rokodelnih
narodskih
v f
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik JDr. Jiuaez JSieitveis.
Pecaj
sredo 16. prosenca (januarja) 1850.
List 3.
Kmetijslvo in obertnistvo vkupej•
V dozdanjih časih je neka beseda naših kmetov
o prazniku niso obutove imeli natakniti, in golih kolen
ne z drugim kot s suknjo zakriti ; hiše so vkupej pa
večkrat mogla
bolj
omikaniga ćloveka dražiti, ali saj
dale
ka
?
živine ni bilo skorej nic.
Terla jih je namreč tla
iv«, — polja niso vedili prav obdelovati, zaboleti; dostikrat namreč se je slisalo : „Kmet vse niso nič znali. Zdaj pa so oblečeni, ne sicer prelep
redi!" Ako bi kmeta ne bilo, kdo bo obstál?"
pa za potrebo dobro ; hiše so narejene
dosti dobro, in
manjka, in
loga vsiga človeškiga stanja. Yonder je na drugi strani zadolženi tudi niso, desiravno spíoh ne bogati. Kaj je
to premembo storilo? Tlako so jeli z denarji ali s žitam
Je pač svoja resnica v tej besedi; kmetija je res pod- konjske in goveje živine tudi za potrebo ne
v tišti besedi le bolj neki napuh zaslediti, kakor de bi
res nihče drugi,
razun kmeta , vsiga ne obderžal. Ako odplačevati
?
P°lj
so potem bolj
vse

5
ali še bolj prav: Bog,
obdelovati zamoffli, zra
vsi te
se hotlo bolj prav reci, bi se djati znalo : „zemlja yen zdaj vsak zna svoje rokodelstvo. Pozimi so
redi"
ki je zemljo stvaril in kavci; poleti jih
gre pa velik del tesat, strehe pokrivat
na dve, tri, štiri ure dalječ jih po-
ji rodovitnost daje. Kolikor je pa v pridelkih zemlje le in zidat v okolico ;
na kmetu ležeče, je njegov trud , njegovo delo. Ravno znajo dobre delavce in išejo. Tako pa tudi denar domu tukej pa zadenemo na eno napačnost v tišti besedi. No- prinašajo. Zboljšali si bodo še bolj svoj stan, ako pa-
šnike ali gmajno razdelé; precej velik prostor, pa nekaj
ćemo tega skazovati,
kako de je tudi druzih stanov po
treba k človeškimu obstanju ; temuč le opomnimo
5
de
po drugi strani tudi od rok o delco v in obertnikov
, de oni vse živé. Ali je mar res, de le sam
oddalj
še brez večiga doneska leží. Popřed bi jim pa
velja,
kmet iz zemlje živež pridobi, in le s svojim lastnim de- tudi pripravljajo ta pašnik razdeliti
tudi ne bilo veliko pomagalo tistiga sveta deliti, ker bi si potrebne živine ne bili napraviti mogli. Zdaj pa se še
lam? Koliko ljudi mu per obdelovanji zemlje pomaga, tijst ki niso kmetje! Vzemimo le kovača— zakaj leseníno si obstoj kmet večkrat sam obteše njegoviga lemeža , matike
Torej
km
in
b ertni š t
naj on kmetu ne naredi
kaj
kup ej! Samo nobeno ne
Podlipski.
kose
šerpa
sekire
neki bo kmet storil z golo roko ? naj kako odlomljeno vejo zg
ali koliko bo okopal
?
rabi ? Pa
tudi drugi obert
Pesa
(Dalje.)
niki niso memo pustiti ; zakaj ako bo kmet si sam vse orodje iztesati, ali vso opravo narediti mogel, kje bo
buje
Sejanje in ob delo van je pèse. Pésa potre-globokiga oranja in pridniga obdelovanja. V ta
imel čas na polji delati ? Pa kadar si kmet potrebno namen se ze pred zimo njiva ôrje, gnoj navozi, ki se orodje in opravo in pohištvo vse sam nareja , ni že več spomladi podôrje, in potem pésa seje. Ako se iz se
?
temuč rokodelec. Je zdaj tesár , kadar tese
kmet
zdaj zidar, ako sam zida; zdaj šivár in čevljár
?
menskih gredá (Samenbeet)
pesa na njivo presadi
?
?
ako
se njiva popřej enkrat ali dvakrat dobro preorje
Pa
tudi druge
pri kaki obleki ali obutavi kaj popravi obertnije so kmetu potrebne, de sam obstati in zemljo
Setev pèse se pa na več viž opravlja,
namrec :
Pésno seme se
z roko v zemljo vtakuje. V suhim
obdelovati zamore. Volno njegove živine mu predela su- poletji je sejanje z rokó nar boljši, iz se zamore v
_	__	____«	_	v	v	i a i	i ^ •	1 • t	« • •	l	í 1	V « i	#	v * J m
knar
5
kože zaklanih stvari usnjar, les razreže žagar, gorki in rahli zemlji
?
ki je plevéla čista, priporočiti.
žito zmelje mlinar itd. Ni tedaj resnica , de kmet sam De se seme zamore v ravnih rajdah in enako deljec
osipavnim drevésam ÍHaufel-
vse živí. ako hoćemo tudi le na člověkovo
temuc tudi rokodelec in obertnik zraven delata
delo gledati,
: ali
saksebi pilu
or »
vsejati, se z brazde povlečejo, ktere
z drugo besedo
naj poldrugi ali dva čev-
Jjudjé si med seboj vsak po svojim lja saksebi stojé, v te brazde potem ženske pésno seme
vsi pomagajo, de vsi obstati zamorejo
1) ali poldrugi cevelj saksebi vtakujejo. Zna se pa seme
Je pa še nekaj pri tem opomniti. Naj kmet nima tudi v razore potakniti in vsejano potem z brazdo zasuti.— Seje se pésno seme 2j tudi s sejávnico (Sa-maschine), ali 3} se seme po širokim meče, k temu
dosti veliko

ali ne dosti dobriga sveta,
ne pa,
golo kmetijo izhajati ne more ,
tudi še sam z de bi še druge
redil, kakor je ravno na Slovenskim v dosti krajih.	se pa vec semena potřebuje in vecidel je rast neravna.
Kaj je mar Ločanam petice dajalo , kakor platnarija ?	Oboje to se zgodi, kader seje zemlja spomladi zim-
Kaj je BI ej cam veliko denarja pridobilo, kakor su-	ske mokrotě dovelj osušila, knarija? Kaj Bohincam služi rudarija in kovačija ? Ako se pésno seme na
semenske grede
vseje
i
de
Koliko krog Krajnja sita, krogKamnika, Mengša se iz teh po tem na njivo presadi, se mora ta setev in Doba slamniki denarjev prinesó? Sploh je tam, kjer berž ko vreme spomladi pripusti, opraviti, ni obertnosti, le bolj slabo stanje za kmeta, kakor rastljíne (flance}
So
9	■ W
je zlasti v dostih stranéh Dolenskiga znati.
debelost gosjiga
™ ,	______v_______7 __________________perésa doségle, kar
V Notranj- se mesca maja inrožnika zgodi, se presade na skim poznamo ene vasi, kjer pred 40 leti kmetje še dobro zrahljano njivo, kar se zna ali z pralico ali 0
drevésam (plugam) opraviti. Pe'sna njiva mora vedno Kramer, tehant v Stari Loki, gosp. Jožef S karia
in okopovanje se mora tu- c. k. poštar in posestnik v Krajnji, gosp. Edvard Ur-
ar
vsiga plevéla čista biti,
mfin^^A «v.
kaj še pridnisi kakor pri krompirju opravljati. Vsaka baneič, posestnik v Preddvoru,in gosp. Franc Ma
pesa naj od
druge
nar menj poldrugi čevelj saksebi
jer
y
posestnik v Krajnji.
stoji.
Ker vsako pésno žerno ne kali, se večkrat pri
setvi s sejavnico zgodí, de so na njivi prazni prostori; temu se pa s sejanjem z rokó v okom pride, ako ženska v
1 ljuknjico po 3 ali 4 zerna vtakne, čeravno se s tem
več semena potrati.
j
/
ezelna v slava Hrajnshe hro
novine.
i4*
Po razdelku 77. do 83. vstave
trijanski
ce
De seme hitrejši kalí, naj se ene dni popřej na- earstva dobí vsaka kronovína še posebej svojo lastno
máka.
vstavo. Cesar so s deržavnimi ministri vřed začéli d
(Konec sedí.)
1
t
glavitnih rečéh
zdej na znanje dajati, ki so si v
P
k
Ko so bile vstave za av
Xaéeteh hovašhe in zivinozdraril
strijanske vojvodstva in za vojvodstvo Korošk
(ki
she soie v MjJubtJani
♦
ima 30 poslancov na deželni zbor poslati) na znanje dane. je bila 30. dan pretečeniga léta tudi vstava za
8. dan tega mesca se je odpèrla šola za kovače K rajnsko dezelo od Cesarja podpi in živinozdravnike. Zbrali so se k tem veselim začetku nje dana.
in na zna
gosp
odborniki sredísa kmetijske družbe in poddruz
nice Ljubljansko-Verhniške; zraven njih pa tudi
Kér nam kratki čas ne pripusti
celiga dolzig
moz.
p ■ i mm mm m
mnogo druzih za blagor domovine vnetih je bilo že pri pervim začetku 13 učencov mlajših in
razglasa danes na znanje dati
Veselo njega le nar imenitniši reci, de jih bi
posnamemo za zdaj iz
1
pravi, de dežela Krajnska je neločlj
berž zvedu.
v kos
starjih na šolskih klopéh sedeti, ki so prišli od bližnjih avstnjanski
stva
2
in daljnih krajev, eden tudi iz Štajarskiga, se poduka žele proti avstrijanskimu cesarstvu določi dei te šole vdeležiti, in si po tem svoj prihodnji stan po boljšatí, deželi pa tudi v prid biti.
raz m éro krajnske de
v sta
va; sred meja te derzavne vstave ima pa Krajnska dežela svojo samostojnost; §. 3. vsi v deželi prebivajoči
Naš visoke časti vredni in za. vstanovljenje te šole narodi imajo edine pravíce in
ajo nedotaklj
pra
posebno skerbni
gosp
predsednik Fidel Ter pine so v*co za ohranjenje in oskerbovanje svoje domorodnosti
sprejeli pričijoče z naslednjim serćnim nagovoram:
in svojiga jezika
y
»
Večlétno délo in prizadevanje ces. kralj, kmetijske le po postavi spi
4. meje Krajnske dežele se smejo
ona obderži svoj dozda
družbe je bilo , v prid naši domovini dobro kovaško in živínozdravniško šolo takaj napraviti, v kteri bojo za-
nji gérb in svoje deželne barve
kronovine ; §. 7
poplavno mesto

6. Ljublj
je
mogli
učenci vse podučenje v živinozdravništvu in v
» V
dezelne zadeve nadomestov
deželni zbor ima vse 11.
. deželni zbor ob-
umetnim podkovanji doseći. Veliko se je moglo za na- »toj»	poslancov; 10 poslancov pošljejo v deželni
pravo te šole govoriti in pisati, preden se je zamôglo zbor tišti posestniki, ki so z nar vikšim davkam oblo
k danasnjimu začetku priti.
u
ženi; 10 poslancov pošljejo města in tergi, ki sov vo
»
Hvala visokimu ministerstvu
y
ki
teíra namena krepka podpora bilo;
nam je v dosego hvala vsim udam
litnim redu zaznamovani
y
12 poslancov pa pošljejo ra
zun teh vse druge
srenje ali soseske skupej
y
19
kmetijske družbe in vsim drugim pripomočnikam za njih poslanci dobijo za pot in za prebivanje vmestuob času dežel
blagodare, po kterih ne je zamógla ta naredba vstáno
niga zbora prirnerno odškodnino, ki se iz deželni

y
hvala pa tudi našima dvema častitljivima od minister- denarja pla
viti
stva poterjenima učenikama gospođama dohtarjema Blei
y
21
zbor
in scer pr
cesar pokliče vsako léto deželni i (ali za navadno) mesca listo-
weisuinStrupitu, ktera za blagor domovine vneta do- pada; dezeljni zbor terpi (i tednov morodca, sta si veliko prizadjala, to napravo spraviti
y
23
deželni
na noge
in
skušeniga kovaskiga
učenika ti šoli pridobiti , sama pa učenje v živinozdravilstvu iz dobre volje brez vsiga plačila prevzeti. Vi pa, moji ljubi učenci!
zbor je v Ljubljani; cesar ga pa zna drur
kraj krajnske dežele poklicati
tudi v kaksin 36. de zado-
bijo sklepi dezelniga zbora postavno veljavnost cesar in deželni zbor v teh edinih misel biti
y
y
morata
. 48.
kterim se je taka lepa priložnost podala, k svojimu last
cesar ima pravico ukazati, de deželni zbor za nekoliko
nimu priđu se tukej veliko naučiti, skažite vso čast casa prejenja, ali de clo jenja in domu gré; ga mora
svojim učenikam,
bodite pažljivi na vse poduke, in
pa
ako ga je pred přetečeno 4 létno dôbo
pustil
spoznajte pravi prid tega poducenja, iz kteriga izvira dobrota za vas, za ubogo živino, in za celo đeželo!"
i
y
o 3 mescih potem spet poklicati, in če bi se primérilo de bi v ravno tem času deržavni zbor zbraň bil.
y
ga
»
Zdaj vam bodo pa
gosp
Dr. Bleiweis, ki so mora pa v 2 mescih po prenehanju ali nehanju deržav
od visociga ministerstva za vodja te sole postavljeni šolne in hišne opravila na dalje razložili."
(Konec sedí.)
y
niga zbora
pet poklicat
y
50
pravnik
in za nektere reci namestnik dezelniga zbora je deželni
db
, ki ima pa v vsim zboru odgovor dati;
ta od
bor obstojí iz 5
odbornikov, ki opravljajo
deželne opra
JVovi poddruznihi hmetijshe družbe
na Hrajnshini.
Spet je přejelo sredise kmetijske družbe naznanilo vstanovitve dvehv poddružnic , ktero z veseljem na znanje damo. Za Cernomeljsko poddružnico je tehant Vincenci Vovk v Metliki predsednik
"•osp
>5
y
cr »
osp
Janez Kapelle, oskerbnik komende n. r. v
Metliki, gosp. Matija Primic, posestnik na Turnu, Jožef S ore tič, posestnik v Metliki in go spod Janez Hoće var, oskerbnik v Podbrežji pa so o d b o r ni k i zvoljeni.
V Kraj nsko-Loški poddružnici je gospod Konrád Loker, fabrikant in posestnik v Krajnji za pred-
odbornike pa gospodje Franc
s e d il i k a
izvoljen, za
Mnogim bravcam, ki so še le o novim létu Novice ali sploh slovenske časopise brati začeli, povémo: de »kronovína« (Kronland) poméni to, kar poméni »dežela«, ki je
vsaka dežela a v-
pod krono avstrijanskiga cesarja; strijanske krone je tedaj kronovína.
Vstava
ali konstitucija se imennje nova vlada (regirenga), ktero so dežele avstrijanskiga cesarstva še le sušca 1848 zadobile, ktera vlada je takó v s t a n o vij e n a, de ima pri dajanju postáv i. t. d. tudi ljudstvo govoriti, ktero namestujejo poslanci v deržavni h in deželnih zbo-
rili.
Ivér rabijo tudi
drugi
Slovani to besedo ceravno v
možkim spolu (ustav), smo jo tudi mi na Slovenskim vpeljali pa v ženskim spolu, tedaj pravimo in pišemo vstava, pa ne ustava, kér v in u pri nas na Slovenskim
ni edino;
vstav i ti pomeni »einsetzen«
y
pa »aufhalten«.
«staviti Vred.
vila, kader zbora ni;
5
62
ta redni odbor se zamore 65. premembe te de-
tudi
Nove politiske gosposke za stajarsko kronovino so
postavljene, kakor ste v „Gracarci" brali.
V
ze
po potrebi tudi pomnožiti ;
želne vstave, ki so jo césar z ministri dali, se zamo- Tukaj le to opomnim , de nas Ceïjane mocno veselí
j
rejo v pervim deželnim zboru od zbora nasvetovati. de dozdanji krozni poglavar
?
gosp
S ch m elz er
5
kantonski glavar perviga reda pri nas ostane
y
ko kér
Kmetj hi se Je v đneh brati in mnogo zasiuženiga
možá
in rodoljuba vsi častimo in
pisati naučit
ljubimo.
biti ; sam
Marsikdo bo rekel, de bi ta utegnila bosa bi tudi ne bil verjel, ko bi se prepričal ne bil.
Mladi Tine v svojih otročjih létih ni imel priložnosti v solo hoditi in se kaj naučiti. Večkrat je že za tega-voljo miloval in žaloval. Pa kaj veselje vsiga ne stori!
Na pratiki je že davno vse podobe svetnikov in znamnja poznal, le kar je bilo branja ni še razumel. Sosedov sinek je začel letas v šolo hoditi in se dobro
Ko se je iz šole grede večkrat k Tinetu grét je vselej pokaza!, ktere čerke in kaj se je v
Ljube Novice!
V
ze
ste od imenitne
v f
reci
govorile
i
pa tudi nam na sercu leži. Ohranite nam naš o milo milo slovenšinoí Komaj je iz večstoletniga spanja vstala
Saj Bog boga-
(vé ste jo izbudile), in že se ji spet jama koplje.
je lepa

mila
y
krepka
da in sreća slovenska
y
bogata ;
saj bodo
ako
?
To rej
».. •
j
učiti.
přišel
soli vse naučil. Radovedni Tine je fantiča zdaj za to zdaj za uno skerbno popraševal, in se tako kmalo vsih čerk navadil. Pratika mu je bila za pervi abecednik, in ni bilo dolgo, de je že vse iména svetnikov s poznáními čerkami vkup sostavijati in za silo izrekovati znal.
Solarček mu zdaj še pisne čerke s kredo na steno zapiše. Tudi teh se je pridni kmetič hitro navadil, in že zna ž njimi tudi svoje ime , hišno orodje itd. in vse potrebne zapomine razločno pisati. Zdaj se vadi še pisanja na popir, in kmalo mu pojde vse ročno od rok. Ko sim mu uni dan čedne bukvice ^Mali Blaže"
zmirej lepši, krepkeji tejši s pomočjo pridnih rodoljubnih pisateljev. prosimo, naj ostane neoskrunjena od „novih oblik"! Mi serčno ljubimo iliršino , serbšino in
»
druge
hčere staro
slovanské matere
?
pa
naj nam nihče za zlo ne vza
me
mi ljubimo serčnejši svojo milo slovenšino
?
ter jo hoćemo čisto imeti, divico nebeško!
Kar ste v 62
PPQ W v mm ■■
listu Novic „zastran deržavniga
za
konika" takó krepko izgovorili, vse poterdimo in pod-pišemo. Tudi na Štajarskim (saj od Krajnske meje do Celja in dalje) se govori ravno kakor na Krajnskim,
tistih
ega,
emu
f

om
se ne sliši tukaj.

Scer
pa tudi mi nocemo tište nepotrebno skovane pseudo-iliršine, ktere ne Slovenec ne Horvat ne razumeta ktero nam pa vunder zdaj nekteri vsiliti hočejo.

Narečje stanovitno (kakoršno je
naš
slovenski je
j
brati posodil, ni popred od peci sel, de je skozi in skozi vse prebral. „Od konca se mi je malo spodtikalo je djal, zdaj pa za potrebo že vse preduhtam!"
Upati se sme, de bo nas pridni Tine kmalo pervih
premedencov eden.
Ko bi pač iz med naših mladih kmetov, ki še brati
ne znajo, kteri pridniga Tineta posnemati hotel!
Nobeniga ni, de bi se branja
in pisanja za potrebo ne mogel naučiti, vsakimu je to mogoče, ako ima le
kolčikaj veselja.
zik) se ne more in ne smé po volji le nekterih moz prenarediti ali pokvariti: zakaj če se narodu njegov jezik (Sprache) vzame, se mu je vse vzelo. Kaj bi rekli, ko bi, postavim, nemški pisatelji začeli an-gležke, ali danske, ali holandské besede, to je, „nove oblike" (akoravno so nemškim podobne) v svoje nem-ške spise ali sostavke jemati zató, de bi jih tudi An-
razumeli? Ali bi se ne sme-
in drugi ne mislili
drugi
Anglijani
i
Veselje, ljubezen do kake reci Začetik nar pervi pri délu stori!
A. Praprotnik.
glijani, Danci in
jala cela Evropa? Ali bi de se Nemcam v možganih méša?
De se Horvatje v tej reci Slovencam bližati no-cejo, namrec de nocejo svojiga narecja s ptujimi ??novimi oblikami" zmešati, očitno dokaže, de imajo boljši „Takt",

JDopis iz Celja.
Ali hoćete iz Celja kaj zvediti? Novo léto se je
kakor nekteri našili pisateljev. Po tem takim tudi iz večnih abecednih prepirov ne pridemo,*) namesto de bi koristne, v
pri nas s hudo zimo začelo; pa kaj pravim? Že v sta- ljive knji
sneg
in
grozovitni mraz napadla, še zdaj terpita. Pa nič bi za mraz ne marali, ako bi le zdravi bili in dovolj živeža imeli. Tega nam
cisti slovensini zlozene, torej lehko razum-
zlago
rim sta nas veliki
Obá
frp
kterih je narodu tako silno treba
?
vali ili pisali.
pa
silno pom^njkuje
kov.
V Celjski vojaški bolnišnici je veliko število bolni
Brali smo v poslednjim listu Novic, de se na Ljubljanski učilnici st aroslo venščina razlaga. Radi bi tudi mi takó imenitno učenje poslušali.	J. š.
Kjer jih je popred komaj 20 ali 30 bilo
5
jih je
zdaj 150 do 170. Večidel na legarju ÍThyphus) ležijo.
v
Ěalo&íne oznanila.
Ze pervo jutro zacetiga
noviga léta
nas je z ve
Ogerski°:a je
bila bolezin pervlečena; že pa tudi po liko žalosíjo napolnilo, ker nam je grozovíta smert mno-
gopoštovaniga zlo ljubijeniga gospoda vzela. V sercu
mcstu in po okolici se razširja. kUmerljivost je velika.
Zivež, dervá, prebivaljiša in druge življenju po
trebne reci tukaj od dné do dné dražji postajajo. Kmalo
ginjeni smo brali napovedni list, de je Jernej Do lenc, dohtar zdravilstva, c. k. krožni zdravnik, in de
bo treba v Ameriko
pobegniti.
Celjske „slovenske Novine"
sopis
5
pod imenam „Slovenska
so nehale: pa nov ča
i
sétnik goriške narodne straže v štiri in tridesetim létu svoje starosti, in scer na bolezni (légarji) umerl, ki jo
S politiko se ne bo pečal; le sostavke bo dajal
čbela" se je začel. je v vojaški bolnišnici naležel, kamor je on, desíravno
»
za
sam tačas nepopolnama zdrav
?
mnogim bolnim vojakam
Neutruden je
obudo in omiko elovenskiga duha." Vrednik je slavno vsaki dan z veseljem pomagat hodil, znani gosp. Drobnic, začasni učenik na tukajšnji la- bil v izpolnovanji svojiga poklíca, včs goreč za slo
tinski soli. Bog daj srečo!
venšino
poln ljudomile prijaznosti do vsaciga člověka
7 9
•	VVU >	V vllol Uu , puill IJUUUllUit/ jJl JJU/illUOU UU » kJUVl^U VJIU » VHM
Tudi bukvarnica za izposojevanje bukev (Xeih-	podpora revnih, prav prijatel in dober svetovavec tem
bibliothek) se tukaj napravlja, Temelj in začetik je z	ki se s podukam mladosti pečajo. — V sredo ob stirih
nekimi 200 nemški mi povesti od tolovajev, strahov,	popoldne so ga na pokopališe nesli in pri ti priliki se
vitezov in drugih takih knjig postavljen. To bo gotovo	je vidilo, kakó zlo so ga ljudje cenili, kér silo veliko
1	V •	V	« .	« .	.	_	^ .	.	«	.A
slovensino mocno podpiralo!
se jih je prizadevalo ljubljencu zadnjo čast skazati.
Beseda duh tati je pri nas v vec krajih v rabi. Znabiti de je domača; utegnila bi se berž ko ne iz imena duh v
glagol duhtati izpeljati.	Pisavec.
V prihodnjim listu bomo s poslednjim sostavkam sklep te reci storili, in nadjamo se, de bo potem konec vsih raz
partij,	red.
General V oh ar in veliko drugih oíicirjev, veči del na- je to njegova ter dna in gotova volja, že vidimo iz
rodnih stražnikov, dve muziki, vojaška namrec in ná
tega
y
ker se je že na Dunaji naš jezik učiti zacel
rodna, veliko gospodov raznih vradnij, normalni solarji m se
z učitelji in
vodjem vred, in veliko
y
drugih,
ga
tudi že zdaj vsaki dan
kterim je bil
ranjci mnogoverstno dobrotnik, so ga spremili. Ali ne
ko
tudi
še
marsikteri
drugi
ob sedmih zjutraj uči,
y
se
vradnik na Slovenskim
y
ki
deželniga jezika ne
zna
y
pod gorko pernico
spi
le ubogi
so pomoćnika, ampak tudi šolski pripravniki Gosp. Na vra til, vrednik „Vedežau je njegov uče
so dobriga prijatla in učitelja, in slovensko še vselej
y
in reci
záviděno bravno družtvo tukaj
Naj
blagi rodoljub
v miru
iskreniga počiva
uda
zgubili.
nik
izvolil. lz tega
jsercih vsih živel
y
ki so ga poznali.
vedno bo v
T.
var
učenja deželniga
moramo, de si je prav dobriga učenika
novi deželni pogla-
de
naš
se je jezika takó
naglo poprijel

očit
no vidimo, de si je dolžnosti vstavniga vradnika
Gosp. Jane z Gandini žlahtni Lilie ns tein, po- svest, in de ljubi ljudstvo, kterimu je za poglavarja sestnik na Hribu (Obergortschach) in veliko lét tajnik postavljen. Kakor se v tem njegovo vstavno občutje
krajnske kmetijske družbe, ktere nar starejsi ud je bil je 9. dan t. m. v 86 létu svoje starosti umerl.
?
kaze
, smémo za terdno pričakovati, de se bo tudi v vsih druzih rečéh po vstavi ravnal in po potrebah
Včeraj smo pokopali gosp. Jožefa Kalasanca noviga casa, in de bo vsim vradnikam nar lepši iz
Likavca, vodja Ljubljanske licealne bukvarnice v 77. létu svoje starosti umerl.
5
ki je
gled.
Na dalje nam pa to tudi kaze, de hoče
poirla

var v vsim samo stojin biti, de hoče vse sam viditi in slišati, za kar ima on sam odgovor dati. On bo
Vovicar posebne baze.
Na sv. 3 kraljev dan je prišlo od Gracarskig
y>
de
Gemeinderatha" na Celjske zdravnike povabilo, naj bi šli v Gradec v vojaško bolnišnico za zdravnike
u en
dohtar ob-
poslušal sam prostiga kmeta in razodevanje njegove potrebe ; on sam bo bral tudi slovenske časopise. Tako se bo sam vsiga prepriča I. Posebno prijazno je spre-
jel tudi odbor
sloven skiga
y
družtva, ki ga je pro
za plaćilo
1
dan obljubi „Gemeinderath" dohtarj
S tem goldinarjem
goldinar!!! o tem g leko kupiti, živež oskerbeti, stanovanje plaćati, bolezin nalešti, dolgo bolán ležati, zdravnika in zdravila
sil, de naj se sam prav natanjko namena in déla tega družtva prepriča, kteriga so sovražniki slovenskiga
y
y
čati
povèrh še
i
pla
ali pa umreti, vdovi in otrokam kej
pustiti in
pokop plaćati
V
to za 1 goldinar na
jezika in dezele toliko natolcevali. S krepko besedo je odboru zagotovil, „de on natolcevanja nikdar ni pode naj bomo kakor bo on z
dan
De duhoven in zdravnik morata na svetu nar
slušal in ga tudi tukaj ne bo, vvsim odkritoserčni ž njim,"
in prepričali se bomo
námi
y
y
de
ga
nikdar
već kristjanske ljubezni imeti, to terja že nju visoki poklic,— de se jima pa nju těžko in nevarno opravilo z goldinarjem na dan plačati hoče--to za-
pišemo v zgodovinske bukve!
nikoli ne bomo na kakim ovinku zapazili.
u
te zagoto
Veselja je vsim pricijocim serce poskakovalo, víla zaslišati, ktere kažejo, de ravnopravnost slovenskiga naroda temu gospodu ni prazna beseda. Saj slovenski
TVovièar iz EJubtfane.
narod Krajnske kakor de
dežele niě
druziga
noče
in ne terja
y
se kakor drugim
narodam tudi njemu zago
tovljena pravica popolnoma zgodi.
Takó iz
Danes oznani „Novičar" celi Krajnski dezeli ve- vidimo poterjenje velike hvale, ki smo jo
eélo novico. Naš novi deželni poglavar grof Kor in sky, dohodám našiga
noviga
deželniga
poglavarja
vsiga pred iz D u-
y
ze
ki je danes teden v Ljubljano přisel in v cetertek in naja slišali, in s serčno radostjo, nadjajoči se vesele petek odbor Ljubljanske srenje, deželne stanove, ná- příhodnosti, povzdignemo glas: „Živijo Korinsky!"
m mm■	■ whhjb mm
rodno stražo, vradnike, učenike, pravdosrednike
y
odbore
kmetijske in obertnijske
družbe, muzeuma, slovenskiga družtva in predstojnike ali odbornike vsih drugih Ljubljanskih občinskih naprav sprejemal, si je pridobil serca vsih, ki so slišali njega odkritoserčno govorjenje v [duhu noviga časa, njegove bistre in natanjčne vprašanja
nesel.
IVovicar iz mnof/ih Ura jev.
Poslednji teden nam ni veliko posebnih novic pri-
Nadvojvoda Jane z je zapustil Frankobrod na
noviga léta dan s svojo rodovíno, in je přišel 10. dan t. m. na Dunaj. Mende se bo zdaj na svoj dom na Stajarsko
za vse zadéve in potrebe krajnske
dežele, in
ki so bili vernil, ceravno ga Tiroljci na Tiroljsko pricakujejo.
• V
pnca njegoviga prijazniga obnašanja.
Pri
mnogih
pri
y
V .
likah je zalovanje na znanje dal, de se ne zna nasiga jezika, de bi vekam sam
zaslišati, kar mu ima kdo povedati.
• v •
se ze zdej zamogel tudi z vsaki m donjemu pride in vse sam
Pa moja perva
P0£
ovorjati, ki k
»
in nar svetejsi skerb bo , slovenskiga jezika v krat- se imenuje v
Kakor sv. oce papež se zmirej odlašajo vernitev v Rim takó tudi ban Jelačič v Zagreb. — Spet sç je nekaj Ogrov, ki so na Turško bežali, k mahomedanski véri podalo; v vsim skupej okoli 500. — Druga srenja na Češkim, pri kteri je že obrajt gruntne odvéze dokončan,
ta srenja je razglasila pismo
Mih le"
kim casu se saj toliko naučiti, de bom zamogel z vsakim govoriti"
je rekel ljubeznjivi grof
y
in de
V Ljubljanskih bolnišnicah so zdravniki tudi po beraško
svojim sestrám na Ceskim, v kterim pové, de bi ne bila nikdar mislila, de ji bo takó malo odškodníne plačati, in je serčno vesela, de se je za vselej znebila grunt-
pa vunder c inn al o boljši plaćani
dohtar dobi za 300
dolgo
zdihovala.
bolnikov na dan cele 3 goldinarje in pa polic vina! Ce zbolí ali umerje, ima bolezin ali smert povèrh. 300 bolnikov en i ni u s am im u dohtarju! Ali ni to od sile? Dobro vémo
niga jarma, pod kterim je takó Ministerstvo kmetijstva misli, na obéh stranéh velkih in malih cést po dežélah sadně drevésa zasaditi. — 7. dan t. m. se je začél v Gradcu poduk deržavniga ci-
de zdravnikov v malih mestih in po deželi manjka, de tedaj vílniga zakonika V slovenskim jeziku. Gosp. Dr, Krajne nimoctoliko domaćih zdravnikov dobiti, —zakaj pase ne ;e učenik. Ali ne bo tudi za razlago strahovavnih
• v	1	WV	» • •	1	« «	*■••«	i «1	J	°
razpise razglas na Dunaji in po druzih velicih meetih kakor je bílo za kolero v navadi, de bi se dobili zdrav niki za bolnišnice, kjer légar razsaja, Nam je dobro zna
n <* ^^■^■ÉH^HHHHfeHI^H
postav učenik postavljen ?
y
de je
postavím
na Dunaji veliko dohtarjev
y
ki nimajo nič zaslužka in nič opraviti; taki bojo radi šli,
ypravh
V listu 1. Novic pri naznanilu odbornik
ce se jim postěno placa, kamor se pošljejo. Ce so se zdravniki za kolero dobili, se bojo dobili tudi za leg ar, pa plača naj se jim na dan saj 5 gold., zaslužijo jih 50 goldinarjev!	• Vredništvo.
p o d d
v P
imé gosp. Aleksand starja v Planini izpust
o v kmetijske tiskarni pogrešek vrinil, de se
erja, posestnika in c. k. po-
Wilch kar se danes popraví
Vredništvo
Danasnjimu listu je pridjan 3. dokladní list.