolitrov špirita ne porabi samo v Kranjski, marveč da se pošilja zopet dalje v drugo deželo. V drugih deželah niso šo dosegli tega uspeha kakor pri nas, in deželni zbor bi moral z zadovoljstvom vzeti v znanje ta uspoh. Od barona Sclnvogelna nasvetovana resolucija zdi so mu nepotrebna, ker deželni odbor sam ve, kaj mu jo storiti, zatorej mora zavračati vsa napadanja na deželni odbor, kajti nobena krivda se mu ne moro dokazati. Posl. Luckmann meni, da predlog barona Schwegelna nikakor ne namerava izreči deželnemu odboru nezaupnico, marveč le za bodočnost skrbeti. Sicer je njegova stranka uže prej mislila na obdačenje špirita. Posl. dr. Vošnjak omenja, da je nemška stranka sicer mislila na obdačenje, a da je nastopila napačno pot; hotela je obdačiti špirit, kar se ne more potrditi; mi smo obdačili le konsum špirita, kar se je tudi potrdilo. Nadalje pojasnjuje govornik, kako se je oddal dac v zakup. Posl. Deschmann toplo priporoča Schwegoluov nasvet; dalje kliče v spomin one čase, ko so narodni poslanci napadali nemški deželni odbor ter mu očitali celo vrsto napak. Pri obravnavah o tej zadovi v odseku on ni molčal; on da je zmerom povdarjal, naj se pri pogodbi gloda na to, da bodo določila jasna, kar pa pri zdanji pogodbi z g. Deklevo ni. Posl. Detela spomina predgovornika, da ni govoril v deželnem odboru proti njegovim sklepom, da je torej tudi solidarno odgovoren za to. Gosp. Kersnik opomina g. Deschmanna, da je bilo njegovo postopanje nekdaj pri obsojanji delovanja deželnega odbora vso drugačno. Posl. baron Schvvegel še jedenkrat oporeka trditvam posl. Detele ter pravi, da deželni zbor ni zaradi tega tu, da bi hvalil deželni odbor, marveč presojati ima njegovo delovanje. On ni hotel izroči deželnemu odboru graje, in če se g. Detela toliko opravičuje, prihaje mu na misel prislovica: „Kdor se preveč opravičuje, so sam obtožuje." Posl. dr. Samec omenja sitnostij, katero imajo prestati obrtniki pri pobiranji daca in morajo večkrat požreti marsikatero britko. Posl. Šukljo kot poročevalec v daljšem jeder-natom govoru pobija napačne trditve predgovornika ter podpira odsekov prodlog. (Obširneje posnamemo pozneje govor iz stonografičnega zapisnika.) Na to so se še oglasili k stvarnim popravkom posl. Apfaltrern, Luckmann in dr. Moscho. Pred glasovanjem zapustijo dvorano gospod deželni glavar in posl. dr Vošnjak in Detela, da ne glasujejo o lastni stvari; posl. Deschmann je glasoval proti od-sekovemu predlogu. Pri glasovanji se je zavrgel Schvve-golnov predlog ter se sprejel odsekov nasvet, naj se poročilo vzame v znanje. Konec seje ob 2. uri popoludne. — (Deželni zbor kranjski) imel je danes sejo, potem pa je preložil svoje delovanje do 4. januvarija 1886. — (Deželni odbor kranjski) s tem objav lja, da so bodo na podlagi sklepa deželnega zbora dne 14. decembra 1. 1885 in v zmislu določil razglasila c. kr. deželnega predsodnika za Kranjsko dne 12ega januvarija 1. 1885 (dež. zak. II del, št, 6) v dolno pokritje deželno potrebščine za 1. 1886 v najem dalo poberaujo samostojne deželno naklade po 3 gld. od vsacega hektolitra (oziroma po 3 kr. od vsacega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega evota, rozolijo, likera in poslaščenih žganih pijač sploh). Poboranje te dežolne naklade so bode dalo v najem ali po posameznih okrajih, ki so ustanovljeni na Kranjskem za poberanje vžitnine od vina in mesa, ali pa za več takih okrajev, ali pa za vse okraje cele deželo enemu samemu zakupniku — toda s tem pogojem, da se zakupnina določi tudi za vsaki okraj po-sobe. Sprejemalo se bodo le pismeno ponudbe, katere je do 27. decembra 1. 1885 do 12. ure oddati. Tega zakupa se smč udeležiti vsak avstrijsk državljan, kateremu tega ne zabranjuje noben postaven zadržek. — (Društvo zdravnikov v Kranjski) ima jutri dnč 23. t. m. letošnji občni zbor. Predavali bodo gospodje primarij dr. D or ni g, zdravstveni svetovalec dr. Piu in vladni svetovalec dr. Keesbachor. — (Klub pisateljskega podpornega društva) imel je miuolo soboto v čitalniški dvorani zabavni večer; udeležilo se ga je 27 gospodov Članov. Predsedoval je gosp. dr. Zupanc, čital pa je gospod L. Pintar odlomek iz Lukijana. Berilo sprejelo se je z veliko pohvalo. Prihodnji zabavni večer je dnč 2 januvarija. — („Edinost#,) glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko, prinašala bode z novim letom znanstveno prilogo; priloga bode izhajala vsako soboto ter stala za naročnike nEdinostiH 1 gld. za vse leto, za druge 1 gld. 50 kr. — (Iz Šmartna pri Litiji) se nam piše: V imenu pevovodje in vseh pevcev zahvaljujemo se z največjo hvaležnostjo vsem tistim gospodom, kateri so naše borne pesni v cerkvi na dan svete Barbare kaj v prid vzeli. Res, da še v začetku našega povskega učenja, se ne more kaj prida zahtevati, ali voljo imamo, se kolikor mogoče pridno tega dela poprijeti in se marljivo vaditi, ter upamo, da se v kratkem utrdimo v našem pevskem delovanji. V veliko čast in veselje si štejemo, da se bolj izobražimo v učenju petja, ker neka pesmica se glasi: „Rad ostani, kjer poj<5, hudobni pesni nimajo." Zatorej podpisani, vsi z enim glasom potrdimo in z veseljem obljubimo se v tem kolikor mogoče izuriti in utrditi. Vsa čast in hvala pa gre le našemu vodju in učitelju Bartlju, ki se je toliko ponižal se z nami pečati in s tako marljivostjo se z nami truditi, za to se mu vsi z iskreno hvaležnostjo zahvaljujemo. Pevski odbor v Šmartnem pri Litiji. Vabilo na naročbo. Z 1. januvarijam 1886 prične se nova narotba na naS list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po postni nakaznici, na čegar odstrižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po poiti: za eelo leto........................gld. 10*— „ pol letu...........................n S'— „ četrt leta............................ 2-50 „ en mesec............................n —'85 Za Ljubljano: za celo leto........................gl » » » srebru......................83'26 Zlata renta......................................109'40 b°L avstr, renta.................................100 • 15 Delnice ri&rodne banke........................... 869' — Kreditne delnice................................. 294 50 London 10 lir sterling...........................126 - 05 20 frankovec....................................... 9‘98s Cekini c. kr........................................ 5.98 100 drž. mark.......................................61-90 Uradni glasnik z dn6 22. decembra. Dražbe: V Krškem zemljišče Mihe Teršeliča v ka-tasterski občini Drnovo (1075 gld.) dn6 23. decembra 1885, 23. jan. in 24. febr. 1886; — zemljišče Fr. Lekšeta v ka-tasterski občini Ravno (3177 gld.) dn6 23. decembra 1885, 23. jan. in 24. febr. 1886. Umrli so: Dne 19. decembra. Karol Šavs, črevljarjev sin, 2 pies., Opekarska cesta št. 33, davica. — Polona Ger-dina, soproga hiš. posestnika, 64 1., Šmartinska cesta št. 3, obistna bolezen. Dn6 20. decembra. Leopold Ložar, kramarjev sin, 2 1., Krakovske ulice št. 13, ošpice. — Marija Lampič, mestna uboga, 75 1., Karlovška cesta št. 7, občna vodenica. V civilni b61nici: Dn6 18. decembra. Katarina Kvas, delavka, 48 1., kron. plučna tuberkuloza. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v rana Tempe- ratura 7. zjutraj 748 85 — 6 0 2. pop. 747 81 — 3 0 9. zvečer 747 29 — 4*6 ; Mo- Vetrovi J Noho ! krina i v mm szpd. sl. svzh. sl. obl. 0-00 K A/ k Kisla voda, kopelišče Radvanj Vslod obilega ogljonokis lika, natrona in lithiona je radvanjska kisla voda kot specifikum pri: protinu, k a uniji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, hrambo rici, hrahoru, zlatenici, želodeč-nili boleznih in pri kataru v obče, Kopelji, stanovanja, restavracija ceno. Zaloga: F. Plantz, Stari trg, Ljubljana. s svojo jako obilo ,,uatro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi so dokazali, da je ogljeno-kisli £5^^ ,,Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotoveje zdravilo. to/ 52—31 (81) Najizborniše sredstvo v mokrotni jeseni in po zimi za obuvalo, da se noge ohranijo tople in suhe, je jedrno le v tej stroki neprekosljiva J. Bendikova (Sv. Valentin na Spodnjem Avstrijskem) patentovana nepremočna mast za usnje (22krat premijirana) ki je na prodaj po tovarniških cenah v vseh večjih mestih cesarstva; v Ljubljani pri: Schussniggu & Webru ; v Kranji pri Puthonu ; v Škofji Loki pri Ko-celiju; na Jesenicah pri Trevnu in na Krškem pri Engelbergerji. Svari se pred ponarejenimi, usnju škodljivimi mazili. Pri kupovanji treba paziti samo na napis: v Pragi, Staro mesto. 8—3 ten Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovat^ e v bankovcih za 4 dni odpovedbe . . , » 8 » » ... » 30 » » . . v Napoleondorlh 30dnevna odpoved .... Bmesečna » .... 6 » > .... 3'L od sto 3'/a » > 37. * • 3 od sto 3'A * » » . . . . 8'/, » » Oddelek xa giro v bankovcih 2'L proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Beko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec, Sibinj, Jno-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po l/,proc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu ‘/,proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—35 "V dn6 1. oktobra 1883. Za prihodnje leto 1*386. V zalogi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani je izšla: O ut $ Slovenska I •■•iili k;i za navadno leto 1886. Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše. 1 Knjigarna Ig. v. Kleinmayr 8 Fed. Bamberg v Ljubljani priporoča za božična in novoletna darila osebito naslednja dela: Gregorčič Simon, Poezije. Drugi pomnoženi natis, cena 1 gld. 20 kr.; elegantno vezane z zlatim obrezkom 2 gld. Jurčič Josip, Zbrani spial. Elegantno vezani: I. zvezek 1 gld. 50 kr., II., III., IV. in V. zvezek, vsak po 1 gld. 20 kr. Msjar H., Odkritje Amerike. Trdo vezano 1 gld. 60 kr. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjes-mah, 90 kr. Jenko Ivan, Pesni. 1 gld. Knjižnica aloven. mladini: Dragoljubci 30 kr., Peter Rokodelčič 36 kr., Sreča v nesreči 35 kr. Razlag, Pesmarica. 60 kr. Šmid Krištof, Splai. 3 zvezki, po 40 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino, 20 kr. (189) 5—4 P 1 I 1 I 1 Odgovorni urednik J. Naglič. Ti«k»t» in laligata Ir. t. Klo i nm»y r A F« d. B» m h n r g v Ljubljani