štev. 90. V Ljubi* v tem, 22. aprila K Leto M. === Velja po pošti: — Za oelo leto naprej . , K 26'— za en nieseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno , „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meeeo „ . . „ 2'— V upravi prejaman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za celo leto........ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— ■ ostalo inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za onkrat .... po 18 v za dvakrat . . . . ,, 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročila oznanila, zahvale, osmrtnice Iti: enostolpna petitvrsta po 23vtn. ---Poslano:-- enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši ne« deljo in praznike, ob 5. uri pop. Bedna letna priloga Vozni red K3* Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poatne hranlluloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-lioro. št. 7563. — Upravnlšitega taleiona št. 188. Usoda Carigrada io bodočnost iialltaisktti narodov. (Izviren dopis - Slovencu« iz Sofije. — A. B.) Kraj Bosfora šum se diga, Bliskat sablji štikove. Bolg. narodna pesem. Pogledi balkanskih narodov, posebno Bolgarov in Grkov so bili v davni in bližnji prošlosti vedno obrnjeni proti Carigradu, Eni kakor drugi so se približevali včasih do carigrajskega obzidja, so ga že celo rušili in prevzemali mesto ob Zlatem rogu s »sabljami in štikovi«. Pa kako je usoda svojevoljna in izpre-menljiva! Krščanski narodi so živeli dolga stoletja v sovraštvu in gnevu nasproti svojemu tlačitelju, kateri je potapljal v solze lepe balkanske pokrajine. Isti narodi so koprneli po maščevanju in trepetaje čakali dneva, ko pride plačilo za stoletno rob-stvo. In ko jc bil nastopil zaželjeni trenutek, zanesla se je silna burja proti odrinski trdnjavi in dalje proti Carigradu. To je bilo leta 1912,, leto, katero se bo pomnilo v zgodovini balkanskih narodov. Vsem tem narodom skupaj in tudi bolgarskemu narodu samemu ni bilo usojeno, da vzame Carigrad in postavi krščanski križ na Ajo Sofijo. Javili so se novi, močnejši tekmeci, Rusi, kateri so vložili svoj »veto«. Bolgari so morali odstopiti ter se vrniti nazaj v tesne meje svoje domovine. Nikdo ni mislil, da se bode usoda tako obrnila, da bodo mogli Rusi že dve leti pozneje javno nastopiti s svojimi aspi-racijami na Carigrad. Letos se je proglasila v ruski dumi ta točka njihove iztočne politike od samega ministra zunanjih zadev, Sazonova, in vzbudila senzacijo po celem svetu; posebno pa so Balkanci bili presenečeni. V osmanski stolici je strah pred >Moskovci« iznova prevzel vse kroge. Spomini na Sv. Meianski dogovor so po preteku 37 let danes iznova oživeli, ko done topovi v Dardanelah. Ko bode rešena usoda Carigrada, sta-roslavnega mesta, v enem ali drugem zmi-slu, tedaj začne zgodovina črtati nove poteze v bodočnost Bospora in Balkana. Nevtralnost, katero vzdržujejo danes še Italija, Bolgarija, Rumunija in Grčija, se bo umaknila novemu tekmovanju. Kdo pride v tej borbi na vrh? Na to vprašanje je mogoč samo negativen odgovor: Komur manjka modrosti ali previdnosti, ne bo nadvladah Kdor precenjuje svoje moči, ne bo v tekmi med prvimi. Kdor ume razločevati med pravimi in hinavskimi prijatelji, temu se ne bode posrečilo najti poti, katera vodi do slave. Z ozirom na le kritične okoliščine se vrši v Atenah kronski svet drug za drugim, Grki se čutijo prizadeti, in kakor nekdaj v Rimu, ko je bil »Hannibal ante Portas«, je sedaj v Atenah vse zmedeno in kliče: »Rusija je pred obzidjem Carigrada!« Za Rumunijo je vprašanje o Dardanelah vprašanje življenja in smrti. Bolgara ima izhod do Egejskega morja. Interesi Grčije so bolj sentiflkmtalni, a pri tem ona 'ahko dobi kompenzacije drugod. Rumuni Pa so popolnoma odvisni od svobode dar-danelskih ožin. Torej je vprašanje o rumunski zunanji politiki — tragično. Nekaki rumunski časopisi dajejo izraza tej Magičnosti z besedami: »Ako bo odvzeta svoboda razvoja na Črnem morju in v Dar-danelah, tedaj ie Rumunija obsojena na pogin. In ta ubogi latinski otok, obdan okoli in okoli s tujimi plemeni, hrepene-čimi po življenju in razvoju, bo končal ali pa se izgubil med tujimi elementi.« Bolgari pa niso nikakor predani sentimentalnosti, niti ne vpliva nanje tragič-nost. Oni so pravi realisti. Zato je z ozirom na današnji položaj ministrski predsednik dr. Radoslavov in za njim finančni minister dr. Tor.čev pred časnikarji in poslanci odkrito izjavil: •Bolgarska vlada ne misli iz-premeniti svoje zunanje politike; svojo nevtralnost bode Bolgarija ohranila celo v slučaju, ako trojni sporazum vzame Dardanele.« Sicer pa se Bolgarija pripravlja za vsak slučaj, cla zavaruje državne meje proti ziinanjim sovražnikom in da se obrani vsake krize v notranjosti. V narodnem sobranju se sklepajo strogi zakoni proti izdajstvu in špionstvu; svoboda tiska se omejuje, javna zborovanja se stavljajo pod kontrolo upravnih oblasti itd. In tako pripravljena lahko mirno opazuje, kako »kraj Bosfora šum se diga« in kako se približujejo veliki dogodki na iztoku. M roji! v Ameriki. (Poročilo iz Amerike.) Gowanda. N. Y. Z delom gre počasi kakor povsod. Tukajšnja ogromna tvorni-ca za lep je začela bolj po malem obratovati in je več ljudij odslovila. Upamo, da bo ria pomlad kaj boljše. Strojarne pa še nekam precej redno poslujejo. Kakšen dan nam pa dajo tudi počitnice. Delo se sploh ne dobi. Jako veliko delavčev je brez dela, zlasti Poljakov, ki bi radi kupili delo, samo da bi ga dobili. — Ballard, Ky. Delamo tri do štiri dni v tednu, pa še takrat se ne more kaj posebnega napraviti. Zasluži se samo toliko, da se preživimo. Hrana je tukaj v primeri z zaslužkom zelo slana, pri uživanju pa kisla in zoprna. Če katerega navdaja želja nasititi se makaronov in naturnega koruznega zrnja, naj kar sem pride. Pijače so tukaj treh vrst, ki se pa vsem veli voda. — Little Falls, N, Y. Delavske razmere so tudi pri nas skoraj z vsakim dnem slabše, — Parsons, Pa. Kakor od povsod drugod tako se tudi iz te naselbine ne more poročati o dobrih delavskih razmerah. Doslej so nekateri premogokopi obratovali s polno paro, a sedaj so začeli le po tri in štiri dni na teden. — Mellen, Wis. Delavske razmere so tukaj prav za nič in se dela prav počasi kakor povsod drugod. Dela se samo tri do štiri dni v tednu in še takrat, le po osem ur na dan. Plača je pa tudi jako pičla. Za delom za zdaj še ni treba sem hodili, ker se ga ne dobi. Itak je tu polovica delavcev brez dela. — V Central City, S. Dak sc pa dela s polno paro podnevi in ponoči, Vendar je tudi tam na stotine delavcev, ki čakajo na delo in hodijo v office kakor romarji na Žalostno goro, odpustkov pa ni nič, posebno še ne v tem zimskem času. — V Ročk Springs, Wyo se slabo dela, dasi imajo delavci »union shop«; zdi se pa kakor bi ga ne bilo, Premogarji vedo zanj samo tedaj, ko sc jim zanj pri plači odteguje. Če se pobiješ in potolčeš v jami, ne dobiš več kakor en dolar, pa tiho bodi. Kdor zasluži dva dolarja dnevno na kon-trakt, je že gospod. Navadno se pa zasluži manj, draginja pa dan za dnem bolj pritiska. Kaj bo, če pojde tako dalje?! — Melrose Park, 111. Tukaj obratuje pet tvor-nic, delavcev je pa dovolj za deset, pa bi jih bilo še nekaj brez zaslužka. Semkaj so ne svetuje hoditi nikomur, kakor k večjemu tistim, ki si žele — počitka. V eni tvornici se obratuje s polno paro, a v njej so zaposleni sami pečlarji in dekleta. Izmed delavcev jc največ Litvinov, Rusov in Poljakov. — V Shebovgan, Wis„ sc tudi slabo dela, Izmed vseh tvornic obratuje samo ena po deset ur na dan. Plače so povečini 15 centov na uro. Tu je sicer nekaj Slovencev, ki dobro zaslužijo, ali delavske razmere sc vkljub temu ne morejo imenovati dobre, ker je na stotine delavcev brez dela. — Iz Trinidada, Colo., sc poroča, da so tam delavske razmere ravno tako slabe kakor drugje, če ne še slabše. Brezposelnih delavcev je jako veliko, med njimi obilo število starih moči. — V Dc-vil's Slide, Utah, se tudi slabo pohvalijo z zaslužkom. Tamošnji težaki zaslužijo komaj toliko, da se preživljajo. O kakšnem prislužim ni govora, Kaj bi bilo s temi ljudmi v slučaju kakšne nesreče ali bolezni?! — V Walsenburg, Colo,, so tamošnji premogarji štrajkali. Doba brez dela in zaslužka je žalostna doba. Naposled se je le dosegel sporazum med delodajalci in delavci. In marsikateri si je mislil: No, hvala Bogu, cla je vendar enkrat konec tega boja, zdaj si bomo revni delavci vendar pomagali iz svojega revnega stanja. — Ali bili so prazni upi. Namesto da bi pre-mogorovi začeli obratovali s polno močjo, so pa popolnoma ustavili delo, tako da je zdaj tam več brezposelnih delavcev, kakor pa jih jc bilo kdaj poprej. Le majhno število premogorovov je, kateri obratujejo po en ali dva dni na teden. Število brezposelnih je jako veliko. Pa tudi tisti, ki ima delo, si ne more zaslužiti še skoraj za hrano ne. Takrat, ko je unija delavce vabila, naj gredo delat, so bili vsi veseli in zadovoljni, Ali zdaj uvidevajo, da so prišli z dežja pod kap. Take so delavske razmere v Coloradu, kjer je mnogo Slovencev. — V Pleasani Valley, Pa., so delavske razmere nad vse slabe. Dne 15. novembra 1914 so nesli delavci svoje krampe in lopate iz jam na solnce, kjer bodo počivale — kakor se govori — do 15. maja 1915, Sto in sto pridnih rok brez dela, brez zaslužka, pa v tujini! — V W'nitc Valley, Pa,, tudi ne moremo reči, da je dobro za delavce, zakaj premogorov Del-mont Mine, kjer so zaposleni Slovcnci, obratuje komaj dva do tri dni na teden. Kako se živi v tako zlatih časih, se umeje samo ob sebi. — V Hostetter, Pa., imajo delavci malo delavnih dni, pa čez mero preveč počitnic. Vse gre narobe. Menda se bo tako zasukalo, da bo v tednu šest nedelj, pa en delavnik. Če bo šlo tako naprej, se bo začel kmalu post. Rockdalska tvornica »American Steel and Wire«-družbe obratuje podnevi in ponoči, ker Rusija rabi zobčaste žice za ograje in zamote na bojnem polju. Izvažajo se ogromne množine zobčaste žice v uporabo v evropski vojski. Rockdalska tvornica je pred kratkem prejela naročilo za 5000 ton žice, ki se pošlje na Rusko. Gregoriju Režku v Presto, Pa., je umrla žena in čez par dni sin, ko mu je bilo šele 21 let. Dne 24. svečana je izdihnila v cvetoči starosti 24 let žena Ana Škufca, roj. Klančar, doma iz Spod. Drage pri Višnjigori. Bolehala je leto dni. Zapustila jc v Conemaughu, Pa., moža Franca Škufca iu tri mladoletne otročiče, v stari domovini pa brata in dve sestri. V Utica, 111., so 14. sušca pokopali Antona Dež-mana. Rajnega, ki je bil doma iz Strelaca v šmarješki župniji na Dolenjskem, je povozil vlak. V St. Stephenu jc umrl Lov-renc Šetina, najstarejši amerikanski Slovenec; bilo mu je 95 let. Rajni jc bil doma z Dovjega na Gorenjskem, V Ameriki jc bival 32 let. V bolnici sv. Jožefa v Jolietu, 111., sc zdravita Anton Lilek, ki mu jc žica opekla nogo pred tremi tedni v žičarni, in John Težak, ki mu je podkvami stroj odtrgal mezinec na levi roki. V Layland-rudniku v Hintonu, W. Va,, se je pripetila velika nesreča. Dne 7. marca so spravili na površje še 11 trupel ponesrečenih rudarjev, skupaj % mrtvih. 1/. zanesljivega vira sc poroča, cla je še 20 mrtvih zasutih pod razvalinami v jami. 47 rudarjev, ki so bili zasuti v jami štiri dni in štiri noči brez hrane, in pijače, se nahaja v dobrem stanju in je pričakovali, da bodo vsi okrevali. Noši Hjelniki no SMein. Kako sc jim godi? Eni pravijo, da dobro, oziroma vsaj no hudo, pa pride zopet, glas, kako nečloveško so ravna r. njimi. Mi sami no moremo prevzeti odgovornosti za prav nobeno poročilo, žo zato nc, ker no moremo sami pre-isk.iii iTsnieo. Kot. črisnikarji prinašamo le. vesti. Za danes dve boljšo vrste. V »Neue Freie Prosse« piše njen posebni poročevalec iz Sofijo, kako vneto in človekoljubno da skrbi zu av- strijsko ujetnike v Nišu dr. Subotič, podpredsednik srbskega Rdečega križa. S pomočjo ameriškega kozula skrbi ta zdravnik za živila in zdravila, hitro oddaja doposlani denar in požrtvovalno odgovarja na vprašanja iz monarhijo. kako je z ujetniki. Glasilo nemškega centra »Kolni-* sche Volkszcitung« pa prinaša tudi poročilo nekega Avstrijca, ki je ušel iz srbskega ujetništva. V Bitolju usoda ujetnikov ni prav ugodna, ker pegasti legar zahteva precej žrtev. Zdi se, da Srbi sedaj nekaj boljše ravnajo z ujet-j niki. Tako se ne sliši nič neugodnega o ' naših ujetnikih v Siri. Dobivajo 40 v na dan za menažo in 5 v plače. Seveda to ni dovolj za hrano, kor jc treba celo vodo kupiti, toda s priboljški od doma si pa kupijo dvakrat ali trikrat na teden mesa. Vsak mož dobi tudi dve oki kruha za dva dni. Ujetnike stražita 2 orožnika. Z ljudstvom se dobro razumejo, napravili so si trnke in navadno cel dan lovijo ribe. Lahko se svobodno gibajo, hodijo na sprehode, toda zvečer ob 6. uri morajo biti doma. Ujetniki so se sami razdelili po narodnostih. Ogrski Rdeči križ je po solunskem konzulatu poslal precej perila, ki ga bo razdelil ameriški konzul Thomson v Nišu. Ta konzul se zelo toplo zavzema za naše ujetnike. Vojska i losi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ponesrečeni ruski napadi v dolini Cziroka, — Mnogo tisoč mrtvih in ranjenih Rusov, nad 3000 neranjenih ujetnikov. Dunaj, 21. aprila. Uradno se poroča; V Karpatih ie sovražnik svoje izgubepolne ' napade proti najvažnejšim odsekom fronte že pred več časom ustavil. To velja posebno za tiste oddelke naših postojank, ki krijejo najboljša prodiraina pota proti Ogrski: doline Ondava, Laborca in Ung. Na strani teh glavnih prodiralnih črt v gozdnih Karpatih med Laborco in Un-gom je sovražnik tudi sedaj še poizkušal z močnimi silami prodreti. Prodiralni poizkus v tej smeri naj bi z obkolitvijo zlomil odpor naših dolinskih in višinskih postojank, katerih kljub najtežjim žrtvam niso mogli frontalno premagati. Tako so se v gornji dolini Cziroke pri Nagy-Polany in na celem ozemlju izvirov te reke vnovič razvili siloviti boji, ki so trajali več dni in noči. Tudi tu je zadela silne ruske sunke končno ista usoda kakor v vseh prejšnjih napadih. Po izgubi več tisoč mrtvih in ranjenih kakor tudi nad 3000 neranjenih ujetnikov je sovražnik opusti} napad. Na mnoga v inozemstvu razširjena, tudi oiicijelna poročila ruskega vojnega vodstva o uspehih v dolgotrajnih karpat-skih bojih lahko kratko odgovorimo, da je kljub vsem naporom in velikim žrtvam prelaz Užok, ki je bil za sovražnika vedno glavni, cilj napadov in označen kot posebno važen, prejkosiej trdno v naših rokah. Na ostalih irontah se vrše artiljerijski boji. Položaj je povsod neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemci vrgli 150 bomb v Bi?lystok. Berlin, 21. aprila. Veliki glavni slam Položaj na vzhodu jc neizpremenjen. Kot odgovor na metanje ruskih bomb v Wystruc (Insterburg) in Gabili (Gum-binnen), odprti, izven bojišča ležeči mesti, i smo včeraj vrgli 150 bomb na železniško križišče Bialystok. Najvišje vojno vodstvo. POLOŽAJ V KARPATIH. Budimpešta, 21. aprila. Pester Lloyd* I poroča o položaju v Karpatih: Žc nad te-| den dni vlada na naši karpatski fronti mir, ki ga motijo le brezpomembni delni boji. | Cel teden jc že potekel, odkar se jc za ! nas zmatSovilo končala karpatska bitka in že vedno se Rusi od zadanega jim udarca re norejo odpomoči. Rusi imajo na raz-pr^ago izborno železniško omrežje in bi bliko v malo dneh spravili na fronto znatna ojačenja, če bi imeli dovolj rezerv, in tako pričeli z novo ofenzivo. Sporadični napadi, ki se vrše od tedaj, pričajo, da so Rusi medtem na posameznih točkah res dobili ojačenja. Izključeno ni, da bodo v bližnjem času došli v Galicijo veliki vojaški transporti, katere bodo vrgli Rusi proti naši fronti. Zaenkrat pa Rusi še nimajo dovolj ojačenj. Medtem pa naše čete dan za dnem zadajajo Rusom nove izgube. POVODNJI V KARPATIH. Kodanj, 21. aprila. »Daily Telegraph« in »Evening News« poročata po informacijah iz ruskega generalnega štaba, da je ruska ofenziva v Karpatih vsled neugodnih vremenskih razmer popolnoma ustavljena. Po celem karpatskem ozemlju so povodnji, ki onemogočajo premikanje čet in dovoz municije. Dnjester je n. pr. na-rastel za 12 čevljev. Dežela je podobna ogromnemu močvirju. Rusi bodo v bližnji bodočnosti naperili svoje glavne sile najbrže na črto Telepoč—Zello. NAŠ USPEH PRI KONIECNI. »Pester Lloyd« poroča iz Eperjesa: Naši artiljeriji se je posrečilo, da je razstrelila rusko zalogo smodnika. Poizkus Rusov, da bi svoje desno krilo pri Koniecni razširili proti gališki Wyscowi, se je končal s popolnim fiaskom. Navalu naših čet se Rusi niso mogli ustavljati in smo jih v smeri proti Hančovi in Uscie potisnili za 6 km nazaj ter pri tem ujeli veliko sovražnikov. RUSKE ZA BOSPOR DOLOČENE ČETE V KARPATIH? Curih, 21. aprila. »Ziiricher Post« piše: Jz Karpatov se od ruske strani poroča o novi razvrstitvi ruske armade. Preizkusiti teh poročil seveda ni mogoče. Da bodo pa poslali odeško armado v Galicijo, nikakor ni izključeno. Če pa Rusi za izkrcanje v bližini Bospora določene čete pošljejo v Karpate, pomeni to, da hoče Rusija svoje zadnje sile vreči proti Avstriji in potem ni odprta pot v Budimpešto, ampak v Kijev.« KDO SE BORI V PRVIH VRSTAH V KARPATIH? Graška »Tagespost« z dne 20. aprila piše: Ljudstvo se peča skoro samo z vojaškim položajem na karpatski fronti. Ogrska je odposlala celo armado poročevalcev, umetnikov, risarjev in izdelovalcev filmov na fronto; ti delajo v prvi vrsti za ogrske liste. Kje delujejo ti možje? V prvih vrstah gotovo ne. Tja jih ne puste in mnogi bi se tudi lepo zahvalili za to nevarno čast. Naše vojne čete se bore vseskozi v prvih vrstah. Celo do našega trena jih le malo pride. Opirati se morejo na oficijelne izjave vojnega poročevalskega stana. Podrobnosti jim morejo povedati samo črnovojniške čete etapnega ozemlja. Poročevalci vidijo in slišijo samo ogrske črnovojniške čete. KOLIKO IZGUB SO IMELI RUSI V KARPATIH? »Arbeiter-Zeitung« od srede piše, da vesti »Pester Lloyda«, da bi Rusi imeli v Karpatih 500.000 mož izgub, niso resnične. »Pester Lloyd« je to vest priobčil kot vest iz Curiha. »Arbeiter-Zeitung« pa pravi: Vest seveda ni nikdar prišla iz Curiha, sicer bi jo bili označili kot brzojavko iz Curiha; iznašli so jo čisto enostavno v Budimpešti, Neverjetno je tudi, da bi povedali listi sporazumovi kar tako odkrito svoje izgube! Ali so dvozvezni listi kdaj povedali svoje izgube tako natanko? Iz Budimpešte je potem prišla »vest« na Dunaj; v najrazličnejših oblikah seveda. Tako pravi da- j nes ena berlinska brzojavka: »Iz j Stockholma se poroča: Angleška in francoska poročila cenijo ruske izgube na ranjenih in mrtvih v karpatski bitki na pol milijona.« Iznajdba potuje torej iz Budimpešte »preko« Stockholma v Berlin in iz Berlina na Dunaj! Iz Dunaja mogoče zopet v Budimpešto. • Kaj pa pravijo v Berlinu uradno? Da je rusko poročilo, da so izgubili zavezniki 100.000 mož, zelo pretirano in da se da ceniti ruske izgube na trikrat toliko kot izgube zaveznikov. Na ta način bi bili Rusi izgubili k večjemu 250.000 mož; a tudi to je seveda le svojevoljno domnevanje. NEMŠKI ČASTNIK O AVSTRIJSKI ARMADI. Major Morath, vojni poročevalec lista »Berliner Tageblatt«, je bival zadnji čas na naši karpatski fronti in je sedaj predaval v Berlinu o vtisih in izkušnjah, ki si jih je pridobil. Med drugimi je rekel o vztrajnosti in junaštvu naših čet dobesedno: Naravnost umetnost vojnega življenja je, kar sem videl tam gori, in če se marsikaj zdi nemškemu očesu tuje, s tem v resnici ni rečeno, da bi imelo manjšo vrednost. Ljudje, ki so s v oje nevidne jarke umetno vzidali v gorske gozdove, bi najrajše ne šli proč. In kako težaven je ta gorski boj, kakor ga mi v Nemčiji nismo poznali! Topove morajo z vrvmi spravljati naprej. Na razdrapanih etapskih cestah, ki so le nekoliko zboljša-na pota, sem videl en sam dan 1500 voz. Konji in voli pogosto odpovedo na gorskih potih, ali stvar gre kljub temu naprej. — Končno pravi major Morath: Avstrijci so v vojski napravili iz miroljubne tančice jekleno zrno. Rusi jih ne imenujejo zastonj vragi. Imajo, kar je Friderik Veliki zahteval za vojsko: drob iz železa in srce iz jekla. XXX PRZEMTSIo Krakov, 21. aprila. »Glos Narodu« poroča iz Przemysla, da so vojne ujetnike že odpeljali iz trdnjave, v kateri so ostali lo bolniki, med njimi 6000 vojakov. Pri njih so pustili 129 avstrijskih in ogrskih vojaških zdravnikov. Ponoči in podnevi dovažajo v Prze-mysl živila in strelivo. Hitro popravljajo utrdbe, predvsem črto proti reki San. Rusi preiskujejo reko San, ker upajo, da rešijo vojni materijal, ki so ga potopili v reki Avstrijci. Bern, 21. aprila. Ruski generalni guverner grof Bobrinkij je odredil, da civilne osebe ne smejo v Przemysl. Celo rusko vojaštvo mora imeti posebne prestopnice za Przemysl. XXX DLŽ, MARŠAL PRINC LIECHTENSTEIN O GALICIJI. Nemški listi priobčujejo: Deželni maršal Liechtenstein je sinoči na nekem letnem občnem zboru krščanskih socialcev predaval o tem: »Svetovna vojska in njeni vzroki.« Rekel je med drugim: »Niso bili Srbi, po katerih je zahrepenela Rusija, ampak vzhodno Galicijo in njeno prebivalstvo lioče Rusija. Zato moramo zopet osvojiti vzhodno Galicijo, potem jo rabimo kot varnostni nasip. Če izgubimo vzhodno Galicijo, potem smo sploh izgubljeni. Ker Rusi se potem ne bodo zadovoljili samo z vzhodno Galicijo, ampak bodo svojo agitacioj dalje razširili na Češko, Moravsko itd.« Princ Liechtenstein je končal z besedami: »Če gledam nazaj na politiko naših merodajnih krogov, moram izjaviti, da mnogo njih ni niti politično niti zgodovinsko izobraženih. Ostrejše sodbe ne maram izreči. Učiti se moramo od svojega sovražnika in ne moremo prej skleniti miru. dokler ni Galicija zopet popolnoma osvojena.« X X X -U NADVOJVODA KAROL FRANC JOŽEF V JUŽNO-VZHODNI GALICIJI IN V BUKOVINI. Dunaj, 21. aprila. (Kor. ur.) Ko je obiskal nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc Jožef Sniatyn, mu je prirejalo prebivalstvo velikanske ovacije. Zvečer 19. aprila so priredili bakljado, ki je bila vsled narodnih noš rusinskih in rumunskih kmetov zelo slikovita. Nadvojvoda prestolonaslednik je obiskal nemško kavalerijo in je osebno razdeljeval odlikovanja nemškim vojakom, obiskal je tudi več skupin avstro-ogrskih čet in si je zvečer ogledal dele sovražnik postojank. Popoldne se je pa vrnil nadvojvoda prestolonaslednik v Kolomejo nazaj, kjer si je ogledal tudi malo hišico, ki leži zunaj mesta, v kateri je svoj čas nekaj časa stanoval z nadvojvodinjo. V tej hišici je kosil s štabom. V spremstvu generala kavalerije barona Pflanzer Baltina se je podala Njegova c. in kr. Visokost nato v okrajno glavarstvo, kjer se mu je predstavil grško katoliški škof Cho-rrE1 Gibraltar«. Nadškof v Toledu je v svoji nedeljski propovedi prosil Boga, naj pomaga Španski, da se izpolni stara njena želja. Molil jc, naj bi se v mogočih bojih za Gibraltar prelilo kolikor mogoče malo krvi. Glede na vse okolnosti sodi politični svet, da nc bo dolgo trajalo, l Nov. Vr.« pristavlja tej vesti nekaj trpkih opazk in očita Bolgarom z žgočimi besedami nehvaležnost do Rusije, Bol za Carigrad. NAPADALNE ARMADE PROTI DARDANELAM ZBRANE. Berlin, 21, aprila, »Lokalanzeigerjev* dopisnik poroča iz Aten: Od posebne strani izvem, da je zbiranje trozvezniških čet, ki so namenjene za Dardanele, končano, S tem dejstvom je v zvezi tudi nervoznost, ki se opaža v balkanskih političnih krogih in posebno v Atenah. Ta armada nikakor ne bo kos svoji nalogi, l;er šteje k večjemu 80.000 mož, od katerih jih je polovica ko-lonijalnih čet, 20.000 FRANCOZOV IN ANGLEŽEV V, ENOSU. Berlin, 21. aprila. »Taglichc Rundschau« poroča, da sc jc v Enosu, severno od zaliva Saros, izkrcalo 20.000 Francozov in Angležev. Med turškimi baterijami pri Kašanu pri Enosu in med zavezniškim bro-dovjem je v teku silna kanonada. TURŠKI LETALCI NAD DARDANE-LAMI. London, 21. aprila. (K. u.) »Daily Chronicle« poroča iz Aten, da so turški letalci iz Smirne prileteli nad Dardanele. Letalci so leteli čez saroški zaliv in metali bombe na ondi zasidrano zavezniško brodovje, a ne cla bi napravili kako škodo. BOMBARDIRANJE OBALI PRI ENOSU. Rim, 21. aprila. Listi poročajo iz Londona: »Times« poroča iz Mitilene: Deset križark se je pri Enosu približalo tracijski obali, dve ladji sta pluli v zaliv in otvorili topniški ogenj proti turškemu vojnemu taboru. V svrho ustanovitve prostovoljskega pomožnega zbora so dospeii semkaj francoski častniki. BOMBARDIRANJE EL ARIŠA. Rim, 21, aprila. Iz Pariza se poroča^ da javlja mornariški minister: V petek je francoska eskadra po izvršenem poizvedovalnem poletu bombardirala utrdbena dela pri E1 Arišu. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 21. aprila. (Kor. ur.) Glavni stan obvešča: 2 sovražni oklopnici sta včeraj s presledki na veliko daljavo izstrelili nad 100 granat proti našim baterijam v Dardanelah, katerim sc ni zdelo vredno, da bi bile odgovarjale na ogenj. Angleže, ki so taborili južno od Shwaza, so 12. t. m. zjutraj napadle naše čete in jih prisilile, da so se skrili v utrdbe svojega tabora. Ogenj, ki ga je otvorila naša artiljerija proti 4 njih ladjam in proti 2 motor, čolnoma, je 2 teh ladij poškodoval. Na naši strani je bil ubit 1 mož, 10 jih je bilo ranjenih. Sovražnikove izgube še niso znane. GRŠKI GLASOVI O NOVI DARDA« NELSKI AKCIJI. Atene, 20. aprila. »M. N. N.« poročajo: Govori se, da je zbiranje zavezniških čet za novo akcijo pred Dardane-lami že končano. Grki pravijo, da tudi ta armada nc bo kos svoji nalogi, četudi šteje 80.000 mož, ker polovico tvorijo kolonijalne čete, ki pa niso prav dobro za boj. Atenski listi neprestano pišejo o pogojih, pod katerimi bi Grška mogla opustiti svojo nevtralnost. To pa še ne more biti vzrok, da je žc v bližnjem času pričakovati odločilne izpre-membe. RAZNA BOJNA POROČILA IZ ATEN. Berlin, 21. aprila, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz Aten: Grška vlada je naprosila svoj generalni konzulat v Amsterdamu, naj poroča o podrobnostih, kako je bil potopljen po nekem nemškem podmorskem čolnu grški parnik »Hellespontos«. Potrjuje se, da je pri Hiju ponesrečeno turško torpedovko zasledovala neka angleška bojna ladja. — Med predvčerajšnjimi napadi na Dardanele sta bili poškodovani angleški bojni ladji »Renard« in »London . Poroča sc, da so zasidrani pri Lemnosu transportni parniki zaveznikov, ki so tc dni pripeljali iz Aleksandrije večinoma ko-lonijskc čete. BOLGARIJA IN UTRJEVANJE ODRINA. »PColnischc Zeitung« poroča iz Sofije. 18, aprila: Na Turškem se da zadnji čas opazovati, da v okolici Odrina delajo gotove priprave. To pa ni nezaupanje proti Bolgariji, ampak modra previdnost proti ruskemu podjetju. Dejstvo je, da st. v Bolgariji najdejo gotovi znaki za tako podjetje, pri čemur pa sc še ne ve, kdaj in če sc bo sploh to izvršilo. Nastop trozveznih sil jc bil zadnji čas določnejši in zato je imel večji utis. VENIZELOS. Atenski poročevalec lista »Petit Pari-sien« poroča, cla mu jc Venizelos svoje stališče v sedanji evropski vojski s sledečimi besedami označil: »Prepričan sem, da bo končno zmagala ententa. Če pa pride drugače, raje podležem s Francozi, kakor da triumfiram z Nemci.« — Če je Venizelos res tako govoril, potem se to pravi z drugimi besedami: Iz osebne naklonjenosti do Francozov bi raje videl, da Grška ž njimi vred podleže, in raje nosi vse posledice poraza, kakor pa da bi zmagali Grki na strani Nemcev, ne glede na eventualen dobiček. Bolj jasno Venizelos ni mogel govoriti in povedati, da vodi grško politiko ne po grških interesih, ampak po svojih osebnih simpatijah. Berlin, 21. aprila. Iz Milana poročajo: Venizelos je došel v Aleksandrijo in se poda v Kairo, kjer ga bosta sprejela egiptovski sultan in Mac Mahon. lz ogrskega državnega zbora. PODROBNOSTI IZ SEJE OGRSKEGA BRAMBNEGA ODSEKA. Budimpešta, 21. aprila. Brambni odsek ogrsko-hrvat. držav, zbora je v svoji včerajšnji seji odobril zakonske načrte brambnega ministra o razširjenju črnovojniške dolžnosti na 18 letne, oziroma na 43 do 50 let stare državljane in o pridelitvi ogrske črne vojske gališkim in bukovinskim četam. Opozicija, ki se odsekovih posvetovanj ni udeleževala, namerava v zbornici staviti postavne predloge. Iz političnih krogov se poroča, da namerava vlada ob tej priliki v zbornici izjaviti, da ne nameravajo vpoklicati po novi postavi črnovojniški dolžnosti podvrženih letnikov od 42. do 50. leta prej, dokler popolnoma ne končajo žetve. Vojaško iz-vežbani črnovojniki se pritegnejo najbrže šele začetkom septembra, še pozneje prično najbrže vojaško uriti vojaško še ne izurjenih novih črnovojnikov od 42. do 50. leta. OGRSKA NEODVISNA STRANKA SE UDELEŽI POLITIČNE DEBATE. Budimpešta, 21. aprila. (Kor. ur.] Ogrski urad poroča: Neodvisna stranka je imela danes pod predsedstvom grofa Mihaela Karolyi konferenco, v kateri se je sklenilo, da se stranka živahno udeleži politične debate o ponedeljkovih zakonskih predlogah ter da bo v okviru mej, ki so postavljene radi vojne, podrobno izvajala pravico kritike. Na morju. Nemška infanterija napade od Francozov zasedeno vas v severni Franciji. ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLNI V SEVERNEM MORJU. Berlin, 21. aprila. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča: Zadnje čase so nemške vojne sile večkrat napadle angleške podmorske čolne v nemškem zalivu Severnega morja. Neki sovražni podmorski čoln je bil 17. aprila potopljen. Uničenje nadaljnih podmorskih čolnov se je dognalo z verojetnostjo, a ne z popolno gotovostjo. Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Behnke. POROČILO ANGLEŠKE ADMIRALI-TETE. London, 20. aprila. (Kor. ur.) Admi-raliteta objavlja neko obvestilo, ki sledeče opisuje izgubo podmorskega čolna »EXV.«: Podmorski čoln je bil v nevarnosti, da se ga polasti sovražnik v rabljivem stanu. Turki so se zelo trudili, da bi bili vzeli čoln. Izjalovili so se poizkusi angleških ladij, ki so z ognjem iz velike daljave poizkušale uničiti čoln. Napadala sta zato dva mala čolna s prostovoljci z bojnih ladij »Triumph« in »Majestic« podmorski čoln. Čolna sta bila izpostavljena silovitemu ognju turških baterij, ki so bile le nekaj sto jardov oddaljene, a posrečilo se je le, da sta torpedirala in uničila podmorski čoln. Čoln bojne ladje »Majestic« je bil potopljen, posadko je rešil drugi čoln. Le en mož je umrl na svojih ranah. Vsi, ki so se udeležili podjetja, so pokazali veliko hrabrost. POMORSKI PROMET S FINSKO ZO-PET OTVORJEN. Stockholm, 21. aprila. (K. u.) Paro-plovni promet s Finsko se je danes zopet začel s 3 parniki, ki so odpluli iz Stockholma. NEMŠKI PROTEST, KER SO ANGLEŽI USTAVILI NEMŠKI PARNIK »PAKLAT«. London, 21. aprila. (K. u.) Ameri-fiki poslanik v Londonu jc izročil državnemu tajniku siru Edvardu Grey protest nemške vlade, ker so ustavili začetkom vojske v kitajskih morjih nemški parnik »Paklat«. S parnikom se je vozilo veliko beguncev. Protest zna-či angleško postopanje za kršitev mednarodnega prava. Državni tajnik sir Edvard Grey je obširno odgovoril, da o ladji pomorsko sodišče v Ilonkongu še ni sodilo in da po njegovem mnenju tvori ladja »dober plen«. Boji na zahodu. Nemško uradno poročilo. Brezuspešni francoski napadi. Beroiin, 21. aprila. Veliki glavni stan: Ne daleč od katedrale v Reimsu smo spoznali sovražno baterijo in jo pričeli obstreljevati. O Argonih so metali Francozi bombe, napolnjene s plini, ki so povzročali bljuvanje. , Sovražnikov napad severno od Le Four de Pariš se je izjalovil. Med rekama Maas in Mosel smo včeraj pri Flireyu odbili na široki fronti zastavljeni napad s težkimi izgubami za sovražnika. V gozdu Le Pretre smo nadalje pridobili na prostoru. V Vogezih je sovražnik zaman napadal naše postojanke sezerozaliodno in jugozahodno od Mezerala kakor tudi pri Sondemachu. Tudi tam so imeli Francozi močne izgube. Včeraj zjutraj je metal nek sovražni letalec bombe v Lorrach, ki so poškodovale tovarno za svilo — last nekega Švicarja — in dve hiši ter ranile več civilnih oseb. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Ponedeljek, 19. aprila, ob 3. uri popoldne: Včeraj so angleške čete pri Zwarteleu v Belgiji vzele 200 m nemških jarkov. Kljub več protinapadom so se držali in utrdili. V Alzaciji smo vidno napredovali. Prodirali smo na obeh bregovih Fechte. Na severnem bregu smo zasedli sleme Burgkopfla južnozahodno od Sillackerwasena, ki neposredno obvlada dolino. Posebno smo napredovali na južnem bregu v okolici Schnepfenrietha, kjer smo marširali proti severu v smeri Fecht—Metzeral. Zasedli smo namreč celo vrsto višin, katerih najsevernejša obvlada teh Fechte nasproti Burgkopfle. V tem boju smo zajeli dva oddelka gorske artiljerije (dva 74. topa) in dve strojni puški. Nemška letala so vrgla v Belfort štiri bombe, ki so porušile dve baraki in užgali nekaj zabojev smodnika. Ranjen ni bil nihče. Ob 11. uri ponoči: V noči od 18, na 19. aprila smo po-poloma odbili zjutraj ob poiu štirih nemški protinapad na Eparges. V gozdu Mortmare infanterijska akcija, na obeh straneh brez znatnega pomena. V okolici Regnie-villa precej živahen artiljerijski boj, kjer smo vidno mi nadkriljevali, V Vogezih smo na obeh bregovih Fechte v ljutih napadih napredovali in prisilili sovražnika, da se je naglo umaknil od rnosta čez Esel, višje od MetzeraU, kjer je pustil obilo materiala. Franco»/.i letalec Garros jc moral v Ingeln-men»tru, 10 km teverno od Courtraija, stopiti na tla. Nemci «,o ga ujeli na večer dne 18. aprila. Poročilo maršala Frencha. London, 20. aprila. (Kor. urad.) Retl-t#rjev urad porča: Maršal French poroda o nekem angleškem uspehu pri Ypernu in da so šli nazaj Nemci, ki so težko trpeli pod ognjem angleških strojnih pušk; da so tudi izgube Angležev zelo velike. Nemčija ne zapusti Belgije. Beroiin, 21. aprila. Podpredsednik nemškega državnega zbora Padsche je govoril v svojem volilnem okraju Kreuznach o nadvladi Anglije. Izvajali je med drugim: Z nemško krvjo osvojene dežele Belgije ne damo več iz rok. Priti moramo do Kanala. Na vzhodu sc moramo tudi zavarovati pred vpadom ruskih tolp. Pero ne sme zopet pokvariti, kar je priboril meč. Anglija poseduje povsod silovite gradove, Gibraltar. Ciper, Singapore itd.; pridružita se jim zdaj še Calais in Lemnos. Francozi naj se vesele, če jim izženemo Angleže. Panamski prekop postane tudi kmalu angleški. Nočemo s krvjo in z železom ustvariti nove svetovne dr- žave, vojskujemo se marveč za svobodo na morjih. V prekopih Eparges. Milan, 19. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Častnik generalnega štaba, ki je ob zadnjih spopadih obiskal ponoči postojanko Eparges, opisuje prav slikovito, kako se je povzpel na višino. Odpravil sem se — piše častnik o polnoči, ko so bile vse luči ugašnjene; neizprosno je lil dež kakor iz škafov. Na stezi, ki se vzpenja na Eparges, ti dosega blato kolena. Vsak korak naprej je združen z borbo-proti gosti brozgi. Včasih se odpre pred nogami nenadno globoka jama, ki je nismo opazili. Izkopal jo je projektil, in v to past se pogrezneš do pasu. Čeprav nimamo nahrbtnikov in ne nosimo pušk, ki bi nam težile rame, vendar se le s težavo rešimo iz tega prepada. Naenkrat je pred nami nekaj zabobnelo, in blato se razbrizga na vse strani. Bil je velikansk projektil, ki se je kakih dvajset metrov pred nami razpočil. Blato nas pahne na tla, obenem pa zagrne tudi projektil ter mu omili smrtonosno silo. Tik mimo nas se priplazijo sence. To so ranjenci, ki gredo dol in moštvo, ki nosi na vrh jestvin in streliva. Vsi gredo tiho mimo nas. V tej kloaki je tudi korakanje zelo naporno. Pritisk zraka, ki ga je povzročil projektil, nas vrže na tla, sredi v blato. Vstanemo, a se spodrsnemo vnovič. Koncem koncev smo v prekopih, v zavetju. To je posebna vrsta prekopov, Opolzla, blatna pot; gosta reka, ki se počasi pomika odzgor proti dolini. Vsi se pogrezamo v brozgi in dobro se moramo držati na nogah, da nas tok lie prevrne. In vendar so tukaj vojaki, ki morajo ostati na tem mestu cele dneve in noči. Blato jim je napravilo uniforme, ki bi lahko, kar se nevidnosti ali neopazljivosti tiče, tekmovale s kakršno-sibodi konkurenco. Zemlja jih je odela, zemlja jim je pokrila glave in jim napravila krinke na obrazih. Hlače, suknja, lica, lasje, orožje, — vse je opleskano z zemljo. Vsaka ščetina v bradi ali brkih je obdana s skorjo zemlje. Samo puška je zavarovana za silo s kakšno cunjo. Francozi se za bojno črto živahno pripravljajo. Berlin, 21. aprila. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega slana o bojih med rekama Maas in Mosel: Operacije Francozov med rekama Maas in Mosel počivajo od 14. do 19. t. m. po težkih izgub polnih francoskih napadih. Živahno kretanje ko-rakajočih čet, živahen promet na železnicah in z avtomobili za hrbtom francoskih črt kaže na to, da sedanje primeroma mirno stanje nikakor ne bo trajalo dolgo časa. Francoske priprave za nov napad. Basel, 21. aprila. Francozi se pripravljajo na nov napad. Postojanke so povsod ojačili. V Belfortu so pripravljene dobro opremljene angleške ambulance za prevoz ranjencev v bodočih bojih na zgornjem Al-zaškem. Vpoklic 171etnih na Francoskem. Roltedamm, 22. aprila. Pariški uradni list vpoklicuje 17letne mladeniče za 16. maja. Nove krogle proti zrakoplovom, Lyon, 21. aprila. »Le Nouvclliste« poroča iz Pariza: V francoski armadi so uvedli novo artiljerijsko kroglo proti zrakoplovom, ki ne prebijejo zrakoplova, pač pa raztrgajo blago. Francozi uvodejo čelade. Genf, 21. aprila. »Genfer Journal« poroča, da namerftvajo v francoski armadi uvest; čelade, podobne pikelhav-bam, ker čepice ne ščitijo glave. Neka ameriška tvrdka sc je že ponudila, da izdela vsak dan 50.000 čelad francoski armadi. Poostrena vojaška služba v Franciji. Genf, 21. aprila. Prvi armadni pod-odsek francoske zbornice je priporočil armadni komisiji, naj odobri Dalbiezov zakonski načrt, po katerem naj se pri-dele vsi službosposolmi možje armadi, njih mesta v notranjosti Francije naj se nadomeste z možmi, ki za vojno službo niso sposobni. K Geupilovl aleri. Lyon, 21. aprila. (K. u.) »Nouvellist« poroča i a Pariza: V zvezi z Geupilovo poneverjevalno afero so v Parizu zaprli dva veletrgovca. Policija odreka vsako nadaljno pojasnilo. Angleška Izkrca čete v Belgiji? Frankfurt, 21. aprila. »Franfurter Zeitung« poroča, da je osebni promet med Angleško in Nizozemsko zato ustavljen, ker namerava Angleška v Belgiji izkrcati večje čete. Angleške čete. Rotterdam, 21. aprila. Angleški listi pišejo, da bo Angleška do poletja spravila na bojišče en milijon vojakov, drugi milijon bo pa doma pripravljen. Na Angleškem ne uvedejo splošne vojaške dolžnosti. Haag, 21. aprila. (Kor. ur.) »Nieuwe Courant« poroča iz Londona: V današnji seji spodnje zbornice je rekel zakladni kancler Lloyd George: Vlada ne misli, da bi se vodila vojna z večjim uspehom, ako bi bila uvedena splošna vojaška dolžnost. Lord Kitchener je jako zadovoljen z uspehom, ki ga je imel poziv za prostovoljce. Poškodovana angleška vojna ladja. Beroiin, 21. aprila. (K. u.) Iz zanesljivega vira se poroča, da je bila ob zadnjem napadu po Zeppelinovih zrakoplovih na Tyne zelo poškodovana tucli neka angleška bojna ladja. Angleški vojni stroški. Kodanj, 22. aprila. Dosedanji vojni stroški Angleške znašajo 17 in pol miljarde frankov. iz južne Hlrlke. NAJJUŽNEJŠO DEŽELO NEMŠKE JUŽNOZAHODNE AFRIKE ZASEDLI ANGLEŽI. London, 21. aprila. (K. u.) Reuter-jev urad poroča iz Kapstadla: General Smuts izvaja v nekem armadnem povelju, da se je s tem, cla so zasedli Angleži Betanijo, Seaham in Keetmans-lioop, zaključil važen oddelek operacij. Najjužnejša provinca nemške južno-zahodne Afrike je zasedena. Centralne vzhodne in južne bojne sile, ki so dozdaj ločeno prodirale, so deseglc točke, cla je mogoče tesnejše sodelovanje. V bodočnosti tvorijo te sile južno armado, da se ločijo od severne armade poi\ Bothom, ki operira iz Wallfisch zaliva. NEMCI ZAPUSTILI KOETMANS-HOOP. Kapstadt, 21. aprila. (K. u.) UradiU se poroča: Nemci so v ponedeljek zvečer izpraznili Koetmanshoop. Mesto ni poškodovano. Porušena sta le telefonski in brzojavni urad. linijske čete so zasedle včeraj zjutraj mesto. Turčija v vojski. TURŠKO IJRABNO POROČILO. Carigrad, 21. aprila. (K. u.) Glavni slan poroča: Na kavkaški fronti ni nobene bistvene izpremembe. TURŠKE MINE V SUEŠKEM PREKOPU. Kairo, 22. aprila. V Sueškem prekopu so našli turške mine. TURŠKI FINANČNI MINISTER V NEMŠKEM GLAVNEM STANU. Carigrad, 22. aprila. Turški finančni minister je odpotoval v nemški glavni stan. Švica io mirovno akcija. Rim, 20. aprila. V svojem razgovo* ru s poročevalcem »Tribune« jc švicarski predsednik Motta rekel, da švicarska vlada smatra za nespametno, da bi že v sedanjem trenutku začela z mirovnim posredovanjem. Sedanji nastop ne obljublja nobenega uspeha, pa bi se tudi lahko napačno umelo. Pač pa bo švicarska vlada, ko bo prišel čas, storila vse za pripravo miru. — Nazi-ranje švicarskega predsednika sc popolnoma krije z nasvetom, ki ga jc dal sv. Oče Ameriki. Treba je čakati primernega časa. (Op. uredn.) Dnevne novice. -[-Izjava Stjepana Radiča. Včerajšnja »Hrvatska« prinaša sledečo izjavo predsednika hrv. kmetske stranke Stjepana Radiča: Jučerašnji popodnevni »Obzor« javio je, da če na dogovoru hrvatske delegacije u Pesti sudjelovati i Stjepan Radič, »koji da sc (valjda u tu svrhu) nalazi u Budimpešti'' Ne znam, kako je ta viest došla u »Obzor>< (a i u neke druge novine), ali za to znam i naglasujem ovo troje: 1. Da sc u ovo od-nudno doba hrvatske konferencije ima-du držati prijc svega, ako ne jedino, u Zagrebu, kao središtu hrvatskega naroda; 2. da u takovim konferencijama imadu sudje-lovati predstavnici svih hrvatskih stranaka i skupina iz banske, bosanske i dalmatinske Hrvatske; 3. da u lakvoj konferenciji moraju biti zastupane i sve slovenske stranke i skupine. Prema tomu je jasno, da na peštar.skoj konferenciji hrvatsko-srbske koalicije ne može na nikakav način sudjelo-vati predstavnik jedne hrvatske državo-pravne stranke, kakva je Hrvatska pučka seljačka stranka, kojoj sam predsjednikom. U Zagrebu, dne 21. travnja 1915. Stiepan Radič. -j- Leonova družba. Odbor prenovljene »Leonove družbe« je doslej imel deset sej. Rešila so se razna upravna in književna vprašanja, Upravništvo »Časa« in razpošiljanje društvenih publikacij je prevzela »Katoliška Bukvama« (upravništvo se nahaja v Katoliški tiskarni, III. nadstropje), Poverjeništva so se organizirala v vseh slovenskih pokrajinah, posebno na Štajerskem, Primorskem in Koroškem. Vneti poverjeniki so pridobili veliko število novih članov, Kljub težavnim razmeram znaša število članov okoli 1350. »Čas« se tiska v 1500 izvodih; druge društvene publikacije se bodo tiskale v 2000 do 2300 izvodih. Društvene knjige bodo izšle v jeseni. — Odbor je končno določil književni program za leto 1915. in 1916. Napravili so se važni književni načrti za bodočnost. »Leonova družba« hoče tudi v sedanjih težavnih razmerah mirno nadaljevati svoje kulturno delo. Zavedno slovensko občinstvo prosimo, da ohrani in poživi svoje zanimanje za našo važno kulturno trdnjavo. -f- Odlikovanja. Duhovniški zaslužni križec 2. razreda na belo-rdečem traku je dobil vojaški kurat 27. dom. p. dr, Franc Walland. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 27. dom. p. Franc Bo-densteiner, poročnik 26. dom. p. Franc Hecht in poročnik 5. dom. p, Štefan Kar-kovič. Srebrno hrabrostne^ svetinjo 2. vrste je dobil nadomestni orožni mojster Bernard Zupane, prideljen 100, pp, — »Oestcr. kaiholisehes Sonntags-blatt« z dne 18. t. m. naznanja, da s tem dnem preneha izhajati, dokler se ne odpravijo sedanje izjemne določbe, ki omejujejo tiskovno svobodo, oziroma do konca vojne. Ta korak se jc storil iz redakcionelnih vzrokov. — Supilo in Hinkovič prosita za italijansko državljanstvo. Kakor znano, se nahajajo od začetka vojske znani poslanec dr. Hinkovič, lastnik »Reškega Novega Lista« Supilo, potem Cipico, dež. poslanec dr. Trumbič in nekateri drugi Hrvati v Italiji, kjer pišejo v italijanske liste o politiki monarhije. Kakor poroča splitski »Dan« so imenovani politiki prosili za italijansko državljanstvo, ali so bile njihove prošnje odbite. — Poročil se je v Celovcu stotnik Hugon grof Auersperg z gdčno, Hildo Raimann. — Šolski bratje na Hrušici pri Jesenicah so za čas vojske, posebno pa radi velike draginje opustili ondi svoj juvenat in sc preselili na Dunaj v svojo centralo, Dunaj XXI./8. Strebersdorf. Ko zopet nastopijo redne razmere, se vrnejo na Hrušico. — Slovenska hiša v Celovcu. Anton Janežičevo hišo v Celovcu v Pernliartovi ulici št. 4 je kupil nečak pokojnega za 40 tisoč kron. Hiša, velevažna postojanka, ostane torej slovenska last. — Zopet krušne karte v Mariboru. Uravnava krušnih kart ter preskrba živeža za prebivalstvo se v Mariboru izpre-minja, kakor izpreminja luna svojo obliko. Magistrat namreč zopet uradno naznanja, da se pisarne za oddajo krušnih kart in izkaznic za moko prenesejo iz dosedanjih prostorov na magistratu v dekliško meščansko šolo (telovadnico) na Stolnem trgu v poslopju nemške mestne šparkase. Krušne izkaznice se bodo prihodnje tedne izdajale vsak četrtek, petek in soboto od 4. do 7. ure popoldne. — Mariborski magistrat jc baje nakupil toliko moke, riža in krompirja za mestno prebivalstvo, da bodo zaloge zadostovale do konca avgusta. -- Ruski tabor pri Sterntalu na Štajerskem bo skoro končan. Tabor je postavljen na prostoru, kjer je bila poprej skoro sama borova šuma. Prostora bo za 30,000 oseb. Vojaško poveljstvo čez barake bo imel vpokojeni oberst Anton Pruggmayer, ki je že došel na lice mesta. Prihodnje dni pričakujejo večje transporte ujetih Rusov. Govorica, da bo taborišče določeno za begunce iz Galicije ne temelji na istiniti podlagi, Iz Ptuja nam pišejo, da bodo za vojaško stražo pri ujetnikih določeni sami madžarski vojaki. Dobavo potrebščin baje imajo v rokah budimpeštanski veletržci Rolh in drug. Prebivalstvo v okolici Ptuja in Sterntala ni posebno veselo novih sosedov. / — Iz Kijeva jc pisal Ivan Remškar p.d. Kumcr, ki jc služil cesarju v Prze-myslu ter jc bil z ostalo posadko odpeljan v notranjo Rusijo. Dopisnica jc datirana z dnem 4. aprila. Remškar piše, da so na potu na določeno mesto; če Bog da, pride šc zdrav in srečen domov k svojim dragim. — Mariborsko okrajno glavarstvo je začelo rekvirirati žito na kmetih. Prva je prišla v poštev občina Sv. Križ nad Mariborom. Glavar Weiss je določil, da morajo kmetje od Sv. Križa pripeljati svojo pšenico za ceno 44 K 100 kilogramov v paromlin milijonarja Scherbauma v Mariboru, kmetje Slovenskih goric morajo vozili k Ehlichor vemu mlinu v Kaniži, iz Pohorja in z Dravskega polja k Bohmu v Fram, iz slovenjebistriškega okraja pa h Grud-nerju v Poljčane. Pri teh mlinih bodo zaloge moke za potrebne prebivalce. Moka bo stala 56 vin. 1 kg. — Poštne nakaznice za vojne ujetnike v Srbiji posreduje odslej naprej le švicarska poštna uprava. Imeti morajo tedaj le naslov: Višja poštna kontrola (Oberpost-kontrole) v Bernu, Švica. Ime in naslov ujetnika naj se piše na levi odrezek zad^ nje strani. — Za izločitev ješprenčka iz krušnih izkaznic in za ločitev množin krušnih nakaznic po stanovih se je zavzela konferenca načelnikov dunajskega občinskega sveta pod predsedstvom župana dr. VVeiskirchnerja. — Dunajska podružnica »Slovenskega Planinskega Društva« priredi izlet v nedeljo, dne 25. aprila 1915 na Rosalien-gebirge (lahka tura). Odhod s kolodvora Aspangbahnhof v Kleinwolkersdorf; Ro-salienkapelle—Forchtenstein—Sauerbrunn. 8—9 ur hoda. Vodi g. Houška (klub če-skych turistu). — Prijateljski sestanek v soboto, dne 1. majnika 1915 zvečer v restavraciji Gabriel, III. Gartnergasse 9. Prosta zabava s petjem. Gosti dobro došli! — Kužne bolezni v Mariboru. Izven vojaštva je bilo stanje kužnih bolezni v Mariboru (mesto) zadnji teden sledeče: davica 1, škrlatica 10, kužno otrpnjenje vratu 4. Več slučajev raznih epidemij je tudi v Studencih in na Pobrežju. Tudi pri vojaštvu je precej slučajev kužnih bolezni. — Štajersko učiteljstvo v vojski, (Novejši izkaz.) Od štajerskih učiteljev se jih nahaja 711 v vojski (489 Nemcev in 222 Slovencev). To je 36% štajerskega učitelj-stva. Izmed nemških učiteljev je padlo 14, ranjenih je 34, ujetih 15, pogrešani 3, odlikovanih je bilo 11. Slovensko učiteljsko društvo še ni imelo časa in sredstev, da bi sestavilo natančen seznam glede slovenskih učiteljev s Spod. Štajerskega v vojski. — Cene železu nameravajo zvišati za 1 K 50 vin. clo 2 K. — 25 vreč koruzne moke jc oblast konfiscirala trgovcu Francu Sommer v Baindorfu pri Gradcu. Sommer je slabo koruzno moko prodajal po 64 vinarjev kilogram in je delal velik dobiček. Prodajal je kar brez uradnega dovoljenja cele vreče te moke. — Uboj med kočevskimi rudarji. Pišejo nam: Nedavno je več rudarjev kočevskega premogovnika igralo na karte za večje zneske. Igrali so v stanovanju rudarja Jožefa Jurkoviča. Kasneje je eden izmed igralcev, Demeter Gozden, ki je bil zelo pijan, začel sumiti, da jih je Jurkovič pri igri goljufal. Vzel je ročaj od lopate, se vrnil v Jurkovičevo stanovanje in začel Jurkoviča, ki je ležal v postelji, neusmiljeno biti po glavi in kamor je priletelo; že onesveščenega Jurkoviča je potegnil na tla in ga dalje pretepal. Potem je preiskal Jurkovičevo obleko in spustil nekaj v svoj žep — menda denar; premetal je tudi Jurkovičevo posteljo in našel dolgo bodalo, s katerim jc Jurkoviču grozil. Ko je Jurkovič za hip odprl oči, mu je Gozden rekel: »Ne glej me, jaz te moram!« Jurkovič je kmalu izdihnil. Ljudje govore, da je imel Jurkovič že prej na glavi napol zaceljeno hudo rano, ki se je vsled Gozdenovih udarcev odprla in povzročila Jurkovičevo smrt, Ubiti in ubijalec sta bila Hrvata. — Črne koze na Reki. Na Reki so 4 novi slučaji Črnih koz. — Cene za jermena nameravajo znatno zvišati. — 170 kron so našli v Št. Petru v večernem vlaku dne 16. aprila. Izgubitelj naj reklamira denar pri načelnišlvu postaje v Št, Petru na Krasu. — V rusko ujetništvo je prišel infan-terist 87. pešpolka Ivan Kulič. — 18.160 kg pokvarjene vojne moke zaplenjene. Iz Celovca poročajo: Tukajšnje kazensko sodišče je mlinarja Simona Sce-bacherja obsodilo na 20 K globe, oziroma dva dni zapora, ker je prodajal iz plesnjive moke napravljen kruh, ki je bil po izvidu izvedencev zdravju škodljiv in jc lahko povzročil različne črevesne bolezni. Vrh tega se je Seebacherju zaplenil slabi kruh. Obtožbe radi prodaje plesnjive moke in koruze jc bil pa Seebacher oproščen. Proti tej razsodbi se je državni pravdnih pritožil in vzklicno sodišče je Seebacherja obsodilo na 30 K globe ali tri dni zapora in na zaplenitev 227 vreč moke v skupni teži 18.160 kg. — Sekčni načelnik v neprijetnem položaju. Vpokojeni sekčni načelnik Jurij pb Rukavina-Liebstadt je obiskal svoje ^sorodnike v gradu Belec pri Varaždinu. Neko jutro se jc izprehajal v gozdu. Pri vasi Petruševac je vprašal za pot. Sledili so pl. Rukavinu vaščani oboroženi z lopatami in s krampi, ker so ga smatrali za srbskega vohuna. Vaščani so napadli tujca, ga vrgli na tla, mu raztrgali obleko in ga zvezali. Psovali so ga in mu grozili in ga odvedli k županu, kjer ga je spoznal neki podčastnik, nakar so ga izpustili. — Razredna loterija. 5000 kron sta zadeli štev. 2110 in 23.607; 10.000 kron št. 113.855; 30.000 K št. 79.026. --—_f. LjuDljanske novice. lj Vsako nedeljo, že tudi prihodnjo nedeljo ob 6. zvečer v stolni cerkvi pridiga za vojake. — Vojaki, povabite drug drugega in pridite v obilnem številu! lj Prosvetno društvo za Trnovo in Krakovo vabi zopet na predavanje, ki se vrši danes v četrtek ob 8. uri zvečer v društveni sobi. Predaval bo g. Franc Jež. Pridite obilno! lj Božični darovi amerikanskih otrok bodo menda res čakali na razdelitev do prihodnjega Božiča, ker ima baje referat o tem neki kalenelarično natančen gospod pri dež. vladi. lj Umrli so v Ljubljani: Egya Fala-gyarda, novinec-črnovojnik 97. pešpolka. — Helena Elsati, postrežnica, 76 let. — Marija Kristan, krojačeva žena, 66 let. — Marija Podlesnik, žena tovarniškega delavca, 24 let. — Ivana Zavašnik, posestni-kova žena, 18 let. — Marija Ahlin, roj. Vrhovec, mesarica in posestnica, 55 let. — Anton Breceljnik, rejenec, 4 mesece. lj »Zeleni Jurij« bode v soboto in tudi narava kaže, da se nam približuje. Zeleneti so začeli že najbolj kostanji in vrbovje, travniki in polja so se istotako preoblekli v lepo zeleno obleko, a tudi popčevje pri gabrih in bukvah se je jelo razpuščati, sicer nekoliko manj kakor druge tople spomladi, a vendar bode imel »Zeleni Jurij« v rokah zeleno vejico. lj Tatvine koles so se v zadnjem času 2.opet začele množiti, ne da bi se zamoglo priti storilcem na sled. Občinstvo opozarjamo, da naj koles od neznanih, odnosno nezanesljivih ljudi nikar ne kupuje, ampak take prodajalce takoj naznani pristojni oblasti, lj Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 462 glav, in sicer 136 konj, 163 volov, 79 krav, 7 telet in 76 prašičev za rejo. — Kupčija je bila živahna, živina pa draga, posebno zaradi tega, ker so poleg domačih mesarjev prišli tudi tuji kupci. Domačih prekupčevalcev je samo eden kupil 100 glav. Rozoa poročila. RUSINSKO SEMENIŠČE V KROMERIŽU. Rusinski generalni vikar Filas je vse iz Galicije pobegle rusinske bogoslovce zbral v mestu Kromeriž na Moravskem. S pomočjo moravskega »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« se je v nadškofovskih poslopjih v Kromerižu uredilo rusinsko semenišče. Vseh bogoslovcev je okoli 300. Semenišče vodijo trije bogoslovski profesorji iz Lvova in en misijonar bazilianec. Pomaga jim pet čeških duhovnikov. NESREČA NA BEROLINSKI CESTNI ŽELEZNICI. — EN VOZ ZDRKNIL V SPREEJO. Berolin, 21. aprila. (K. u.) Pred dr-žavnozborskim poslopjem je ob pol 1. ponoči skočil s tira voz cestne električne železnice in preko asfaltnega tlaka in trotoarja s 14 potniki treščil v reko Spreejo, s čemer je predrl železno ograjo. Gasilci so potegnili iz vode pet mrtvih, ostali pasažirji so doloma splezali na streho voza, deloma so jih rešili čolnarji. Krušne izkaznice za ljubljansko okolico. Okrajno glavarstvo razglaša: Vsled ukaza c. kr. deželnega predsednika z dne 12. aprila 1915, št. 7196, bode moglo, oziroma smelo prebivalstvo naslednjih krajev, odnosno občin od 25. aprila t. 1. dalje kupovati kruh in moko le še proti uradnim izkaznicam, in sicer: 1. krajne občine Vič, 2. kraja Zgor. Šiška in 3. krajev Moste, Selo in Udmat, občine Moste. Kdor iz teh krajev nima več moke pri hiši, moral bo iti k pristojni poslovalnici po izkaznico, veljavno za en teden. Brez izkaznic od 25. aprila t. 1. naprej ne bo dobiti ne moke pri mokarju, nc kruha pri peku ali v gostilni in kavarni. I. Kak namen ima izkaznica (krušna karta)? Krušna izkaznici ni nobeno nakazilo; z njo človek ne dobi pravice, da bi sc mu kruha ali moke nemara iz kake ja"ne zaloge darovalo ali moralo priskrbeti za vsako ceno. Krušna izkaznica jc le zato tukaj, da ne more nihče naenkrat kupiti več moke ali kruha, nego je na nakaznici zapisanega. Kdor nakaznice nima, si torej kruha in moke sploh nc bo mogel kupiti, ker mu je brez nakaznice trgovec, gostilničar itd. sploh dati nc bo smel. II. Koliko moke aH kruha za osebo je na teden dovoljenega? Izkaznice so treh vrst; cele, zmanjšane in dnevne. A. Cela izkaznica dovoljuje, da si posamezen človek za teden kupi 1400 gramov (1 kilo in 40 dekagramov) moke ali pa 1960 gramov (1 kilo in 96 dekagramov) kruha. Cele izkaznice bo dobil vsakdo, ki zase, oziroma za vsako glavo svoic rodbine ali svojega gospodarstva nima več lastne moke, nego kvečjemu še po 2 kg za osebo. B. ZmaujSana izkaznica daje pravico, kupiti si na teden 1050 gramov (1 kilo in 5 dekagramov) moke ali pa 1470 gramov (1 kilo in 47 dekagramov) kruha. Take izkaznice dobi vsakdo, ki ima zase, oziroma za svojcc v svoji posesti še več moke, nego po 2 kg za glavo. C. Dnevna izkaznica daje pravico, kupiti si na dan 210 gramov (21 dekagramov) kruha. Take izkaznice bodo dobivali potniki, ki le mimogrede v gori imenovanih krajih prebivajo in niso iz takega kraja na Kranjskem, v katerem bi bile vpeljane ravno take krušne karte. Izkaznice dobe 7.a one dni, ko ostanejo v občini Vič, v kraju Zgor. Šiška ali v krajih Moste, Selo ali Udmat, pri svojem stanodajalcu (hotelirju, prenočiščnem gostilničarju, privatnem gostitelju). Kdor jc pa iz kraja na Kranjskem, kjer imajo tudi krušne karte, mora rabiti svojo redno krušno karto tudi v občini Vič, v Zgor. Šiški, v Mostah, v Selu in v Udmatu, da je v svojem rednem bivališču tako krušno karto sploh dobil. Glede morebitne medsebojne veljavnosti tukajšnjih krušnih kart z onimi drugih kronovin bode c. kr. deželno predsedništvo, če bo potreba, primerno ukrenilo. Dokler se to ne zgodi, se smejo tudi taki tujci posluževati tukajšnjih dnevnih kart. III. Koliko krušnih kart dobi vsakdo? komu v roko sc jih da? Za vsako gospodarstvo (gospodinjstvo) ima priti po izkaznico (krušne karte) načelnik gospodarstva (rodbinski oče, gospodinja itd.). Dobi jih toliko, kolikor ima pod svojo streho glav (zase, za rodbinske člane, za posle, za delavce, ki jih prehranjuje in tudi za morebitne podnajemnike, čeprav jih ima samo na stanovanju). Onim osebam, ki pri njem samo stanujejo (podnajemnikom) ima gospodar krušno karto potem izročiti v samostojno rabo. Do krušnih kart imajo pravico tudi oni pri. padniki oborožene sile, katerim ne daje hrane vojna uprava. Za potnike pride dnevne karte iskat stano* dajalec (hotelska uprava). Hotelom in gostilniškim prenočiščem sc bodo izdajale dnevne karte vselej za 2 tedna vnaprej, in sicer na podlagi številk, ki jih izkazuje tujski promet. Zato je najbolje, če se taka podjetja vselej izkažejo s knjigo za tujce (vsaj za pretekli mesec) in z računom, koliko dni da so vsi gostje zadnjega meseca vsega skupaj v hotelu ali gosiilni stanovali. IV. Kje se bodo krušne karte dobivale? Izkaznice (krušne karte) bodo izdajale posebne komisije, in sicer: 1. V krajni občini Vič. a) Glince; uradni prostor; občinska pisarna na Glincah. b) Rožna dolina; uradni prostor: Gostilni Končan št. 151 v Rožni dolini. c) Vič; uradni prostor; Gostilna Erbežnik št. 25 na Viču. 2. V kraju Zgor, Šiška. Uradni prostor; občinska pisarna v Zgor. Šiški. y 3. V krajih Moste, Selo in Udmat. a) Moste in Selo; uradni prostor: Društvena hiša v Mostah. b) Udmat; uradni prostor; občinska pisarna na Selu. c) Zelena jama; uradni prostor; Gostilna Suha* dole št. 50 v Zeleni jami. V. Kdaj bodo komisije poslovale? Prvikrat bodo komisije poslovale v četrte^ dne 22. aprila, v petek, dne 23. aprila in v soboto, dne 24. aprila. Uradne ure so od 8. zjutraj do 1. popoldne ter od 3. do 7. popoldne. Za nadaljne tedne sc bo poslovanje komisij posebej razglasilo. VI. Kaj ima človek storiti pri krušni komisiji? Brezobzirno na to, kar je povedano zgoraj pod točko II. B, dobi radi lagljega poslovanja prvikrat vsakdo, ki sc zglasi, cele izkaznice. Tisti pa, ki imajo za vsako glavo svojega gospodarstva več nego 2 kg moke doma, dobe drugi teden samo šc zmanjšane izkaznice, toda tudi to le tedaj, če pri-neso po prvem tednu nazaj od vsake prvič dobljene izkaznice neporabljenih odrezkov vsaj za 350 gramov moke ali 490 gramov kruha, z drugo besedo; če od celih izkaznic prvega tedna niso porabili več, nego bi znašale zmanjšane izkaznice. Zglasitelj (načelnik gospodarstva) naznani, ko pride pred komisijo, koliko oseb ima v svojem gospodarstvu (gospodinjstvu) vštevši seveda tudi samega sebe, dobi dotično število izkaznic in potrdi komisiji s podpisom prejem. Obenem dobi seboj v izpolnitev posebno tiskovino, v katero mora ravnotako vpisati na določenem mestu število oseb, katere preživlja ali jih ima na stanovanju, dalje kakšne zaloge žita ali moke da še ima v svojem gospodarstvu (gospodinjstvu). Ko dospe ta izjava, katero mora dotični gospodar (rodbinski načelnik) podpisati, komisiji nazaj, izroči se onim osebam, ki imajo v svojem gospodarstvu (gospodinjstvu) manj nego po 2 kg moke ali žita za vsako glavo, za naslednje tedne za vsako glavo cela izkaznica. Oni pa, ki imajo za vsako glavo več nego 2 kg moke ali žita, dobe dotlej, dokler njihove zaloge nc padejo na 2 kg za osebo ali manj, zmanjšane izkaznice. Kako je glede teh oseb s prvim tednom, oziroma z drugim, je žc bilo zgoraj povedano. Ako kdo v izjavi zamolči ali prenizko napove svoje zaloge, mu jih sme okrajno glavarstvo zapleniti. VII. Pravni značaj izkaznic (krušnih kart). Izkaznice (katere imajo odrezke s količinami po teži za kruh in moko) so javne listine; njih ponarejanje se kaznuje po določilih kazenskega zakonika. Prenos izkaznice ali njenih odrezkov na druge osebe ali raba izkaznic, ki so bile od oblastva za druge osebe določene ali katerih veljavnost je že ugasnila, je prepovedana. Samo člani enega in istega gospodarstva (gospodinjstva) smejo svoje krušne karte med seboj menjavati. VIII. Prestopki teh predpisov sc kaznujejo z denarno kaznijo do peltisoč kron ali z zaporom do šest mesecev. Darovi. Podpornemu društvu za slovenske visoke šolce na Dunaju so v času od 4. marca do 1. aprila 1915 darovali: 100 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; 50 K; Dr. Anton Podpcčnik, zobozdravnik na Dunaju; 45 K; Narodnjaki v počaščenje spomina Dušana Sajovica (nabral Jos. Trošt iz Knežaka) po »Slov. Nar.«; po 20 K'- Dr Anton Primožič, dvorni svetnik v Zadru, in dr. Miroslav Ploj, senatni predsednik na upr. sodišču na Dunaju; 12 R: Dr. Janko Polec, svet. tajnik na vrh. sodišču na Dunaju; po iO K: Ivan Munda. vlad. svet. v Ljubljani, PosojiJ- niča v Framu, Jakob Volk, za6. uradnik na Dunaju, Franc Kušqr, nadžuonik v Mengšu, Anica Gogola v Ljubljani,t dr. M. Murko, vseuč. prof. v Gradcu, dr. Ivan Jehko, primarij v Ljubliani, Josip Žužek, nadinženir v pok. v Ljubljani, in dr. Ivo Šubelj, sekc. svet. na Dunaiu; po 5 K: Miroslav Scnekovič, vlad. konc. v Postojni, Pravdoslav Rebek v Pazinu, dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, L. Mikusch, Janez Klcmenčič, v. p. kotr. v p., dr. Krett in inž. Ign. Šega, nadz. i. ž., vsi v Ljubljajii; po 3 K: Ivan loporiš, sod. svet. v Novem mestu, dr. J. Lenoch, odv. na Dunaju, Ivan Škcrjanc, župnik, Vreme na Kr.. in dr. Fran Hcric, bibliotekar na vseuč. knj. v Pragi; po 2 K: Josip Hainer v Škofji Loki, Finžgar, župnik v Sori, Franc Mertelanc v Tolminu in Viljem Tomic. trgovec v Trebnjem. Vsega 392 K, za katere se društveni odbor vsem cenjenim darovalcem najtoplejše zahvaljuje. Nadaljne darove sprejema druStveni prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju I., BraunerstraBe 10. CERKVENA GLASBA ZA MESEC MAJNIK. Sattner P. Hugolin. Šmarnice. 18. Martinih. per*-"' " i mešan zLor, z c i glami. Partitura 3 K, glasovi po 50 vin. Silno lepe in veličastne, pa lahke pesmi za majnik. Gerbič Franc. Slava nebeške Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešan zbor. Partitura 3 K, glasovi po 60 vin. Ger-bičeve skladbe so zmerno moderne, mojstersko izpeljane, pri tem pa vendar lahke in našim zborom umerjene. Adamič Karlo, Kraljici nebes in zemlje. Zbirka Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle. Partitura 1 K 10 vin., glasovi po 40 vin. Tc skladbe so lahke, lepo zaokrožene po obliki in gorko občutene. Premr Stanko. 12 Marijinih pesmi za mešan zbor in orgle. Partitura 1 K SO vin., glasovi po 40 vin. Ta zbirka je silno lepa in prikupna in mojstrsko izvedena. Grum Anton. V ponižnosti klečimo in 5 Marijinih pesmi. Partitura 1 K. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadniem občnem zboru. 2 Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. Sklepanje o potrditvi računa. Sklepanje o porabi dobička. Dopolnilna volitev načelstva. Volitev nadzorstva. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 19. aprila 1915. Načelstvo. Imtrn JimmtJi^mmM lekarnarja PICCOLhja v Ljubljani yArt?telo\odw.vospei^sVaS\T\ Wllon nnu7t;T ■,. ^ "U rUVitlJtl 1 stehSsnfca 20 uinarfso. "®ffl Naročila po povzetji. Sprejme se spretna manufaktume stroke, sprejme tudi LENA SI & GERKMAN, Ljubljana. , SANATORIUM • EMONA / i ZA- NOTRANJE • IN • KIRURGICNS • BOLEZNI. 1% ii -PORODNIŠNICA.. "Ji W L-JUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULTCA- 4 VjJ j SEwaw^PRi?«RU-DRFR.DERGANC jj Ljudska posojilnica registrirana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 vabi na redni občni zbor ki se vrši dne 10. maja 1915 ob 5. uri popoldne v zadružnih prostorih lastnega doma. Naročajte »Slovenca"! Sprejme se takoj se takoj sprejme pri Franc Kavčič, Studenice pri Poljčanab. 849 Radi selitve prodam krasno, novo salonsko garnituro (les mahagoni po-litiran) ter jedno damsko pisalno mizo v orehovem lesu. Ogled od 2.-4. ure popoldan. Naslov v Upravništvu pod št. 848. 848 (3) dobre vrste, se pošilja po povzetju liter po K 1-60. — Ponudbe sprejema B. GROSS, Zagreb, Hatzova ulica 2, 865 809 istotam se Neznosne nadloge uši - rešijo vojaka zanesljivo in trajno Sadnikar-jeve Vrečice katere imajo 10 prednosti: 1. Niso nosilcu škodljive, 2. Učinkujejo zanesljivo, 3. So brez duha, 4 . So snažne , 864 5. So priročne, 6. So na leta trpežne, 7. Ne skvari jih mokrota, 8 . So poceni, 9. Zabranijo nove nalezbe, 10. Pošiljajo se v pismih. Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legar j a. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. Vrečice prodaja: Čvančara, droger..Ljubljana, J.R.Hočevar,lekarna.Vrhnika J.Koschier(,p.orlu4)Kamnik. 803 Pod zelo ugodnimi pogoji se proda, event. odda v najem, že nad 60 let obstoječa, dobro idoča trgovina in gostilna z zalogo piva; s krasnim posestvom in gospodarskimi poslopji vred, v prijaznem kraju na Dolenjskem. Oenj. vprašanja na upravo lista pod šifro; »Zlata jama 838«. vojašfiino prost, kateri bi bil tudi zmožen samostojno voditi detajlno munufakturno trgovino (izurjen prodajalec). Istotam se sprejme ca iz dobre hiSe, s potrebno šolsko izobrazbo, zdrav in močan. Vstop takoj, — Kje, pove upravništvo tega lista pod naslovom: »A. G. 1000,872. :: iC Rikard Mihelčič, trgovec in veleindustrijec, javlja v svojem lastnem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok Rike, Alme, Tee in Rikarda in vseh ostalih sorodnikov pretužno vest o smrti svoje angelsko dobre, ljubljene soproge, gospe v • v ki je dne 20. aprila ob 1. uri zjutraj mirno zaspala v Gospodu. Zemski ostanki drage pokoj niče se bodo v petek dn6 23. aprilu ob 5. uri popoldne ra kolodvoru v Zagorju slovesno blagoslovili in nato na ondotnein pokopališču položili k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale dn6 22, 23. in 24. aprila ob 8. uri zjutraj v župui cerkvi v Zagorju. Zagorje ob Savi, dn6 20. apr. 1015. 3 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena mati, sestra in teta, gospa |!l Mšraa posestnica in mesarica dne 21. aprila 1915 ob 6. uri zvečer po kratki, mukepolni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v petek, dne 23. aprila 1915 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Karlovska cesta št. 17 ua pokopališče k sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 22. aprila 1915. Marija Kastelic roj. Ahlin Josipina Masle roj. Ahlin Frančiška Ahlin hčere. Franc KasteLc, Birdivoj Masle zeta. Ivan Ahžin, sin. Andrej, Franc, Antou, Josip in Alojzij Vihovec bratje. Terezija Rogel, roj. Vrhovcc sestra. Mestni pogrebni zavori v Ljubljani. EI5B THE vsake vrste, oprano in neoprano, kupim po najvišji ceni! Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam. I. Grobelnik, mestni trg St. 22. Made ty Bkc & Hotclilns - BuoUm, Mass. U.S. A. American Shos za gospode in dame Iz Hmerike. Moderno priležno lično ceno trpežno Edina prodaja: ^ čevljamlca Jr. Szautner Ljubljana Selenburgova ulica $