153. številka.
Ljubljana, v petek 9. julija 1897.
XXX. leto.
vaak dan «v**«r, iiimKi nedelj« in prsen ike ter valja po pofit i prejeman za avstro-oger sk e letele «* vse leto 16 pld . ca pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., xa jedco 1 fld. 40 kr. — Za Ljnbljano brss pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ta Aetrt leta 3 gld. 30 kr., ta jeden mesec 1 gld. !0 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ta četrt leta. —   Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina tna&a. Za otnani la  plačuje s« od fttiriatopne petit-vnte po 6 kr., Ce ae oc&anilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., ee se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole traokirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Orednittvo in npravniitvo je na Konkretnem trgu st. 12. Op r s v e i s t v u naj se blagovolilo poiiljati naročnine^ reklamacije, osxanila. t. J. vee administrativne stvari.
—
Premestitev zatiškega sodišča.
St. Vid se s hvalovredno noemo poganja za to, da dobi sodišče, a je-li v to primerno sredstvo § 19 tisk. zakona, kateri sili liste, da morajo pri občevati tudi najdrznejše neresnice, ako so spisane v cbliki popravka, o tem  naj   sodi javno mnenje.
Županstvo v St. V (Ju nam je poslalo naslednji popravek:
.O uvodnem članku[v »Slov. Naroda* z dne 6  julija 1897. št. 150 ^Premestitev  zatiškega so* diHČ-a" izvolite po Bmisln § 19 zak. z dne 17. dec. 1S62. at. 6 d. z. sprejeti m na istem mesta pona tisniti sledeči popravek: Ni res, da dobiva Št. Vid vodo pod pokopališčem,   res pa je, da ima vodo v 5 minut  odstranjenem  studenca.   Ni res, da misli Sr. Vid za vodovod  na če&enjski studenec, — res pa ja da huče vpeljati  svoj   lastni  studenec, „ma-klenovec", — kateri  služi samo St. Vidcem, osta neta pa se petrnški  in  čefienjeki  studenec vasem Cešnjice in Petrnšnjavas. Ni res, da je vode veliko premalo, — res pa je, da  sta ca Kranjsko mero-dajna izvedenca: c. kr. gozdni  inženir  Put;ck in deželni inženir Hrasky vodo preiskala, in svojo izvedeniško mnenje  izrekla  tako, da je samo iz ,ma-kleoovca" dovelj stndenčnice za  vas St. Vid t. j. za ljudi in za žival.   Ni res,  da St. Vid nima za pranje vode, — res  pa je,  da  rabi za pranje pe truški studenec, ki se ni še nikoli posuši).   Ni res, da St. Vid nima drv, — res pa je, da ima vas St. Vid sknpni nerazdeljeni gozd do 100 oralov, in da ima poleg tega še vsaki posestnik ovoje gozde. Ni res,  da   sedaj   ni stanovanj v St. Vidu, — res pa je, da stoji danes 8 rodbinskih stanovanj praznih, >n 10 sob za zasebnike. Pripravi se jih pa v teku pol leta se jedenkrat toliko,  ne da bi bilo treba novih Btavb. Ni res, da so Št. Vidci pestili na vse mi/, c načine župane, in tako dosegli, da se je   o njih bdihiu izreklo  več   županov,  kateri  bi  sicer rajši videli, da se acdišče premesti v Viflnjogoro — res pa je, da so županje po lastnem prepričanju izrekli se za Št. Vid, in da isto   razmerje glede Št. Vida in Višnjegore  obstoji,  kar  se je V.šnjagora začela poganjati za premeščen je sodišča, t. j. od leta 1868.
kar uradni spisi dokazujejo. Ni res, da šteje Št Vid 75 razatrtsemb hiš — res pa je, da je vas Št. Vid skupna celota 92 hiš, ker kažejo oči in uradni zapisnik. Š . Vid 8. julija 1897 Franc Zadel, načelnik."
Ni res! Nič ni res, pravi županstvo, pa je vender vse res, nt>jbo!j resnično pa to, da Št. Vid v nobenem ozira ni primeren za sedež sodišča.
Podpora vinogradnikom — porabljena.
Treba je bilo mnogo truda in mnogo prcftenj, predno ee je državna uprava dala prepričati, da si nafti vinogradniki ne opomorejo, d. kler jim država in dotične dežele ne priskočijo na pcmoč, dklerne dobe denarne podpore Končno se je vender doseglo, da se je država odi. čila d jati vinogradnikom pod gotovimi kavtelanai posojila v svrbo obnovitve opu stesenih vinogradov, in dežele so storile i-to tako.
Vsled tega eo se vinogradn ki p< prijeli dela po vinograd h, in Če je zdaj obnovljenih rar.meroma ž e mnogo vinogradov, je to največja zasluga države, oziroma dežele.
V nGvejftem Času so tudi vladni organi jeli izpcdlujMi ljudstvo, naj obnavlja *intgr»dr, in uspeh tega je viden. Zdaj Čaka jako mnogo vinogradnikov na pcdpore, jako moogo se jh je na rsčun ped pore zadclžtlo, a vse bo kaj nengodno presenetila veat, da letos ne dobe niti krajcarja, čs jim cesar 8 posebno odločbo ne pnmore.
I) žavni zbor je za letodnjo leto v podporo vinogradnikom vseh vinorodnih dežel dovolil 80.000 gld. kredita, deželni zbor kranjski pa je sklenil, da je letos za pe sojiia vinegradnikom porabiti kacib 27.000 gld. seve s pogojem, da isto toliko, kiikor dežela, da tudi država. Kranjski vinogradniki bi morali torej letes dobiti 54.000 gld. To je svet*, s katero se da že nekaj napraviti.
Lahko si je m -I 'i kako so etrnoeli intereso-vani krogi, ko so izvedeli, da letes Kranjski ne dobi čisto nič, ker se je za vse k t novine, koder se prebivalstvo bavi z vinarstvom, dovoljeni kredit 80.000 gld. že porabi, in s cer jedino in izključno za Nižjo Avstrijsko.
Poljedelsko ministerstvo je v tem slučaja postopalo popolnoma nekorektno, in ne moremo St kaj, da bi ne iztekli svojega začudenja, kako je referent dr. E t I vite; He-zmanovvjki mogel ministra priporočati tako svojevoljno, interese kranjskih vinograd rii ko/ skraJDO c&kodujočs ravnanje.
Poslanci nafti, izvedši za tn, ftli bo takoj k poljedelskemu ministru; ta se je sicer opravičeval, z vender izjavil, da za letos ne more ni'esar storiti; šli so dalje k fin inčnemu ministru, kateri js tudi kranjske vinogradnike obžahval, pa rekel, dv ne more ničesar storiti, ker je kredit porabljen, prekoračenja kredita pa d i nikakor ne more pripustiti.
NajžalostnejSe je, da ss vale J t"g* tudi deželni, v ta uamea dovoljeni kradit v znesku 27 000 gld. ne more porabiti, ker sme debela, dajati poiojila hči m;, Če tuli drživa da polovico.
Kako hud udarej je to za vinogradnike, tega pač ni treba popisovati, to ve viak, kdor količkaj pozna razmere. Jedini pomoček je, da cesar b posebno odredbo popravi, kar so zakrivili, (kakor se vidi is tega slučaja, malo vestni) b rokratie po'je-delukega ministeratva. Kmetijska družba kranjska je včeraj storila v tam ozira prino^rea sklep, mi pa prosimo vee poklhane faktorje., naj zintavijo ves svoj upliv, da se izposluje tak cesarski ukrep.
V IJii*iIJititl, 9. julija.
Vlada je „narodni shod- v Hebu o dragic prepovedal« Sklicevatelji so razposlali nekaj povabil na imena, sicer pa so po nemškonae jonalnih časopisih h,brali, naj se n - ži nemški i.ar <l shoda tru-nooma. Očuvidno je torej, da so sklicevatelji hoteli vlad i a povabili le preilepfi zategadelj, da bi na smela pr slati na shod nobeoega zastopnika. Ker pa eo skl osvutslji povdarjali v svoji odkritosrčni nerodnosti demonstrativen značaj teg« thoda, prepovedati ga je vlada morala. Vlada je zahtevala, naj župan vsa povabila prekliče. Ker pa vabil sploh niso teliko nzposltli, kolikor se meni ljudij udeležiti, je v h:, k preklic nem )žea, in Nocnci bodo vsekakor prišli v H b. Bati ss je nemirov.
Madjarski  poslanci iz opozicije so čudni svetniki.  Mesto da bi priganjali vlado, naj mirnim
LISTEK.
Slika Marije,
(Novcleta. — SpiBal Ivan BrcSCan.) II. (Dalje.)
,Sem li res bila takrat vanj zaljubljena, o tem Ti ne morem povedati nič gotovega, ker sama ne vem; a toliko vem, da bi ga sedaj nikakor ne mogla Ijnbiti. Prava ljubazan pa to menda ni bila, temveč le prijateljstvo, simpatija, ki ee je rrz-sila ia najinega vsakdanjega občevanja".
»A kako si odgovarjala na Alojzijeva p:sma?
„Tuko, kakor on meni; pa saj veš, da naredi Človek marsikatero neumnost v svojem življenji! Alojzija Bem mej drugim pieala tudi, da zahaja atotnik k nam. Vprašala sem ga celo, če smem s Btotnikom občevati. Ia on mi js odgovoril, da se spodobi, in da moram b ti prijazna proti vsakomur, ki pride k nam. Kes, da me je takoj opominjal, da ne smem nikdar zabiti najinega slovesa; a s&m mi je dovolil priložnost, katera me je odvrnila cd njega".
BIn ko bi ti Alojzij odsvetoval, da ne smeS cbevevati s slctnikcm, b lo bi prav tJBto, kar je fcidaj«.
„Ne. ne", jej pristriž« M nka besedo. .Nikdar bi ne priftio do tega. Ko bi ne govorila s stotnikom, ne bi spoznala njegovih vrlin ter ga ne mogla potem primerjati z Alojzijem. K dar je odhajal stotnik od nas ter sem sedevala sama na vrtu, takoj sem pričela razmišljevati svoje početje. Spoznavala sem, da mi gine eno hrepenenje po Alojziju. Pa veš, kaj je pravi vzrok, da sem se tako navezala na b I nika ? — Aojzijeva torvtimentiiln .it! 2 njim živeti se mi dozdeva nemogoče. Saj tre že prej ni znal razveseliti, kako bi bilo £e!o knsneje v zakonu, ko b! ljubezon in — vse drugo — postalo — — vsakdanja stvar! Tak satrotitr ni za-me. človek mora vender cd življenja imeti kak užitek: Und leben istjadoch Dos Lobons b •> c b s t e s Ziel!
pravi Sappho pri „Grillparz^rju", reče M'nka ter se zavrti kakor lahni vetrič v vrt i tu. u na ozki peti svojih koketnih cipelij pred R gino.
„Ti a najbrž tu'i ne ž I iS živeti na straoi kakega modernega egiptovakfg* Jožefa, ali ne, R^-ginh?* — —
Z lahkoživo hitrostjo piite.e zopet k prijateljici ter se prične pabljati z rožnatim pabnlnikom.
„V tem cziru imaš prav ; tudi jaz menim tako o življenji.   Vender eodiš Alo.zja sedaj popolnoma
pristransko, in nečeš spoznati, da se prav v tem, ker js bil v tvoji navzočnosti vedno molčtč, spozna njegova iskrena ljubezen. L ubit te je s spoštovanjem; kadar je b'l na tvojej strani, r>i zn:>l in mogel govoriti, ker se je mslil na straci nadkriljujočega ga bitja. Vrhu tega »učila ga je negotovost, mu Ii vračaš ljubezen ali ne."
„To bi si bil pač lahko pojasnil! Mnogokrat js imel priliko, vprašati me."
„A to rru js zabranjevalo spoštovanje do tebe, kakor sem dejala, in njegov moški značaj, katerega treba vsakemu soprogu. A dan: bilo mrzlo njegovo Brce, to pač lahko spoznaš iz njegovih pisem. K&ko nežno, kako globoko čuteče in prijetno milo rra teče besed«, kadar ga tvoja navzočnost popolnoma ne omami!1
„O^iami ali ne omami, meni je sed»j vsejedno", je odgovorila Minka kratko ter skočila po koncu. Po cesti mimo vita se jy bi ž 1 stotnik.
.Klanjam se, gospica Reiina", po2dravi z globokim poklonom desli s'otuik M:nki«o prijateljico, me; tem ko Minki sami poljubi nožno ročico.
„J lite, da je meni vsejedno?" gospod stotnik.
„O^r.štit.', najprvo bi rad ved d c Čim je govor, potem hočem odgovorit
mil cite ,d a' in pra-; bed", cd ruo Minka snseje.
in postavnim potom reši agrarnosocijalno vprašanje, ki ji toli pere'e, mesto da bt sedanje namira radi izostanka ienjcav porabili kot opozicijonalci proti vladi, kimajo ji pritrjevanje za njeno lenobo in nesposobnost. J iden izmej voditeljev narodne stranke, neki Hock pa je pokazal svojo opozicijonalnost le e tem, da je zahteval, naj vlada postopa ostrejše proti delavcem , in da naj izdatnejša izrablja — garnizije. Tema gospoda je torej še premalo bajonetov na razpolago! Krasan naroden poslanec! Pravi Bal v«! Neki Molnar pa ja našel vzrok delavskemu upora v — brez verskih zikonih. Ne glad, ne Buži-njsko izrabljevanje, ne nesramno po-stopanje delodajalcev, nego — brezverski zakoni so krivi vsega! Zato le brž proč s temi zakoni, pa pošljite tja doli polk kapelaaov in mir bode! Da, taki so klerikalci po vsem sveta! Moli in d daj — p t nad -e stradaj! — ker B g tako hoče! Tako js hitro rsšeno sccijalno vprašanje.
Na pritožbe Grčije, da se vrša pogajanja toli počasno >n neuspešno, in da jo to zateganja stane vsak dan ogromnih s?ot, odgovorile su velevlast', naj Gr.i.a vso reservo pusti domov ter obdrži v orožju le staluo vojsko. D 4 bi se sovraž nosti iz nova pričele, je po zatrdila velevlast'j izključeno. Ker so 8e seje pretrgale, izdala je raska vlada okrožnico, 8 katero priganja, naj se sklene brzo mir.
Nemiri v Indiji ki so sa nedavno začeli, se širijo čim dlje bolj. Vzroki so bili spočetka na rami: krg», potrta in lakota. Radi zanikrnosti angleške vlade in r«di brutalnega postopanja urad nikov začeli so različai lijti h.1 j skuti in groziti. NamLi so rasli, dokler sa niso pojavili v napadih in poboj h. Indi so jako nezadovoljni z angleško nasilno vlado, in tati se je vstankov.
Dopisi-
N Koroškega, dne 5. julija. (Huda šiba za našega kmeta) Dobra Utina postavi marši riiUrf ga kmetica zopet na noge, da more vsaj zborno nado t le dati v bodočnost. Zaradi tega sa v 1 otu 8Voj>ga obraza trud-, kolkcr mogoče, da stojo, lp preveč rodovitno zemljo pridno obdelava, in pri t.akuje potem od nje, da mu cbrodi dober sad. Toda htičnje leto je imel naš nbi gi kmet j.ravo smelo. Najprej mu ji vr»,me nagajalo, da se sadno drevje in poljski pridelki niso megli o pravem času ri zvijati veltd vednepa deževja, da celo s BneŽ-nobelo odejo je zag'edal nekega majnika juh-a svoje polje pokrito, kjer je !ežalo vse križem: Ž to po lomljeno in sadno drevja uničeno. Obrnilo se je na to na boljše, kajti ž to, ki je glavna opora naš. ga kmetovalca, se je z pet jI) vzdigovati in v k'aeje poganjati, ravno tako at je tudi popravilo drevje, katero ni bilo toliko poškodovano, ker so nastopili lepi, gorkejši dnevi meeca juuija. Postajalo ja čim dalje toplejše, in zavladata je prava fcfričanska vročina, tako, da je jelo Se zopet našega kmeta trpina skrbeti, kaj bode sedaj, če ns bo dežja. Vročina ni od enjala, ampak provzročila začetkom tega mes-ca jako hude nevihte. Maj nevhto pa ja jela padati toča, ki je pokončala poslednji up našega poljedelca. Iz raznih krajev se čujejo žalostne tožbe, da je strašanska toča pobija'a po strehah, vrtovih in po Ijih. Ljudje pripovedujejo, da take toče ni bilo od pamtiveka, kakorčna se je vdpala dns 2., 3. in 4. julija, kiijti ni b.la debela kakor golobja, kurja ali
B Ako je Vam tako drago, potem je gotovo prav tuli men.", pravi stotnik, prijemši ročaj svoje sabl.e, da je zaropotala z drugim koncem na trdem kamena.
„ Nočete li vstopiti, gospod stotaik?" vpriša R gna.
tZ največjim vesoljem, to?a oprostite, gos oica, sedaj ur je nemogoče. Madi se mi nujno h kompaniji*.
„ A zvečer nas vsekakor ibiščete, gospod stotnik", vpraša Minka* ,Tudi R »ginica bede pri nas*.
r 11 da, na veak način pridem. Na svidenje t>daj!" Globoko ee priklonu hi zginil je za hišnim v:g'tm
*
Alojzij Poljak je v začetku jeseni z baronom srečno dospel v M makovo. Zidnje dni je bil vedno potrt; baron ga jo večkrat vprašal, zakaj je tako otožen. Toda Alojzij je bil zapite mrave. Nikomur mi tožil svojih bolečin, saj ni pričakoval od nikogar eočutjp. Tiho sam zase je nosil svoje duševne bo-1 >ti. bako bi pa tudi mogel barona razodeti, da je vzrok njegove otežnosti to, ker mu oca, njegova izvoljeni a ne piše! Ali mu ne bi odgovoril, da jo to nt umna otročarija, da se ni treba žalostiti, »ko *e je Boris jedno psino izgubilo na pošti, da js Še mat go deklic ? .D^ije prib.)
morebiti kakor gosja jajca, ampak taka kakor žemlje. Nekateri kosovi so imeli tudi podobo bi-Ijardnih krogelj, in tako je nekdo poskusil kegljati s takimi krogljami, in ko je vrgel, podrl je ž njo dva keglja. Posebno hu lo je bilo okrog Št. Vida. Tam je pada'a toča debela kakor — oranže, in tako močno, da je prebila streho, pokrito s ploščato opeko, da se je na nekaterih krajih vidslo golo le sovje. Nekje je kmetici, ki je šla ravno, ko se je bližala nevihta s točo, pokrivat gredice, poškodovala obe roki tako mečno, da je morala iti v bolnišnico. R)8, ubogi kmet! Vedno in ved no gs tepejo nadloge, nemški poslanci pa se na I) 1 naju igrajo 2 njim, mesto, da bi vsaj pomagali spraviti v veljavno t nnjni predlog slovenskega poslanca Lamberta E nspielerja, ki je dne 18. maja t. I. predlagal, naj se kmetom, poškodovanim po zadnjem majnikovem snega, priskoči iz državne blagajnice na pomoč. Tiri tega mu niso privoščili, seveda, ker imajo oni sami vedno polne ž^pe in site želodce. S -daj se hočejo zopet laskati kmetom po prirejanih volilnih shodih, kjer jim bodo pravili, kako so skušali rešiti „zatirani* nemški narod v Avstriji, a za našega kme a niso čisto nič storili, ša to niso dovolili, kar je jedini slovenski poslanec predlagal. Slovenski kmetic, prav bi imel, če bi tem ,vrli<n* tvojim zastopnikom pokazal ob teh prilikah svoja vrata, ker te samo takrat poznajo kadar ta potrebujejo. Proč ž njimi 1
ODčni zbor kmetijske družbe kranjske.
Kakor smo že včeraj kratko omenili, imela js c. kr. kmetijska drnžba kranjska včeraj dopoladne v dvorani starega strelišča v L ubijani svoj letašnji občui zbor, katerega so se udeležile skoraj vse podružnic* po svojih zastopnikih. Deželno vlado zastopal je deželna vlade tajnik dr. pl. C r o n, deželni odbor ti-'.- I 11 glavar Detela, mestni magistrat pa magistratni Bvetnik V o n č i n a. i'cedsedaik dražbe, cesarski svetnik M a r n i k , otvoril je zb )• rovanje s primat n m nagivcrom ter se s toplimi b« sadnmi spe miojal amrlega podpredsednika dražbe, gnjščaka J F. Seun<ga, ki je dolg) vrsto let deloval marj vo in uspešno v korist kmetijska družbe. G.spoi predsednik spominjal se je tudi presvitlega cesarja kot mogočnegt pospeše /atelja kmetijstva, kateremu so navzoči navdušeno trierat zaklicali ,S1 iv»!"
Po običajnih ogovorih zaetopaikov razaih obla-stij poročal je dražbin ravnatelj Pire cboiruo in instruktivno o ddovanju glavnega odbora v prste-čsn*m letu.  Lita 1896   je družbi pristopilo 443 novih pravih udov, tako, da je imela koncem leta 17   ' s ;i b, 9 djpisujočih  in 3513 pravih ulov. Vseh podružnic ja sedaj 84.  Se pred deaetimi leti imela je dražba komaj 82G članov, ob času letošnjega občnega zbora pa blizu 3800.   Tadi dsnarni p:i :nit, ki je znašal 1887. leta 14.436 gld., dospel js lani do anatne svote 139 177 g'. Vač.na sklepov lanukega občaega zbora se je rešila ugodno v zmism priperočevalcav.   R izven rednega občnega zbora je imela  družba dne 15. oktobra  lani izreden občni zbor v Novem mastu, in 8'cer v ta namen, da bi ee nitanono presodile razmsie kranjskega vinstva. Posledica tega iarednega zbora js b.l tadi včerajšaji sklep, naj se ustanovi, bodisi v Ljubljani, bodisi v Novem  mostu, vinarski odsek  kot posjben odsek kmetijske dražbe.  Družbina poikovska šola je bila tudi lani dobro obiskana in so vsi uoenci z dobrim uspehom napravili tadi izpit iz ogledovanja mesa in živine.   Starejših kovačev, ki niso hodili v šolo, se je oglasilo k skušnji 17; večina njih je b la s Kranjskega, nekateri štajerskega, Koroškega in Primor ekega. Iz drežoine drevesnica na Poljanah v Ljubljani, katera je bila astanovljena leta 1885 ter pozneje večkrat povečana po najetih prostorih, ss je lauskega  leta oddalo kakih 15.000 viaokodobelnih dreveuec. G!eds sadnih vrst se strogo gleda na to, da ss pomnožajejo le take vrsts, kakoršne se po izkušnji morejo priporočati za našo deželo. '/ »d i,i čas se tudi bolj skrbi za vzgojo Češpslj, ki so po neka -r u krajih zalo važne. Gospodarski aspebi na uzornem dvorcu na Viču so bili jako ugodni; redilo sa je 15 glav živine na posestva, tb jeznem le 22 CMIOV;  to  je bilo mrgiče le b jako intenzivnim gospodarstvom, čegar glavni namen je bilo pridelovanje krme. II hje vališ..e ia vzgajališče na Studencu se je razširilo s tem, da ss je zgradila čuvarnica. /svod uspeval je izborno pod vodstvom prof. Fran« keta ter je vseskozi zidolčal gospodarskim z ihta« vam. Družbitega uradnega glasila .Kmetovalec* ti-Bkalo se ji blizu 5000 izvodov. Poleg izvršitve skle pov lanskega občnega zbora in  vodstva družbinih zavodov in podjetij je glavni odbor, oziroma pred-sedništvo in tajništvo, oskrboval vsa tekoča opravila družbina ter pospeševal  po močeh domače kmetijstvo. Kmetijsko rastlinstvo je glarni odbor poBpe-.i '..u 8 tem, da js udom naročal dobrega semenja; oddal je 11 100 kg originalnega ruskega lanenoga semena, 7843 kg d zeljnega semena in 29 904 kg razaih drugih semen. Posrobno dobri so bili to lato družbini uspehi pri uvažanja in porabi u notnih gnojil;  porabilo se jih je lani Čez 30 vagonov, in >>:■!• r so j h naročali skoraj izključno kmetski posestniki. V tem letu je družba pričela tadi s posre dov.nnjem nakupa nmetnih gnojil za vinograde, m ss mora uspeh imanovati ujodtn.   Vinslvo je družba pospeševala 8tem, da je posredovala dobavo zanes-
ljivo dobra in cene modre galice, katere je naročila €0 000 kg t« jo oddala po znižani ceni. Po sniiini ceni js družba oddajala tadi trtas škropilni« e, na km j pa jih je tadi podarila Sadjarstvo js druiba krepko podpirala, uto tako tali govedorejo 8 tem, da je oddajala čistokrvne bike plemsnjake tsr ja prirejala preoaovanja. Z drživno podporo ja dražba nakupila in lani oddala živinorejcem z« polovico knons cene 11 čistokrvnih bikov plemsnjakov maricod ilike, 6 belanske in 9 simodol iks pašne. Za tekoče leto js dražba nakup.la 10 bikov simodolske pas ne ter jih postavila v dražbin uzorni dvorec na Viča. Nidalj« je drnžba oddajala po zniža vi ceai ovne bsrgsma^ke pasae in prašičke v slike, b)le angleške pasms. Tadi glede razširjanja kmetijskih strojev js glavni odbor u ipešno deloval vsled d iželae podpore. Nakupilo ee je podružnicam v skupno porabo več škrooilnic zopet peronosporo, ž tmii čistiln;kov, travniških bran itd. Tadi kmotijski pouk ee js podpiral, kolikor Ia mogoče. Občni zbor vzel je tajnikovo poročilo z dobro-klici v znanja ter izrekel toplo zahvalo vsem faktorjem, ki so družbo v njenem delovanja podpirali.
O računskem sklepu in bilanci poročal je odbornik J. Lenarčič. Aktivno dražbioo imenje znašalo je koncem lanskega leta 40.404 gld. in ss je v primeri s prejšajim letom povečalo za 1480 gl. Proračun zi prihodnje leto izkazuje 14 400 gl. dohodkov in js upati, da bode mogoče pekriti vsa stroške 8 p r oraču njeni mi dohodki. — O izida volitev podpredsednika in dveh odbornikov smo ž a včeraj poročali.
O predlogih odborovih poročal je ravnatelj Pire. Naš rojak, deželni veterinarski nadzornik na Hrvatskem, dr. Krištof, b'l js imenovan častnim članom kmetijske dražbe kranjske v priznanje njegovih zaslag za povzdigo naše živinoreje. Po njegovi intervenciji nakupila je hrratska vlada na Krmjskem za 40 000 gld. plemenske žitine in jo bode tadi v prihodnja pri nas nakupova'a. Nadalje odobril je občni zbe r premeoabo paragraf jv 29. in 35. d uštvenih pravil, in tako podružnicam onogoČ I in olajšal lastno gospodarstvo, ter t klimi po nasvntu g. Povšsta odposlati prošej) kmetijskema mini sterstvu, naj bi šs za tekoče leto izpoilovalo primeren kredit v svrbo brezobrestnih posojil enim vinogradnikom na Kranjskem, ki hočejo regenerirati svoje vinograde.
Potem sled la je dolg« vrsta predlogov raznih podružnic, o katerih je bi živahna razgovor. Maj dragimi predlagala je podružn;ca Č.-niv. b, naj kme tijeka dražbi stori primerne korake, da se nadomestil rezervniki ne bodo klicali k vijam ravno ob č» u, ko ima kmet doma največ dela, podražaica Šenčur pa je predlagala, naj ss družba obrne do deželna vlado s prošnjo, da ss upe raba stare mere in vaga najstrožje prepove, oziroma skuša kolikor mogoče zabraniti. Ooa pradloga sta b la vzprejeta.
Ker je bil s tem dnevni red končan, zihvalil se je predsednik družb), cesarski svetnik Murnik ■ avzočim za mnogobrojno udeležbo ter je potem ob 1. nri popoludne zaključil zborovanje z željo, naj bi današnji sklepi kolikor mogoče pospešili procvit našega kmetijstva.
Dnevne vesti.
V Ljabljani, 9. julija.
— (Osebne vesti) F'.nančii svetnik v Briksena na Tirolskem, g. Fran Dobida, js imenovan finančni n svetnikom pri fi lančnsm ravna-tsljstvu v L ubijani. — Ravnatelj obrtnih strokovnih šol, g. I?an Šabic, j« imsnonan konaerva-torjem c. kr. centralna komisije z« umetniške in zgodovinske spomenike. — Premeščani so : Healčni p.'of'sor v R ivereda, g. Aaton Laha mer, na realko v Ljubljani, gimn. profesor v Novom mestu, g. Martin Petelin, na veliko gimnazijo v Ljubljani. Imenovani 80aaplantje gg.: dr. Rudolf A gor v Ljubljani profesorjem na gimnaziji v Novem mesta, dr. Lndovik Bo hm v Novem mestu profesorjem na veliki realki v Spleta, dr. Franc Riedl v Ljabljani profesorjem na gimnaziji v Kranja in dr. Jakob Žmavc v Kranja profesorjem na istem zavoda.
— (Podpore učiteljem) Davčni urjidi o kranjske učitelje dne 1. julija kaj nougodao presenetili. U * t I j i bi bili morali ta dan dobiti podpore, katere jim ja bil za letošnje leto dovolil dež. :hor, a jih niso dobili. Kaj čada, da je to razburilo učitslje, ki no pri svojih, že vei kakor pre-pičlih dohodkih, trdno računali na te zneske? Z ozirom na željo, izrečeno z razaih stranij, infor-movali smo se o tej stvari in izvedeli, da te zamole dež. odbor ni kar nič kriv, ker je sklepe dež. zbo:a predložil dež. šolskemu svetu pravo« Časno, tako da ni bilo od strani dež. odbora nobe< nega zadržka, izplačati učiteljem že 1. julija dotične podpore. Sicer smo pa izvedeli iz povsem zanesljivega vira, da je dež. šolski s/et st/ar že rešil in da so davčni uradi ža dobili ali dobe veaj te dui naročilo, izplačati učiteljem dovoljeae jim podpore.
— (Šolska porodila.) Lstno poročilo velike gimnazija ljubljanske za eolsko leto 1896 /97 obeega razen eolskih vnetij slovensko razpravo „Dramatika in slovensko slovstvo", spisal prcf. Fran I le S i č, ia nemški nekrolog „Franz Seraphm G irdinič", spisal prcf. F. H i n t n e r. Gimnazija js imela 17 razredov Na vtšji gimnaziji ja bil učni jezik nemščina, na nižji a i bile polf-g nemških razredov slovenske paralelke. Poučavalo je 27 učitelje*. Ko n c lata je bilo na zavodu 660 učencev m 4 privatisti, mej njimi 566 Kr*n cev (152 Ljubljančanov), 19 Primorcev. 46 Štajercev, 24 dijakov iz dragih avstrijskih dežel, 7 iz Ogtr-ike in 2 iz inozemstva. Slovencev je bilo 537, N-mcev 123, Talijana 2, H vat 1, Srb l U ini uspeh je bil povoljan, kakor izkazuje klas fi rac>ja. Prvi red z cul ko je dobilo 63 dijakov, prvi r-d 431, ponavijalni izpit mora delati 85 dijakov, drcgt red je dobilo 59, tretji red 18 dijakov. Š /Inine so plačah dijaki 9340 gld , štipendij so d- b ti skopaj 8870 gl 1
— (Slikarska zadruga.) Načelnikom zadruge sobnih slikarjev in črkosliaarjev ia p'enkarjev v Ljnbljani iz »oljen je bil po sklepu obč zbora doe 6 t m g Franjo Baraga, scboi slikarski moj* ster v L.ubljani, podpredsednikom pa gosp. Karol Lipo v še k. V odbor so bili voljeni gg.: J. sip Makove, Franjo P e r k o in Avgust Tome, za namestnike gg : Toano Bricslj in Fc B o n č a r.
— (Glas iz občinstva) Piše se nam: Preteklo nedeljo, 4. t. m. b»l sem na Bokolsiem izletu v Sktfji Loki. Popoludne »-m se hotel s prijateljem po železnici odpeljat v Ljubljen9 in sva pilila pravočasno na kolodvor. Pri blagajni ?avittvam s'ovenski lietek v Ljubljano. Službujoč* uraduik ss zadere nad menoj: ,Wohin?a Zahtevam še jedeukrat Js ek *v Ljubljano in piijatej dostavi z*-ss še: „Pol liatka*. U adnik zopet zarenč): nW hin?" .J*/, dopolnim tedaj nemški „Staat.Hbihnbof. Na to .-<• zaloputnejo vrate* in s prijateljem ostaneva — brez. listkov. Pritoživa Sa pri n-r ••i.iku K • te reče uradniku, di naj nami da listke, ee ta robato zadere: „J-tzt justament n'clit!u Ker sva se morala sedaj odpeljati brez lietkov, morala sva seveda na vlhku doplačati poleg navadne vožnjo še 26 kr. Kako pridemo do tega, da moramo zaradi uradnika na državni železnici, katen ne ume »h p« noče umeti slovenski, plače vat- g!6<o? Aii bo tt-anke zaradi uradaikov, ali ucadaiki .radi strank? .K*! pra*i k temu r .v a taljstvo drevnih ž^lemc v B-ljakn?
— (Na semenj) dne 8. julija je bilo prignanih 283 konj in volov, 131 krav ia 52 telet,  s mi P»j 469 g av.   Konji  so  se še najbolj prodaja i; kupčija z ROVejo živino je bila srednja.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27 junija do 3 julija kaže, da je bilo aovorojencev 21 (= 33*64 °/80), mrtvorojenec 1, •umrlih 23 (=34 15 %9), mej njimi je umrl za vra-tico 1, za jetiko 4 za vnetjem eopilnlk organov 2, za različnimi boleznimi 16 M -j njimi js bilo tujcev G (=26 08°/B), iz zavodov 12 (=5J 1 %). Za in fekcijozuimi boleznimi so oboleli, in sicer: za duš Ijivim kašljem 4, za vratioo 8 oseb.
— (Podružnica bv. Cirila in Metoda za Bled in okolico) imela bo v uedeljo, dne 11. ju lija r. I. ob 4. uri v gostilni J, Peteraela letui /bor. Pri veselici, katera sledi zboru, bodo peli pevci iz St. Vida nad Ljubjano.   LUtopeiua 20 kr.
— (MoJ8terski tečaji za krojače) Po naročilu c. kr. trgovinskega ministetstvn pr.tedi c. kr. t?hnolcg<ški obrtni muzej na Danaji mojstrske tečaje za krojače. Poučevalo sa bode v jemanji mere, strokovnem risanji, izvršavanju krojnih vzoicav, pri krojevanji, izdelovanju vzornih komadov, obrtnem knjigovodstvu  in  kalkulaciji.   Tečaji trajajo po 6
d nov, in bo štirikrat v leto. Za veprejem v tečaj morejo prositi:   krojaški  mojstri  in pomečniki, če j h priporoči občinski  urad in zadruga, ali kako etre kovno društvo. Prednost imajo: pro-.it.-1.i, ki se morejo izkazati b  že pridobljouo strokovno izurjenostjo, dalje mojstri pred pomočniki, in mej poslednjimi roj vi taki, ki nameravajo svoj obrt v krat-I kem kot  mojstri  izvrševati.   Sprejeti  morejo biti končno le taki  prositelji,  ki so že  24 I-1 star*, a niso še  prekoračili 45. leto,  in  bo  vojaški dol žnosti že zadostili  »li so vojaščine prosti    Ker se bode za sedaj   poučevalo  samo v nemškem jeziku, i je neobhodno  potrebno, da je obiskovalec vsaj to-i liko z vož<-u  nemščine, da lahko sledi predavanju, s Prošnje za  vsprejem v tečaj je vložiti pri ravna-I teljstva e kr. tehnologiškega obrtnega muzeja (Da-naj IX/2,   vViiSringers'raBBe 59).   V prošnji mora Prosit ilj navesti starost, občevalui jezik, kouko časa je že mojster uli  pomočnik, potem v katero trgo vinsko in obrtniško zbornico je pristojen, in si .d njič za kraje, v katerih ni železoiške postaje, najbližjo železniško postajo. Dalje je pripomniti, če je prosttolj   obiskoval  kako obrtno  nadaljevalno ali strokovno  šolo.   Uinina  znaša  25 gld., vpisnina 2 gld  Manj premožnem se omogoči obisk tečaja z oprostitvijo učnine in a podelitvijo uhanov. Prošnje JZa oprostitev učnine  je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tebnologiškega  obrtnega  muzeja;   prošnje za ustanovi* je nasloviti na c. kr. trgovinsko minister-?tvo, a je iste vložiti pri imenovanem ravnateljstvo, in 8i jim mer« poleg zgoraj omenjenega priporočila Priložiti tudi ubožno spričevalo in domovinski list. stanove znašajo za obiskovalce, ki stanujejo na
f) maja po 60 gld. ss mojstre in po 50 gld. za pomočnike; za vnanje obiskovalce po 90 gld. za mojstre in po 70 gld. za pomočnike. Razun tega se vnanjim stipendistom povrne tadi vožnja v tretjem razreda na D;]naj in nazaj. Komur se podeli u nrano va, ta js ob jed nem oproš-en tudi učnine; vpisnino mora vsak ob skovale j plačati. Proso, je na ravnateljstvo c. kr. tebnologiškega obrtnega muzeja so kolka proste; isto tako tudi prošnje na c. kr. trgovinsko miniaterstvo, če jim js prilože in uoožno spričevalo L. 1897. bo3eta še dva tečaja, in sicer prvi od srede a*guata do 25 septembra, drugi od 8 novembra do 18 decembra. Prošnje za vsprejea v jednega teh tečajev se lahko vlože vsak čas. Ž'alja za uvrstitev v določen tečaj se bo po možnosti upoštevala. V jodei tečaj so more sprejeti Is 12 obhkova!c-iv. Razglasilo o teh tečajih ji vsak teremu na ogled v pisarni trgovsko in obrtaiške zbornice v Ljubljani.
— (Das nationale Leben in den unter Bteirisohen   Stiiiten   and   Miirkton ) Gcaika „Tagespošta* je znana in priznana kot jako plitev list. Ko bi kdo hotel po njej meriti kulturo in inteligenco štajerskeg; nemškega meščanvtva, bi rekel, da je na tisti nizki stopinji omike, kakor klepetava kt fttarice, 2b:rajoče se v mestnem parki graš«em. Idijotstvo   „Tagespoštiao"   pa   se  posebno dobro spozna, kadar nanese prilika, da poskuša ta 1 st svoje škrbaste škarje potisaiti Slovencem v moso. Kake bodalo di je ta list ža nakva-iil o Slovencih ! Leto na leto so tradi, dokazati sveti, da smo za kulturo  nesposoben, burbarsJci, turov   in  moralu o ropolnoma popačeu narod. Leto za lotom propove duie, da nimamo "-v j ga ježka, da je slovenščina reven dijalekt,  kateri  se  ne  more razviti,  da je knjižna slovenščina umetno narajena, a da je nihče ne razume; s^o/enska iateligenca pa da js tolpa sleparjev,  ki   nasprotuje   ponemčenju slovenskega žvlja zgo'j i: kruhaborstva. Tacih in jednacih na tolcevanj smo že vajeni   Njih namei je očiten, in slepili bi sami sčbe, ko bi rt-kli, da nam to nič ne Škodi.   H joet. i, pošteni ljudje sa 8 takimi sreJstvi seveda ne bora, ali nemško časopiaje v Avstr.ji ni n ti honetno niti pošteno, negi je samo iofamno in sa z^tcgidelj tuli bori samo z inftmni-rai aradocv:: s terorizmom, z lažjo in z obrekovanjem    Te dni je  „T»geepoetau   zopet jedenkrat  priobčila nekaj člankov pod naslovom, katari smo postavili na field tem vrstam.   Tendeaca t-ah člankov j.», predstavit« Slovenca kot narodič, kateri sploh nima pravica do življenja, in katerega nemška kult ira le zategadelj h i ni mogla pohrn o ta ti, ker se nositelji te b ažene kukore niso zavedali svojih dalžnostij in niso vselej izpolnjevali svoja naloge.   Pisatelj dotičnih členkov je vidno velik ignorant.   Kar  1» srd č-   o našem jeziku, je  preneumno. — D.užba  sv. Mjhorja 8 svojimi člani je dokaz, da naš kmet ume tudi pis meno slovenščino in kdor jo kdaj občeval s slovanskim  kmetom,   tisti  ve,   da je   njegov k knjižni slovenščini dokaj bolj  polobon, kakor go renješbjerskega kmeta na lajanje spominjaječo ,go-vorjenje* knjižii nemščini. I o pa tisto večno bob nanje ob kožo nemško kulture!   Avstrijski Nemci k .r nečejo uvideti, da 80 mej vsemi nemškimi plenarni zadnji, \ia da so za nemško kulturo veliko manj pozitivnega storili, kakor najmanjši slovanski narod za svojo; da so sploh popolnoma stori no pleme.   To pač ni ie slučaj, da je mej nemškimi Štajerci toliko bebce»,?   S cer pa  bodi dopiBoiku graške BT«ge3pošceu  povedano,  da nima pravega pojma o s.li kulture v političnem boju, niti o knl tun h,mi. Kultura fce ne meri po številu knjig, nego po strokovni in splošni omiki vseh narodovih slojev. Kultu-ni narodi so pič navadno premagali in sebi asimilirali barbarsko narode, a na srečo mi Slovenci o.h.no barbari, na srečo ima v našem narodu vsak sloj isto strokovno in občno omiko, kakor mej štajerski tli Nemci, če na že večje, in to je tisti jez, kateri nas varaje pred nemško poplavo. Eet je polemika s „TagespoHo"   popolnoma ne plodna, pač ne kaže, da bi njene navedbe pobjali točko za točko.   Saj ža to, da si Nemci ne znajo drugačo pomagati, kakor z griimi lažmi in ostudnim zasramovanjem, svsdoči najbolje, kako sa nas boje.   In sam zlodej bi jim moral pomagati, ako jih ne naučimo spoštovati slovenski nacod! Ako Nemci mislijo, da si b takimi lažmi kaj pomorejo, slepe same sebe.   Koliko let vežejo že take otrobi, slove n :tvo pa vender napreduje, dočim hira nem-štvo na Spodnjem Š ajerskem čedalje bolj. Le jedno je v vseh „Tageupostinih" člankih, kar je vredno uvaževanja: List se roga Slovencem, da v rodbinah nemškutarijo. Nbkaj resnice je na teoi. Na Kranjskem smo to grdo rizvaio žu precej zatrli, ljudje
se pri nas že sramujejo na javnih krajih asmškn* tir. t i, dočim se v narodnih roibinah izključno slovenski govori. Na Štajerskem (in vse kaže, da tudi v Trstu in drugod) p i še ni tako. Tam se v rodbinah toli nemškutari, oziroma italijan'i, da je strah, in vender je prva dolžnost vsacega rololjuba, <la vzgaja svoje otroke v slovenskem jeziku. Kdor tega ne stori, ni dnber Slovenec, pa bodi kdorkoli!
— (Ustrelil) se je c. in kr. narednik 17. pešpolka, Klopčič Našli so ga mrtvega dae 7. ja • li a pri „Lendkanalu" v Celovca. I J.rok samomtra ni zosn.
— (Knezonadškof dr. Zorn f) Mnolo noč je goriški knezonadškof dr. Alojzij Zorn v Svetli-novem sanatoriju na D.maji nenadoma umrl, ln-uer za ep'no kapjo. Tega pač mbče ni pričskoval! Pokojni knezonadškof se je porodil dne 13. junija 1834 v P.vačini na Goriškem. Slučaj je naaesd, da smo včeraj nekoliko opisali njegovo življenje in njegov značaj. N -k.-.j ur po tt>m, ko je naš list iz5el, je knezonadškof nmrl. Bodi plemenitemu moža zemljica lahka in časten spomini
— (Občni zbor pol društva .Edinost" v Trstu) je na žuljo primorskih poelancev preložen na dan 18. julija.
* (Policja straži ravnatelja) rakovaškeg« realnega gimna&ija. M j 26 roatu.anti je napravil maturo jeden z odliko, d/rmajot z cadoitaim reJon, trinajst, torej oolo/'ca vh-h maturantov, pa je pri izpita padlo. Maj dijaštvom vlada toli grozilno raz-buren o, da se boji ravnatelj za svojo varnoi^, ia policija mora h>šo ravnatelja Stroh.ala noč in dan stražiti.
* (Proti Židom) co ss vršili v T a r n j v a ve!iki izgred . K t js neki gostiln čar m ž^anjar !)'•■• .-.d vojake, razbili so mu vhi posodn t r gi pretepli. Poteza so vojaki navali v*č žido-.skb pro-dajalnic, razb-Ii iz'oibe in ckna sioagog-*. Napadli ia pretepli so z bajoneti vej ž dov ter jednega celo ubili.
* (Grozna vročina) v!p.da v Italiji. V Fjggiji sn imel« 7 Heoci pralvčorajNajini 41* , s opioj Cal-sja, v F.or»nciji 89l/i v Are-szu 39, v Sasiarl pa 88*/|°. V M lat u, v Fiorenciji, v Padovi, F*rrari in v mnog h drugih mestih že nimuj) I Ju, tako da ga morejo dovaž-ti od drugod. M "j vaibeuiai m*r«
m alpinskegt p -'k» padlo ja radi Bolnfiarioe 21 moi. Na, tudi v Z»g*oba so ina di žo 421/* stopinj v Benci, torej je po naSh krajih prav taka vročina, kakor v „colučui* 1 aliii.
* (Macedoa8ki Arnavtje) bo pravoat' ropa-j:. Ned »vno i« prise'. \od;a Arnivtov, A'», n b^ojiai ljudmi v T jdorčo po davok, kakormegz zahtevajo tudi cd oru v o kr»jev. K ir ga pa Todorčan: n so hoteli vefi plačevati, nbil ju Ah l^stcor čco vilkegi pastirja, nm iztrgal *etra iz ur b.a ter jo vrgd svo-]r>mu p«u, ki je pcžr; človeSka je^n* vpričo l;ulij. L^pe razmere viadijo v tej ko I • t: r ni Evropi!
Darila s
Uredništvu naAega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda : G ispo-diČna Amalij* Krajec iz Grahovega nabrala 16 kron 60 vin. v s • s •! družbi na vrtu gospa d« Sjbiava v Cerknior, p. d geslom : „S»m slovanska deklica". — G Pehani v Ž lou 16 kron, nabrane povodom s-s'j-.-i-.k i ž >' .»'h prijateljev v sovo g. tovarnarju in kemiku Fr. Zmrzlikarju- Skopaj 32 kron 6 0 vin. Z veli rodoljubni darovalci in datovalke iu njih  nasledniki!
Bizojavlco.
Dunaj 9. julija. Vlada je izdala komunike*, v katerem naznanja, da so se pogajanja radi češko -nemške sprave popolnoma razbila, ker so bile pač razne, na nemški strani stoječe uplivne osebe pripravljene, začeti taka pogajanja, da pa je vodstvo nemške stranke vsa pogajanja brezpogojno odbilo.
Dunaj 9. julija. 1^ najzanesljivejšega vira čujem, da je publikacija, katera konstatuje, da so voditelji nemških strank krivi, da se ne more doseči sprava mej Cehi in Nemci, izdana z Najvišjo avtori-z a c i j o. Pričakovati je važnih odločb.
Dunaj 9. julija. Umrli knezonadškof goriški, dr. Alojzij Zorn, leži v Štefauovi cerkvi na mrtvaškem odru. Truplo se prepelje v Gorico.
Dunaj 9. julija. Sekcijski šef v naučnem ministerstvu H ar tel je dobil red železne krone II. vrste. 1'osl. Kaizl je imenovan rednim profesorjem na češkem vseučilišči v Pragi.
Rim 9. julija. Bolgarski knez Ferdinand in ministersld predsedoik S t o j 1 o v sta dospela sem. Kralj ju je vzprejel v slavnostni avdijenciji.
Poslano.*)
Ker se že več časa fiiri lažnjiva govorica, da sem tvl jaz 6 let na Orada zaprt, opozarjam, da, kakor hitro izvem, da kdo fie kaj tacega govori, ga bodem takoj sodišču naznanit.
(995—1) knjigovez v Kranja.
\ Kranja, dne 8. jalija 18!>7.
* Za vsebino tega Bpisa je uredništvo odgovorno 1« toliko, kolikor določa zakon.
H iiir 3 i so v I t ii!»I j .i ii i :
Dn6 fi. julija: Jožef P- rsin, delavcev sin, 5 mes., Florijanske nlioe St. 88, »katni  želodčni in črevesni katar.
Dtt4 7 julija: Ivan Pintar, urednik, 41 let, Koojušne ulice st. 1, jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
o —»	Čas opazovanja	v mm. i	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 arah
K.	9, zvečer	734-4 219	si. jvzh.	jasno	
9.	7. zjutraj	73.V8 187	si. szah.	jasno	00
■	2. popol.	7355 285 i	P- m. jug	del. obl.	
Srednja včerajšnja temperatura 23-2',  za  3*7* nad normaloin.
IDia-a-asLjsls-a, "borza,
dne 9. julija 1897.
Skupni državni dolg v srobrn    .   . ,
avstrijska sla ta renta,......
avutrijska kronska renta 4*/( ....
Dperska s lata rent« -i • ,.......122
jim roka kronska ronta 4"/, . , , avntro-ogerske bančne delnice        , ,
Nomski dri. bankovoi sa i •* ■ mark
IrO mark.......,
10 frankov........
C. kr, cekini ... .......
Dne" 8. julija 1897.
i*'u državne srečke is I. 1864 po 860 gld. Orzavne srečke is 1. 1884 po 100 gld.. . f*aaava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . ferulj. obč. avstr. »V|V| «'at' *ast. listi
Kreditni' srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
Kudolfove srećke po 10 gld......
akciji anglo-avstr. banke po 200 gld. . r-aLaway-arust. volj. 170 gld. s. v.   .   . . Papirnati rubeli.........
102	gld. 10		ki.
102	w	25	»
123	I	15	
101	f	15	*
122	v	8r>	«
100	f	05	■
»r>2	•	—	•
	a	25	f
11»	a	50	
58	•	70	■
11		73	
9	■	52	t
45		45	c
f>	i	65	■
157	gld.	_	kr
189	•	—	p
1*8		25	t
99		80	v
199	•	50	■
22	■	25	t
25		25	1
ir>8	■	50	*
465	B	—	■
l	•	26«/	4 ■
a TaulsoJ se vzprejmeta
dve spretni šivilji
za živote in se trajno namestita. (991—2)
» s     '        Xcopoldiiia Jcan
Fran Jožefova cesta št 5, pri tleh.
Sreča!
Udovec srednje starosti, posestnik, blizu nekega me8ta na Doleujakem, z dvema odraslima sinoma, ki sta deloma že preskrbljena, IŠČe tem potom soproga Pogoji: starost 40 do 50 let, dobra gospodinja, zdrava, 800 do 1000 gld. gotovine, katera se na posestvu zavaruje.
Blagovoljne ponudbe pod: „ J. M. posba) restarte Rudolfovo, Kranjsko". (980—2)
-s
K«iwi in priporočilo.
Naznanjam si. p. n. občinstvu, čast, duhovščini, grajš<*akoui, uradnikom, učiteljem itd. itd., da sem z dnem 6. julija t. 1. odprl
trguvino s pohištvom -sai
in
iwr tapetniški) obrt
v Colji v „Narodnom doma".
Prodajal bodem pohištvo po la-briski ceni in garantu jem za solidno in trajno blago. Do I al bodem vsa tapetniška dela fino, ceno in trpežno. Zagotavljam vedno dobro in hitro postrežbo in se priporočam v obilna naroČila.
V C e 1 j i. 1. julija 1897.
(971-4)
*liroshi\ /or,
tapetar.
Izvod iz voznega reda
veji3a.TrTa.ef 4» ©d. 1. J-vualJa. 1897, Odhod I« LJubljane (jnž. kol.j.
Proga 6ca Trbli. (S62-153r>
Ob II. ori B min. po noći oaobni vlak t TtM*, Raljak, ii«it Tp„ t*r»n«»inifeaU, Ijjnhno; ea* Hcltih-O t Ana«««, Imhl, (rmmdan, Rnlnnar»<ii' Lend-Gaitein,  Zeli  ob  jeiem, Inomofit,   Bregeno,  Ourih, OenaTO,  1 »r.„' ■«» Klain-RaifUng t Stajr, Lino,   na Dunaj Tia Ajnatattnn. — Ob T. tuf 6 min. zjutraj oaobni Tink T Trli«. PoutahAl, Beljak, OaloTae,   *>•• • ».v.«.' raata,  Ljubno,  T)nnaj ,   c«»   Selathal   t Rolnocrrad, 6aa Klnln-Rttlfluia; , Btejer,   I.inc,   Budejavic«*,   Plzeoj,   Marijin«  ▼mrl,  Hnh,  Francove Tari KarloTe Tari, Prago, I.ipako. — ub 11. nrl fiO min. dopoiudna onuhni vlak t Trbl«, Pontabal, Halja«, Ca owo, Tjjobno, Selmthal, Dunal   —Oh  4, nri S min. popoludna oaobni vlak t Trl-U,   Beljak, OeloTeo, Kramonafoat« Ljubno , i-i>« Salathal ▼ BolnoRTad, 1 .«•:. I-' la«t*tn, Zali ob 'eaoru, luomoat Brageno, Ourih, Oanero, Parta; cea Klein-Reinino] t fl»eyr,  fiiun, Budaj«.' Tleti,  Pisanj, Marijina Tara,   Met .  Franoore »»r«, Karloma Tare, **t*tm Llpako, 1 "in»( Tia Amatattan. — Ob B. nrl S9 min. popoMna oaobni vlaU t Leace-IUed, (le ob nedeljah In   praznikih.) — Ob 7. uri 48 min. araoer oaobni vlak t Leaoe-Blad.
Proga v Novo mesto ln v Kooovjo.
Ob a. uri l h min. ajntraj maiani vlak. — Ob 13. uri 60 min. po polndna maaani vlak. — Ob a. uri SO min. iTeoer maaanl vlak.
I'rllio.1 v 1.1 h »»I ».»'"«> <)n±. kol.). Proga ta Trbiža.
Ob ft. nrl 61 min. ajutraj oaobol Tlak ■ Dunaja Tla Amatetten, Holnovrada, Llnoa, rJtarra, Gmundana, Iaohla, Auaieea, Pariaa, Genave, Bregenoa , Inomoata , Zella ob joieru , I.Jubna Oalovoa, ' - >k», >-rau«.«ii«r«ata — Ob 7. uri 6fi min. ajutrnj oauhnl Tlak la I• ■• Hloila. — Ob 11. url 30 min. dopoludi e oaobui Tlak a Uanaja Tia Amatettem, Ki i. i viM »»to,, Haba, Marljlnlb T ari t, Planja, Bmlejario, Solnograda k Llnoa, Storra, Pariaa, OaneTa, Ourlha, Breganaa, Inomoata, /,«11 a ob jatam, Land-Oaatalna, Ljubna, Oelorca, Llnca, Pontabla — Ob 4. ari 07 min. popoludna oaobni Tlak ■ Dunaja, Ljubi, a, Salathala, Beljaka, OelOTca, Franaantfaate, Pontabla. — Ob » url 6 m . eTaoar oaobni Tlak a Dunaja Tla Amitetten in Ljubno, la ijlpakeg-a, Prage, Pranoovih nrn», ICarloTih. TaroT, Hot.a, Marijinih varoT, Planja, BudejaTio, Linoa, Sterra, HolnoHrada, Baljaka Oal«Toa, Pantahla —Ob 10. uri 2A minut iTaćor oaobni Tlak U Leico-IUeda (le ob nedeljah in praznikih )
Proga la Novega mosta ln ls Kodovja.
Ob 8. ari 19 min. ajutraj maaani Tlak. — Ob a. uri a min. popoludna metani Tlak. — Ob 8. ori S6 min. aTeaar meaaui Tlak.
)<thod la L,|nbl|ane (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri ta min. ajutraj, ob 9. uri 6 min. popoludna, ob a. nrV 60 min. nvoror, ob 10. url 36 min. avecer. (Poaladnjl vlak la ob nadaljah ln praznikih.)
1'rllKMl v I>}abl|auo (drž. kol.) Is Hsuinlba.
Ob a. nrl 60 min, ajutraj, ob 11. uri H min. do|ioludn«, Ob 6. nr tO min. tToior, ob t. url 66 min. aTevar. (Poalednjl Tlak leob nadeljab In oraanlklb; >
'V novozgrajeni hiši se vzprojmo
3 dijaki
(prvo in drugodolci) iz dobre lnfie na stanovanje Kj*» ? pove iz prijaznosti (do
(997—D
hrano In oskrbo.
20 t  m) upravništvo nSlov. Naroda".
Danes  v  petek,  9« julija
veliti tirat LM
Začetek ob    8. uri zvečer.      Vstopnina 20 kr.
Z velespoštovanjem
(998) Ivan jE3ci©r-
< ilIMiHafMiM
Ofertni razpis.
Za oddajo zgradbe gravitacijskega vodovoda za Šmarje ln Razdrto na Kranjskem, se s ti*m razpisuje splošna ofertna razprava z dottavkom, da se bode <>/ rala le na tiike ponudbe, ki se raztezajo na vse vrste del. Vsa zgradba obseza oa-lt< pni) vrste del:
1. ) Dobava cevi s proračunjenim zneskom .   .   .   gld. 3071.—
2. ' Dobava armatur........... „    1*282" —
8 ) Zgradbsna dela............ :j;w7-84
4.) Ovni jarki............n 8910*—
5) Prcvožnina cevi in armatur......„ 60'—
6.) Montaža cevnega zvoda......... 704*96
Skupaj   .   .   gld. 1071509
Zgradbe se tikajoči podatki se mogo vpogledati v občinski pisarni. Ponuduiki naj svoje oferte
na.jda.lje do dne 20. julija t. 1.
do 12. ure dopoludne isroče In jim prilože B*/, vadij celotne svote.
Ponudb* naj ima izrecito i/javo ponudnika, da popolnoma pr.poznava Ztcradbene pogoje in s.^ istim podvrže. Planilo, katero zabiti a ponudnik, naj se izrazi v odstotkih, katere spušča od nastavljenih jednotnib oen ali kolikor zahteva kot doplačilo na te cene, ali pa naj se nastavijo listno jednotne cene, toda bita spremembe zgradbenega popisa. V poslednjem slučaju bi se morala preračuniti tudi cela zaslužna svota.
Obćinski odbor si pridržuje pravico, voliti mej ponudniki po svojem preudarku, brez ozira na popust, po okolsčinah tudi razpisati novo ofertnO obravnavo.
Šmarje, dne 5. julij.i 1897.
Za o"bč;Iri.slrI edber:
(977—2) J, Ogoreleo, župan.
IPsroaianBL
7
Umij me vender z dobrini Doerlng-ovlni milom s sovo. Potem pri umivanju tudi ne bodom jokal. Vsi otroci se ž njim umivajo in veš, da je tudi 'IVbi zdravnik to priporočil. Torej prosim, ljuba mamu! Daj mi samo č0 kr. in grem takoj ponj. Videla bodeS, da ti pristno prinesem, ono, ki je na njem
(2iy> ,,s sovo".        r, (4)
V Ljubljani prodajajo na debelo: Avgust Auer, Anton Krisjier in Vuno Petriilć. (JiMieralno zastopstvo: A. Mulsih & (o., Dunaj, [., Lii^eck Nr. 3.
I
Naznanilo*
čredno se preseliva a prvo nadstropje, oddajana še o zalogi nahajajoče se
konfekcijske
kakor
predmete
jopice, plašče, pelerine /3 svile,
■
Ć grebenaste tkanine ali sukna
po 80% znižani ceni.
0Ta%naniaaa to častitim svojim odjemalcem ter prosiva za obilen obisk.
Gričar $ JY(ejač.
(975—tt)
L Luser-jev obliž za turiste.
Izkušeno sredstvo
proti
Uurjim orehom, ni ;»-m na pod
piscih, petah in v^«^**" j drugim trdim yr ^ praskam    S -jT koža.     ^v«8sn -A
Veliko priznal nib pisem jo na ogled v
glavni razpojiljalnici;
L, Schwenk-a lekarna
328-20 BIeldllng>DunaJ.
Pristen samu, ce imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, f ^5*>" ^S     ki je tu zraven; torej  naj bo pazi \b 4.*/^ in zavrne vse manj vredne ponaredbe.
Dobiva se v lekar- y nah.    v/v. ^» jX
fristen * i.jnin\i\n> :J.
Mayr, Mardetscbliiger, U pl.Trukt>czy,(4.Piccoli,L. GreČul; v ltn<loIfuvem S. pl. Sladovio, F. llaika; \ 14 mini 1 Kn .i Močnik; V Celovol A. Egtfor, W. Thuruivvald, J. Birnba-cber; \ Ilr*>s»h A. Aich-inger; w Trjeu (na Koroškem) C. Mennur; v BelfnUu F. 8cholzt J. M. Štadler; it Czorlel G. B. Pontoni; v Wolft4-li« 1 - n A. Ilulh; v Kric ujl K. Savnik; v ltaad-Koui C. E. Andrien; V Iliriji Josip VVarto; v llH«lovl|lci A. Koblck; v CelJI K. G«'U; v ^r-nonil|n: F. Haika.
i
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Lastnina in tiak „Ndrodne Tiskarne".