Leto III.
Ravne na Koroškem, februar 1966
mesečnCUglasilo ravenskih železarjev
Izdaja upravni udbor 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Alojz Breznikar, Jože Dela-lut, Franc Golob. Ivo Koh-lenbrand, Marjan Kolar, Dušan Miler, Peter Orožen, Jože Sater, inž. Mitja Sipek Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. Int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk, Maribor
Imenovanje direktorja Klančnika —
potrditev dosedanje politike podjetja
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta podjetja je predsednik komisije za razpis delovnega mesta direktorja podjetja inž. Mitja Šipek podal naslednjo obrazložitev:
'Po zakonu smo dolžni delavskemu svetu dati obrazložitev za predlaganega kandidata za glavnega direktorja železarne.
Na razpis se je prijavil en sam kandidat — naš dosedanji direktor tov. Gregor Klančnik. Čeprav ga poznamo že dvajset let in je rasel in delal z nami in mi z njim, je prav, da ob tem pomembnem trenutku nekaj več spregovorimo o tej akciji.
Uspeh podjetja, ki ga ni mogoče zanikati in smo nanj ponosni, ni odvisen samo od stopnje urejenosti tovarne ali samo od proizvodnih kapacitet, temveč v veliki meri od delovnih ljudi in še predvsem od strokovnega kadra.
Ta poslednji faktor je za Ravne še posebno pomemben in delikaten. Ni lahko dobiti na Ravne kogarsibodi, ker smo pač odmaknjeni od vseh centrov, ker imamo le omejene možnosti izven delovnega življenja. Zato se zavedamo, da imamo le malo adutov v rokah, ki držijo strokovni kader skupaj. Eden od teh argumentov je prav gotovo izredno pestra izbira dela in bira-lec možnosti za izbiro pravega področja dela; drugi argument pa je tesno sodelovanje in fer odnosi. Prav za te pa ima uprava železarne velike zasluge. Lahko se pohvalimo, da je pri nas fluktuacija strokovnega kadra najmanjša v jugoslovanski železarski industriji, čeprav so Ravne tako neugodno stisnjene med tri doline.
Za Ravne pomeni obdržati dobre odnose med kadri, zagarantiirati nenehni vzpon proizvodnje in standarda, izpustiti iz rok ta adut pa bi brezobzirno pomenilo porušiti dosedanje delo.
Brez potrebe bi navajali številke in uspehe Raven v 20. letih, ker so itak znane, poudarimo raje tisto, kar se v številkah ne da povedati, poudarimo človeško in moralno plat predloženega kandidata.
V dvajsetih letih se morajo pokazati tako svetle kot temne poteze v človekovem značaju in v njegovem sodelovanju s kolektivom. Ze samo dejstvo, da je predloženi kandidat vodil podjetje skozi dvajset let uspešno dn v zadovoljstvo kolektiva in sebi, že samo to dejstvo jasno potrjuje, da
je zadostil našim željam in potrebam podjetja.
Ni lahko v težki ekonomski situaciji voditi podjetje tako, da bi bili vsi zadovoljni. Najti je treba neki kompromis med
Direktor Gregor Klančnik — tudi v prihodnje na čelu ravenskih fužin
osebnimi interesi ljudi in skupnimi interesi družbe. Zaupanja, ki ga hote ali nehote polagamo v roke vodilnega kadra, predvsem še direktorja, ni lahko opravičiti. Da bi ta smoter dosegal, mora človek vložiti vsekakor vanj vse svoje življenje tako v delovnem času kot izven njega. To pa more le tisti, ki živi za razcvet kraja, tovarne in za sodelavčev blagor. Mislim, da izražam mnenje vseh, če trdim, da je predloženi kandidat velikodušno podaril Ravnam vseh svojih dvajset let ne zato, da je prejemal zato plačo, temveč zato, ker je opravljal svoje življenjsko delo. Življenjsko delo pa se ne odraža samo v milijardah proizvodnje, temveč še veliko bolj v privatnem življenju kolektiva. Sodobna stanovanja, športni napredek, plodno kulturno delo, renome tovarne in njenih ljudi pri nas in zunaj meja takorekoč po vsem
svetu, ivse to lahko imenujemo življenjsko delo.
Očitek, ki ga je bilo tu in tam slišati, da so bili pogoji za kandidata postavljeni preostro, ni utemeljen. Pogoji, ki so bili postavljeni in od delavskega sveta sprejeti, so taki, kot morajo biiti v dobro kolektiva, ki se zaveda, da mora imeti na čelu človeka, ki je šel skozi ostro presojo in potrjuje moralne, politične in strokovne kvalitete, da bi mu lahko z mirnim srcem zaupali našo sedanjost in naš jutrišnji dan.
Ko predlagamo sicer tega edinega kandidata, se zavedamo, da vam dajemo v potrditev ne samo človeka, temveč vam dajemo v potrditev vašo in našo skupno bodočnost na Ravnah. Prepričan sem, da bodo vaši glasovi kot en sam glas, saj z lastno potrditvijo potrjujemo pravilnost naše dosedanje politike, podkrepimo naše načrte v bodoče in obenem obljubljamo, da bomo novo potrjenemu direktorju pomagali po naših močeh, da bi svoje poslanstvo opravljal v naš skupni blagor. To smo mu dolžni, dolžni smo drug drugemu in vsej naši domovini. Današnja setev bo rodila jutrišnjo žetev, ki bo taka, kakršno bomo gojili mi sami — člani kolektiva železarne.
S tem dajem predlog kandidata za glavnega direktorja tov. Gregorja Klančnika delavskemu svetu v potrditev.
Potem, ko ga je delavski svet ponovno imenoval za direktorja železarne Ravne, se je tovariš Klančnik zahvalil za izkazano zaupanje.
Direktorjeva zahvala
Nisem pripravljen na izvolitveni govor, ali vseeno ne morem mimo tega, da ne bi izrazil svojega zadovoljstva in hvaležnosti za priznanje in čast, ki ste mi jo izkazali s ponovnim zaupanjem dolžnosti direktorja podjetja.
Ginjen sem, pa vendar ne presenečen ob vaši odločitvi. Dvajset let je zadosti dolga doba za spoznanje značaja in sposobnosti, pa tudi zadostna, da se začuti utrip delovne skupnosti. Ze v času, ko se o reelekciji nikomur še sanjalo ni, so me delavci kljub drugačni zahtevi od zunaj ponovno potrdili za svojega direktorja. Nikdar ne bom pozabil hvaležnosti, ki mi je takrat bila darovana. Mnogo ni več aktivnih med nami tistih, ki so takrat dali svoj glas; delovna skupnost se je obnovila in razširila, zato je današnja odločitev, kar me poseb-
INFORMATIVNI FUŽINAR
Gibanje osebnih dohodkov za DECEMBER 1965
OBRAČ.
ENOTA
1
Povpr.
število
zaposl.
Število
opravlj.
ur
Od tega nadur
Izplačani
OD
Po enotah in ceniku
del
OD po usp. obrač. enot
Nagrade za stalnost
Redni in izredni dopusti in ostalo
Povpr. osebni doh.
december	dec.
1964	1965
10
11
Topilnica
Livarn^
Valjarna
Kovačnica
Term. obdel.
Meh. obdel.
Vzmetarna
Jeklovlek
Energ. obrati
Stroj. rem.
Elektro rem.
Gradb. rem.
Promet
OTKR
Uprava
240
477
300
237
65
592
82
45
105
188
103
68
108
201
378
SKUPNO 3.189
42.079
98.445
61.985
48.901
13.044
122.227
17.601
9.068
20.866
40.071
21.891
13.642
23.497
41.066
78.837
653.226
151
1.718
1.403
272
65
1.827
755
36
298
702
481
259
1.253
959
1.383
11.562
21,828.240
40,406.670
25,526.079
22,024.463
5,597.523
47,952.048
6,914.679
3,093.006
8,945.219
16,565.556
8,895.766
5,222.360
9,185.518
17,105.301
32,223.751
16,820.697
32,215.652
20,750.721
17,392.856
4,453.117
34,571.888
5,770.067
2,368.911
6,694.180
12,650.564
6,726.884
4,081.466
7,570.344
12,694.688
23,644.416
271,486.179	208,406.451
2,290.867
3,197.553
1,767.034
2,253.312
466.200
7,016.178
340.552
444.186
1,174.450
1,802.026
916.239
305.262
312.572
2,036.505
3,152.633
27,475.569
861.101
1,840.494
922.203
891.449
160.420
2,141.016
248.024
86.841
312.978
627.295
334.202
264.326
327.290
740.732
1,497.398
11,255.769
1,855.575
3,152.971
2,086.121
1,486.846
517.786
4,222.966
556.036
193.068
763.611
1,485.671
918.441
571.306
975.312
1,633.376
3,929.304
24,348.390
76.110
70.035
71.460
74.829
68.255
65.008
68.413
58.074
71.247
74.740
73.114
66.615
71.142
68.360
69.298
70.043
90.951
84.710
85.086
92.930
86.116
81.169
84.325
68.733
85.193
88.115
86.367
76.799
85.051
85.101
84.602
85.132
rio radosti, naj lepše zadoščenje delavcem, ki so pred 13. leti stalinizmu smelo zlomili zobe in ravenski problem samostojno rešili1.
Izživljanje pri delu, topli in iskreni medsebojni odnosi so neprecenljiva vrednost, kf se tudi z denarjem ne da nadoknaditi. Ti so poleg priznanja razlog, da se nisem obiral na ponudbe in predloge in da ostajam nh Ravnah, dokler boste smatrali, da sčm vam potreben. Čustva, ki so bila in naj bi ostala vodilo življenja, morajo prvenstveno biti prisotna pri vsakdanjem delu.
Danes, ko me je doletela ponovna čast izkazanega zaupanja, vam, dragi sodelavci, nimam česa obljubiti. Dam vam le svojo Obvezo, da si bcm tudi v bodoče zvesto in vdano prizadeval v dobro tovarne, krajanov in celotne družbene skupnosti. Odgo-
vorno dolžnost direktorja podjetja bom prilagojeval razvoju in krepitvi delavske samouprave in vzajemni ubranosti samoupravnih in upravnih organov.
Minili so časi, ko smo se razdvajali v zavedne dn reakcionarje; sedaj mora biti presodni, sposobni in požrtvovalni ter neprizadevni edina diferenciacija. Čim več bomo pridobili tistih, ki prvenstveno skrbijo za koristnost lastnega dela, čimbolj objektivno bomo presojali svoje slabosti in skozi lečo lastnega delavnega uspeha ocenjevali soseda, tem hitreje bo naša delovna organizacija napredovala v mednarodno priznano in ugledno tovarno plemenitega jekla.
Na koncu se iskreno zahvaljujem komisiji za imenovanje za laskave pohvale, delavskemu svetu za zaupanje in celotni delovni skupnosti za vsa izrečena priznanja.
Delovni čas bomo skrajševali po stopnjah
V članku »Ob vstopu v novo leto« sem podal smernice za skrajševanje delovnega časa v naši železarni. Priganja nas že čas, zato moramo konkretno pristopiti k reševanju tega problema.
Naša delovna organizacija je kot vsa druga podjetja do aprila letos dolžna izdelati elaborat prehoda na skrajšani delovni čas.,
Ta elaborat mora za nas pomeniti najbolj detajlno izdelan akcijski program prehoda na racionalnejšo proizvodnjo in uspešnejše poslovanje podjetja, zato zahteva njegova izdelava najširše sodelovanje strokovnih delavcev, obratov in centralnih služb.
Skrajšanje delovnega časa je zahtevna in z večjo gospodarnostjo pogojena naloga. Na sestanku s šefi sklopov obratov 26. januarja je bilo dogovorjeno, da naj skrajševanje delovnega časa poteka po sledečih principih:'
—■ stopnja nenehnega povečevanja produktivnosti dela ne sme pasti, temveč mo-
ra ostati vsaj na sedanji višini letne rasti
za 8 %\
— proizvodni stroški sc morajo znižati, zato je treba v programu predpisati znižanje potrošnje od surovin, pomožnega materiala, goriv, energije in uslug do drobnega materiala;
— vsako skrajševanje delovnega časa mora biti pogojeno z izboljšanjem tehnologije in organizacije, predvsem pa s skrajševanjem predpisanega potrebnega delovnega časa za izvedbo delovnih operacij oziroma določenega dela;
— prisotnost na delu je treba povečali z zmanjšanjem bolezenskih in drugih izostankov;
— iz rednega delovnega časa je treba izločiti sestanke in druge proizvodne zadržke;
— dvoizmensko delo mora biti minimum izkoriščanja kapacitet proizvodnih obratov;
— na vseh agregatih, na katerih je ekonomičnost proizvodnje vezana z nepreki-
njenimi tehnološkimi postopki, je treba vpeljati 4-izmensko delo;
— uvedba 42-urnega delovnega tedna se mora, kjer je to izvedljivo, vpeljati sukcesivno, s tem da se najprej preide na 46-urni, nato na 44-urni delovni teden;
— delovni teden je treba skrajševati ob zadržanem 8-urnem delavniku;
— pri eno-, dvo- in tri-izmenskem delu je treba vpeljati sistem prostih sobot;
— sistem prostih sobot je treba vpeljati postopoma, s tem da je najprej prosta vsaka tretja, nato vsaka druga sobota, nato sledita eni delovni soboti dve prosti in končno sledi trem prostim ena delovna sobota;
— delovni čas vzdrževalcev je treba prilagodili tako, da so na delu, ko so proizvodni agregati prosti, proste dni pa morajo imeti, ko proizvodni obrati delajo.
S tem je podanih nekaj smernic za izdelavo elaborata skrajševanja delovnega časa, celotno študijo pa bo treba izdelati s pomočjo knjige »Tehnika odkrivanja in akti-viziranja notranjih rezerv«, ki so jo prejeli vsi obrati.
Postopno skrajševanje delovnega časa naj bi se izvajalo za celo podjetje istočasno, potem ko bodo delavskemu svetu predloženi ostvarjeni pogoji. Skrajni roki skrajševanja so:
1.1.1967	—	skrajšanje	,za	2	uri,
1.	1.1968	—	skrajšanje	za	3	ure,
1.1.1969	—	skrajšanje	za	4	ure,
1.	1. 1970	—	skrajšanje	za	5	ur in
1.1.1971	—	skrajšanje	za	6	ur.
Osnutek študije skrajšanja delovnega časa po gornjih principih bodo izdelali obra-tovodje do 28. februarja 1966, do 20. marca pa bodo centralne službe izdelale dokončno formulacijo projekta skrajševanja delovnega časa.
Direktor Gregor Klančnik
Pni nevarnih delih si vedno vzemi čas in tpomisli na varnost!
Naš gospodarski načrt za letošnje leto
Z gospodarskim načrtom so določene
naše naloge, ki jih moramo v poslovnem letu uresničiti, in istočasno je v njem nakazana tudi pot, po kateri moramo za izvršitev teh nalog hoditi.
Letni gospodarski načrt določa: obseg proizvodnje in realizacije, njeno delitev na domača in zunanja tržišča, finančno poslovanje kot odraz gospodarnosti našega dela, ki zajema oziroma predpisuje celotne stroške poslovanja ter na osnovi realizacije in ugotovljenih poslovnih stroškov — dohodek podjetja in s tem v zvezi osebne dohodke — obseg investicijskih vlaganj v tovarniške objekte in objekte družbenega standarda, razvojno in raziskovalno dejavnost z namenom izpopolnitve tehnologije proizvodnje, izpopolnitev našega proizvodnega programa in izboljšanja kvalitetne ravni naših izdelkov ter končno normative potrošnje osnovnih surovin, energije, potrošnega in pomožnega materiala, od česar je odvisna višina materialnih stroškov, ki v prvi vrsti vplivajo na gospodarnost poslovanja, ki se odraža v ustvarjenem dohodku podjetja.
V gospodarskem načrtu morajo biti izražene naše naloge in zadolžitve za povečani obseg proizvodnje, povečanje realizacije, produktivnosti dela in izboljšanje ekonomičnosti poslovanja, kar vse moramo doseči z znižanjem potrošnje surovin in energije, s povečanjem dobiti (izplena), znižanjem izmečka, boljšim izkoriščanjem delovnega časa, s povečanjem naše delovne in tehnološke discipline, splošnim varčevanjem itd., kar vse je bilo poleg sklepov akcijskega programa v avgustu preteklega leta neštetokrat poudarjeno in utemeljeno tudi že v raznih člankih in razpravah v našem tovarniškem glasilu.
Ob sprejemanju posameznih planov in s tem našega celotnega gospodarskega načrta za letošnje leto, se moramo zavedati, da sta poslovni uspeh podjetja ter s tem njegova nadaljnja rast in naš osebni standard odvisna izključno in edino le od našega lastnega dela in prizadevanj vsakega posameznika za čim boljšo in popolnejšo izpolnitev vseh planskih nalog.
Proizvodni proces in celotni mehanizem postajata iz leta v leto vse bolj zahtevna. Zaradi tega mora biti v teh okoliščinah tudi gospodarsko planiranje vedno bolj obširno in podrobnejše ter mora temeljiti na vse preciznejših in utemeljenih analizah in predpripravah, ki so pogoj za gospodarsko uspešno delo.
Naš gospodarski načrt za leto- 1966 je izdelan v celoti. Sorazmerne osnovne elemente, na katerih je zgrajen ves gospodarski načrt, kot so to: plan proizvodnje, plan realizacije in plan prodaje oziroma izvoza, je delavski svet podjetja že sprejel in potrdil pred vstopom v letošnje leto. Ostali elementi gospodarskega načrta, ki izvirajo iz prej navedenih, kot so: finančni plan, plan dohodka in osebnega dohodka, plan potrošnje surovin in energije itd., so trenutno v razpravi ter bodo predmet končne odobritve na prihodnjem zasedanju delavskega sveta podjetja v tem mesecu.
Čeprav smo o že sprejetih elementih gospodarskega načrta za letošnje leto že ob-
širno govorili in razpravljali tako v kolektivu kot tudi na tem mestu, moramo, ako razpravljamo o gospodarskem načrtu kot celoti, kratko ponoviti iz že sprejetih planov, določena dejstva.
Plan proizvodnje s fizičnim obsegom 226.650 t skupne in 61.200 t blagovne proizvodnje predvideva, da moramo letos prvič v zgodovini naše železarne doseči proizvodnjo 100.000 t surovega jekla in ji s tem še močnejše kot do sedaj zagotoviti v okviru jugoslovanske jeklarske industrije častno prvo mesto v proizvodnji visoko-vrednih plemenitih jekel. V primerjavi s preteklim letom povečujemo obseg skupne proizvodnje za okrog 3,2 in blagovne za okroglo 8 %. Iz tega odnosa med skupno in blagovno proizvodnjo so razvidna tudi naša prizadevanja za čim višjo stopnjo fi-nalizacije naše proizvodnje.
Naj večji porast obsega proizvodnje se v letošnjem letu predvideva kot posledica možnosti celoletnega izkoriščanja novo pridobljenih kapacitet v vzmetarni in je-klovleku, medtem ko se porast proizvodnje v ostalih obratih planira v višini od 2 do 6 % in bo količinski obseg proizvodnje mehanske obdelovalnice ostal praktično na lanskoletni višini. To ne pomeni, da tudi ta obrat v letošnjem letu ne povečuje svoje produktivnosti, temveč je to posledica spremenjenega asortimenta. V mehanski obdelovalnici se namreč v znatni meri povečuje proizvodnja izdelkov z višjim normativom izdelave (pnevmatski stroji, rezilno orodje itd.), kar se pozitivno odraža v produktivnosti, izraženi z dinarskim pokazateljem.
S prodajo izdelkov dosežena realizacija rezultira iz količine blagovne proizvodnje in povprečnih prodajnih cen, ki jih dosegamo za posamezne vrste proizvodov in
znaša 285,600.000 N din oziroma z dodatkom realizacije pomožne dejavnosti v višini 1,200.000 N din — 286,800.000 N din. Pri tem znaša povprečna prodajna cena 4,67 N din za kg prodanih izdelkov.
Razmejitev prodaje naših izdelkov na domače in inozemsko tržišče je določena s planom izvoza. Po tem planu moramo izvoziti najmanj za 28,963.250 N din naših izdelkov, kar predstavlja okroglo 10 % realizacije podjetja. Ne le izvršiti, temveč v čim večji možni meri tudi prekoračiti planirani obseg izvoza je ena od naših važnih letošnjih nalog. Samo z izvozom, in to v prvi vrsti na konvertibilno področje, si bomo lahko zagotovili vsaj glavni del potrebnih deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala, predvsem uvoznih ferolegur. Izvoz je danes torej indirektno glavni pogoj za izvršitev našega osnovnega plana sploh. Poleg tega je izvoz zunanjemu svetu ogledalo kvalitetne ravni ne le naše, temveč celotne jugoslovanske jeklarske industrije. Tudi iz tega vzroka moramo izvozu posvetiti vso skrb, tako glede kvalitete kot naše poslovnosti, ki naj se odraža v točnem izpolnjevanju sprejetih pogodbenih obveznosti.
Samo višina dosežene proizvodnje in realizacije pa še ni istočasno tudi merilo naše gospodarske moči in naše delovne sposobnosti. Bistveno važno je namreč, s kakšnimi stroški smo to proizvodnjo ustvarili, kajti le od tega je odvisna višina dohodka podjetja, Cim višji bo ta, tem višji bodo skladi podjetja in v odvisnosti od ustvarjene realizacije in dohodka se giblje tudi višina razpoložljivih sredstev za osebne dohodke. Višina osebnih dohodkov direktno, višina skladov, ki so zopet namenjeni izključno le nadaljnji rasti podjetja in kraja, pa indirektno vplivajo na naš osebni standard, za katerega smo si vsi edini, da naj bi 'bil čim višji.
Finančni plan je torej razen plana proizvodnje in realizacije eden od najbistve-
Jeklene niti delamo	(Foto:	M-	M#w«)
nejših elementov našega gospodarskega načrta, njegova izvršitev pa dokaz naše volje, prizadevanj in delovne zavesti ter sposobnosti.
Plan predvideva oelotni dohodek podjetja v višini 301,900.000 N din, skupnih stroškov 221,899.770 N din ter s tem dohodek podjetja 80,000.230 N din.
V skladu z določili našega pravilnika o delitvi dohodka Lahko pri 100-odstotni izvršitvi plana realizacije v višini 286,800.000 novih din in doseženem planskem dohodku v višini 80,000.230 N din oddvojimo 30 milijonov 458.160 N din za neto oziroma 47 milijonov 877.180 N din za 'bruto osebne dohodke. Z odbitkom za bruto osebne dohodke potrebnih sredstev od dohodka podjetja dobimo bruto sklade podjetja, ki znašajo v tem primeru 32,123.050 N din oziroma po odbitku skupnega rezervnega sklada in rezervnega sklada podjetja — ostanek za poslovni sklad in sklad skupne porabe v višini 28,364.180 N din.
V posebno obdelanem iin dokumentiranem planu je bilo izračunano tudi za planirani obseg proizvodnje potrebno število zaposlenih. Po tem planu naj bi znašalo pod predpostavko, da se mora produktivnost v povprečju za podjetje kot celoto povečati za najmanj 3 %, število zaposlenih v letošnjem letu 3.215. To je za 0,8 % več od povprečnega števila zaposlenih v preteklem letu. Pri tem številu zaposlenih bi ob stoodstotni izvršitvi plana realizacije v višini 286,800.000 N din in ostvaritvi s planom predvidenega dohodka v višini 80 milijonov 230 N din znašali neto osebni dohodki na zaposlenega in mesec okroglo 790 N din. Ti osebni dohodki se gibljejo torej praktično na isti višini, kot znaša povprečje zadnjih 5 meseoev preteklega leta po uvedbi gospodarske reforme.
Ta finančni plan pa ne predstavlja izkoriščanja naših celotnih zmogljivosti in možnosti. Tako obstajajo na eni strani realne možnosti, da v še večji meri povišamo obseg naše proizvodnje in s tem realizacije, na katero lahko vplivamo tudi z izboljšanjem kvalitete proizvodov, na drugi strani pa še znižamo poslovne stroške. S tem se nam povišuje dohodek nad planiranega. Na gibanje vseh stroškov ne moremo z lastnim delom vplivati v enaki meri. Vendar so ti, tako imenovani fiksni stroški, kakor jim pravimo, neprimerno nižji od materialnih stroškov, ki so v naj-večji meri v naših lastnih rokah. Znižujejo jih bodisi direktno ali indirektno povečanje dobiti (izplena), znižanje izmečka, znižanje normativov porabe surovin, energije, pomožnega in potrošnega materiala, boljše izkoriščanje delovnega časa, ekono-mičnejši tehnološki postopki itd., skratka — izboljšanje ekonomičnosti poslovanja in ne na zadnjem mestu tudi naše poslovnosti. Tako se na primer z rednimi dobavami v pogodbenih rokih znižujejo zamudne obresti in z izboljšanjem kvalitete reklamacije, saj ti dve postavki predstavljata med drugimi znaten delež v t. i. izrednih stroških, ki so sestavni del skupnih stroškov. Ne pozabimo, da iz majhnega raste veliko, zato mora naša težnja za šted-njo zajeti v letošnjem letu široko fronto.
Ze ob sprejemanju plana proizvodnje, zlasti pa realizacije, smo ugotovili, da obstajajo realne možnosti preseganja zlasti planiranega obsega realizacije. Enako pa
so dani tudi pogoji, da znižamo tudi proizvodne stroške, vendar v primeru, ako si bomo vsi od prvega do poslednjega zavihali rokave in se vsak po svojih močeh in na svojem delovnem področju borili za uresničenje vseh, v predhodnem odstavku kratko navedenih nalog, s katerimi lahko vplivamo na boljšo gospodarnost našega poslovanja.
Iz obrazložitve vseh planov, ki se te dni obravnavajo v našem kolektivu, je razvidno, da sicer ne lahko, vendar pa s primernim prizadevanjem, povišamo planirani obseg realizacije za okroglo 3 % in dohodek za slabe 4 %. Povečana realizacija in v še višji meri povečani dohodek pa nam avtomatično povišujeta tudi naše osebne dohodke. Pri triodstotno povečani realizaciji in povečanju dohodka za 4 % od s planom predvidenih vrednosti, bi se naši povprečni osebni dohodki pri istem številu zaposlenih (3215) lahko dvignili od planiranih 790 na 850 N din mesečno na zaposlenega.
Posebno poglavje gospodarskega načrta je naš letošnji plan investicijske izgradnje. Tudi ta je v osnovnih obrisih že izdelan. Sredstva, ki jih za to potrebujemo, ako hočemo kompletno rekonstrukcijo dokončati
do novo postavljenega, spričo restrikcij-skih ukrepov danes vidnega roka 1969. leta, niso majhna.
Kot osnovno naj bi dovršili objekte v gradnji, kot so to prva peč v novi jeklarni, lahka proga nove valjarne, izpopolnitev proizvodnih strojev in naprav ter energetskih izvorov. Zaradi odvisnosti od splošne investicijske politike, ki je v reformi zavzela novo smer, pa danes še ne moremo dati osnutka investicijskega plana v neki realnejši obliki, oziroma ga predstaviti v takem obsegu, ki bo poleg naših potreb v letošnjem letu tudi izvedljiv.
Ako se kratko ozremo nazaj na vse, kar je bilo napisanega, vidimo, da Izvršitev z gospodarskim načrtom za letošnje leto postavljenih nalog sicer ni lahka, vendar izvedljiva. Pri tern se moramo zavedati in sprijazniti z znano resnico, da nam podarjenega ne bo ničesar in da torej smo in ostanemo sami svoje sreče kovači.
Ravenski železarji so bili vedno znani kot klen rod. Zato smo prepričani, da bomo tudi letošnje naloge uspešno rešili in kljub vsem težavam letošnje poslovno leto tudi uspešno zaključili.
Vasilij Terseglav
Asortiment naše proizvodnje moramo izboljšati
Na področju izboljšanja asortimenta naše proizvodnje nismo v letu 1965 dosegli nobenega napredka oziroma smo zadnje mesece v letu celo nazadovali.
V času pred reformo, t. j. do 25. 7. 1965, smo prodali 28.298 t naših proizvodov v vrednosti 11.431,939.000 dinarjev po povprečni ceni 405 din/kg, po reformi do konca leta pa 27.410 t v vrednosti 12.473,825.000 dinarjev po povprečni ceni 455 din/kg. V celem letu smo torej prodali 55.7081 naših izdelkov v vrednosti 23.905,764.000 dinarjev, po povprečni ceni 429 din/kg.
Ce primerjamo povprečno ceno prodanega blaga pred reformo s povprečno ceno v letu 1964, ko je znašala 382 din/kg, ugotovimo sicer, da je porastla za 6 %, kljub temu pa je še vedno nižja za 2,5 % od leta 1963, ko smo dosegli že 415 din/kg. Po zvišanju cen nekaterih naših proizvodov po reformi je povprečna cena izdelkov porastla za celo podjetje v povprečju za 12 %. Če računamo, da smo ob reformi zvišali cene naših izdelkov v povprečju za 18—20 %, ugotovimo, da smo zabeležili v tem obdobju znaten padec v vrednostnem asortimentu.
Naše mesto v sklopu jugoslovanskih železarn je v proizvodnji plemenitih jekel. S kvalitetno tako nizkim asortimentom smo naredili slabo uslugo sami sebi, saj je znano, da so proizvodni stroški navadnih ivrst jekel v našem podjetju znatno višji od določenih prodajnih cen. Še večja škoda pa je v tem. da nismo dali našemu trgu dovolj visokole-giranih jekel, zaradi česar so se morali potrošniki oskrbovati iz uvoza ter za te proizvode trošiti visoka devizna sredstva, ki bi jih sicer lahko porabili za nujen uvoz onega materiala, ki ga v naši državi ne proizvajamo. Delno lahko opravičimo to stanje sicer s tem, da nismo imeli na razpolago dovolj uvoznih ferolegur, res pa je tudi, da smo naredili in prodali premalo visokolegiranih kromovih jekel, za katere pa smo imeli na razpolago dovolj domačega kroma.
K izboljšanju asortimenta naše proizvodnje bomo morali nujno pristopiti, ker nas bo v nasprotnem primeru prehitel čas. Znano je, da namreč dosegajo ostale železarne prav tu iz leta v leto večji napredek.
Kvaliteten asortiment naše proizvodnje je razviden iz asortimenta proizvodnje surovega jekla, saj vse surovo jeklo predelamo v finalne proizvode in se zaradi tega skoraj v enakem odnosu kot surovo jeklo spreminja tudi asortiment v vseh predelovalnih obratih.
Iz tabele je razviden procentualen odnos proizvodnje surovega jekla po posameznih grupah jekel.
Vrsta jekla
Proizvodn ja 1963	1964	1965
1,5	2,3	0,9
19,3	24,7	18,1
8,9	7,6	8,6
16,4	11,4	18,2
35,5	41	41,6
18,4	13	12,6
100	100	100
Surovo jeklo — navadno Surovo jeklo kvalitetno ogljikovo Surovo jeklo kvalitetno nizko legirano Surovo jeklo plemenito ogljikovo Surovo jeklo plemenito nizko legirano Surovo jeklo plemenito visoko legirano
Skupaj
Vidimo, da smo v letu 1965 zabeležili ponovno relativen padec proizvodnje specialno visoko legiranih jekel, ki naj bi bila v perspektivi naš osnovni program glede na razpoložljiva proizvajalna sredstva in lokacijo našega podjetja. Zadovoljni smo lahko z znatnim kvalitetnim premikom od zmanjšanja proizvodnje kvalitetnih ogljikovih jekel k povečanju proizvodnje plemenitih ogljikovih jekel. Zavedati se pa moramo, da ta premik ni izključno posledica povečanih potreb trga po tem asortimentu, temveč dejstvo, da je določeno število potrošnikov trošilo plemenita ogljikova jekla zato, ker kvalitetnih ogljikovih jekel ni bilo dovolj na trgu. Večno torej na takšno proizvodnjo ne smemo računati. V ostalih grupah nismo zabeležili večjih premikov. Naš cilj mora biti predvsem v povečanju proizvodnje orodnih jekel za delo v vročem in hladnem stanju, ostalih orodnih jekel in nerjavečih, proti kislini ter ognju odpornih jekel.	L. Breznikar
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA
Na svojih štirih sejah meseca januarja je upravni odbor največ časa posvetil razpravi za pripravo materiala za zasedanje delavskega sveta podjetja, razpravljal pa je tudi o predlogu, pravilnika o dodatku za redni letni dopust in o zasnovah za izdelavo predloga finančnega plana in predloga osebnih dohodkov za železarno kot celoto in obračunske enote za leto 1966 ter se seznanil s predlogom porabe surovin in energije. Poleg tega je obravnaval in reševal še ostale probleme in naloge iz poslovanja železarne.
Čeprav je bilo predvideno, da bi se delavskemu svetu na že sklicanem zasedanju posredoval v odobritev tudi predlog pravilnika o dodatku za redni letni dopust, je bilo v razpravi ugotovljeno, da predlog še ni zrel za sprejem, ker:
— posega na področje delitve osebnih dohodkov, zato mora biti dostavljen najprej v razpravo delovni skupnosti;
— obstajata dva precej različna predloga. Zato bo ob upoštevanju vzpodbudnih elementov iz obeh predlogov izdelati nov predlog in ga posredovati delovni skupnosti v razpravo.
Upravni odbor meni, da se pravilnik o dodatku za letni dopust ne bi smel oddaljiti od vpeljanega sistema delitve sredstev za osebne dohodke. Te pa po pravilniku ugotavljamo in delimo v odvisnosti od vloženega dela in mesečne akontacije. Zato je upravni odbor osvojil mnenje, da niaj se dodatek za dopust odreja v odvisnosti od osebno doseženega osebnega dohodka, vendar v nižjem znesku, kot je bilo najprej predlagano. Finančna sredstva, ki bi jih pridobili z znižanjem odstotka, bi se porabila za zvišanje dodatka za dopust za nezaposlene žene in otroke, ki bi se razdelili v tri kategorije in bi višina dodatka za dopust bila odvisna od starosti otrok. Do polnega dodatka za dopust bi bili upravičeni zaposleni za tiste otroke, za katere prejemajo otroški dodatek, medtem ko bi zia ostale otroke, ki živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu, pa otroškega dodatka ne prejemajo, bili upravičeni do polovičnega zneska dodatka za dopust.
Pri obravnavi zasnov za izdelavo predloga letnega finančnega plana in predloga plana osebnih dohodkov za podjetje kot celoto in obračunske enote, je bilo poudarjeno, da mora biti plan izdelan na predpostavki že sprejetega obsega proizvodnje in realizacije na eni dn na višini za dosego te realizacije izračunanih poslovnih stroškov na drugi strani. Čeprav bosta predloga planov izdelana na taki predpostavki, pa ne bosta v celoti vsebovala še vseh možnosti, ki nam jih nudijo naše zmogljivosti. Ze ob sprejetju količinskega plana proizvodnje in realizacije je delavski svet ugotovil, da obstajajo realne možnosti, da planirani obseg proizvodnje in realizacije presežemo. S povečano štednjo in gospodarsko uporabo osnovnih surovin, potresnega in ostalega materiala ter energije pa lahko v znatni meri vplivamo na znižanje poslovnih stroškov in s tem na povečanje dohodka.
Ob upoštevanju, da bomo dosegli planirani obseg proizvodnje in realizacije, bi
povprečni osebni dohodek na zaposlenega letos znašal 789 N din. Če pa izpolnimo naloge, ki smo jih sprejeli z akcijskim programom, in izkoristimo možnosti boljšega gospodarjenja ter znižanje poslovnih stroškov in povečamo 'dohodek, za kar obstajajo objektivne možnosti, bomo letos lahko dosegli povprečne osebne dohodke v višini 853 N din na zaposlenega. Na teh predpostavkah je upravni odbor predlog finančnega plana in plana osebnih dohodkov za letos v principu sprejel in sklenil, da je na teh zasnovah izdelan predlog posredovati v razpravo delovnim in obračunskim enotam.
S področja ostalih zadev in nalog je bila na sejah sprejeta še vrsta sklepov in zaključkov.
Finančne zadeve in osebni dohodki
— Prošnjo Kino podjetja Peca na Prevaljah, da bi naša železarna prispevala del finančnih sredstev za ureditev kino dvorane na Ravnah, je odstopiti strokovnemu kolegiju, da to ob izdelavi predloga razdelitve sredstev po zaključnem računu iz lanskega leta v okviru možnosti in razpoložljivih finančnih sredstev upošteva.
— Vlogo reševalne postaje na Ravnah na Koroškem, da bi naša železarna dodatno prispevala finančna sredstva za ureditev UKV omrežja na področju Mežiške doline, je odstopiti referentu za civilno zaščito, da ugotovi, če bi se sredstva, potrebna za te namene, lahko predvidela v predračunu letošnjih izdatkov civilne zaščite.
— Prošnja upravnika počitniškega doma Alojza Petaverja, da bi se mu črtala obremenitev za manjkajočo embalažo iz poslovanja v letu 1965 v znesku 10.000 din, je bila odklonjena in odločeno, da mora manjkajočo embalažo povrniti sam, ker je manjfco nastal po njegovi krivdi.
— Prošnja v železarni zaposlenega Franca Kamnika je bila ugodno rešena in odobreno, da mu železarna krije stroške laboratorijskih vaj, ki jiih mora kot izredni slušatelj tehnične srednje šole kemijskega oddelka v času od 20. I. do 5. II. 1966 opraviti na tehniški srednji šoli v Ljubljani.
— Pritožba Damjana Kavtičnika zoper sklep upravnega odbora, da se mu ne izplača razlika osebnih dohodkov za zadnje štiri mesece 1964. leta, je bila ob upoštevanju vzrokov, ki so bili obravnavani že ob prvi razpravi, odklonjena.
— Gasilskemu društvu naše železarne se je za kritje stroškov občnega zbora odobrila enkratna dotacija v znesku 500 N dinarjev.
Predlog skupščine občine Ravne na Koroškem, da bi naša železarna tudi letos iz sredstev, 'ki jih odvajamo za izobraževanje članov delovne skupnosti, oddvojila 1 % teh sredstev v družbeni sklad za šolstvo občine Ravne na Koroškem, je predložiti v odobritev delavskemu svetu podjetja.
— Vodji VNiS Dušanu Jovanovu, ki je pogosto klican kot priča na razprave disciplinske komisije, se odobri plačilo dejansko za te namene opravljenih nadur.
— Valentinu Kapunu, Iki za našo železarno demonstrira pnevmatsko orodje, se odobri povečanje honorarja od sedanjih
2.500 din na 4.000 din za vsak dan, ko za naše potrebe opravlja to delo.
— Za rešitev vloge Alojza Pečnika za odobritev nagrade za predloženo racionalizacijo avtomatske pnevmatske mazalke in odkupa patenta je bil pooblaščen direktor Gregor Klančnik.
— Na predlog vodstva mehanske obde-lovalnice se je Jožetu Močivniku odobrila enkratna nagrada v znesku 50.000 dinarjev kot priznanje za njegovo dolgoletno uspešno delo na stružnici znamke »Nie-les«, na kateri je brez večjega popravila delal 18 let in vedno dosegal zelo dobre proizvodne rezultate.
— Vlogo, ki jo je vodstvo mehanske ob-delovalnice naslovilo na upravni odbor v zvezi s problemom, Iki pri njih nastaja pri obračunavanju osebnih dohodkov, je odstopiti službi za študij in analizo dela; z nalogo, da zadevo pregleda, dn z namenom, da se problem odpravi, izdela predlog časovnega obdobja in način obračuna OD.
— Odobreno je bilo, da se v železarni zaposlenemu Avgustu Koprivniku, ki že dalj časa boluje, za njegove družinske člane izplača regres za redni letni dopust za lansko leto, če mu še ni bil izplačan.
— Na predlog vodstva topilnice je bilo odobreno, da se inž. Vladimiru Macurju, ki že dalj časa opravlja delo delovodje, izplačajo osebni dohodki za delovno mesto, ki ga dejansko zaseda.
— Na predlog vodstva vzdrževalno energetskih 'Obratov je bil delavcem remontnih in ostalih obratov, ki so pogosto izven rednega delovnega časa zaradi nujnih zadev klicani nazaj v železarno, v smislu 25'. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov odobren 10% dodatek za izredna dela.
— Pritožbo, ki sta jo v zvezi z obračunom inozemskih dnevnic vložila Branko Špragar in Alojz Breznikar, je posredovati v odločanje DS.
Okolica Naravsklh ledin
Inozemska potovanja
— Na predlog komercialnega sektorja je bilo Mirku Volčanšku odobreno 6-dnev-no službeno potovanje v Vzhodno Nemčijo.
— Na predlog uprave podjetja je bilo inž. Janku Gnamušu odobreno 6-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo.
— Na predlog komercialnega sektorja je bilo Kolomanu Vrečiču in Alojzu Breznikarju odobreno 5-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo.
— Na predlog komercialnega sektorja je bilo Branku Špragarju, inž. Antonu Letonji in Marjanu Blažiču odobreno 10-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo. S to odobritvijo je bilo preklicano prvotno odobreno 7-dnevno službeno potovanje Marjanu Blažiču v Zahodno Nemčijo.
Kadrovske zadeve in izobraževanje
— Na predlog uprave podjetja je bilo odobreno, da se 14-dnevnega seminarja s področja družbeno ekonomskih ved, ki ga organizira Visoka šola za politične vede v Ljubljani, udeležijo inž. Božo Cimerman, inž. Ferdo Vizjak, Jože Homan in Jože Potočnik, s pogoji, ki so bili določeni za ostale delavce, ki so se tega seminarja že udeležili.
— Prošnja Cecilije Majerič, zaposlene v livarni1, da bi se ji zaradi bolezni mlajšega otroka podaljšal skrajšani delovni čas, je bila ugodno rešena in sklenjeno, da se ji skrajšani delovni čas po 4 ure dnevno podaljša do konca meseca maja 1966.
— Na prošnjo Jugoslovanskega odbora za mednarodno zamenjavo študentov je bilo odobreno, da bomo letos za dobo treh mesecev sprejeli na prakso enega študenta iz Indije.
Na predlog komisije za kadre in izobraževanje je bilo sprejetih več sklepov.
Osvojen je bil predlog, da se imenuje:
— na delovno mesto vodje raziskovalnega oddelka v OTKR inž. Jože Rodič,
— na delovno mesto nadzornegai inženirja za strojne naprave v oddelku za novogradnje Franc Oderlap,
— na delovno mesto vodje statistične kontrole, obračuna in evidence OTKR Rudolf Krebs.
— Potrjen je bil predlog o imenovanju in sestavu komisije, ki bo v smislu predpisov in preizkusa znanja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje v posameznih obratih, priznala naziv PK-delavca.
— Odobri se predlog, da se Ivanu Brezniku in Vinku Sušcu, ki sta iz objektivnih vzrokov prekinila priučevanje v naši dveletni šoli za priučevanje, oprosti vračilo štipendije.
— Odobri se predlog komisije, da se našemu štipendistu Gregorju Perušu odobri prekinitev študija na ekonomski fakulteti v Ljubljani in se ga zaposli v železarni pod pogojem, da kadrovskemu oddelku predloži dokazilo, da je končal prvostopenjski študij na ekonomski fakulteti.
— Osvoji se predlog komisije, da se Ivanu Golobu, zaposlenemu v prometnem oddelku, ki je vpisan kot izredni slušatelj na srednji upravni šoli v Zagrebu, ne morejo nuditi ugodnosti za izredni študij, ker se ne izpopolnjuje v stroki, ki bi bila potrebna za našo železarno.
— Odobri se, da je inž. Emil Rožič, ki je vpisan kot izredni slušatelj na metalurški fakulteti v Ljubljani, v času izrednega študija upravičen do istih ugodnosti, ki jih imajo ostali izredni slušatelji, zaposleni v železarni.
— Osvojeno je bilo odklonilno stališče komisije, da se Avgustu Prazniku, ker ne izpolnjuje študijskih pogojev, na račun naše kvote ne more nuditi stanovanje v študentskem naselju.
— Osvojen je bil predlog, da se zavrne prošnja za štipendijo Alojzu Safošniku, slušatelju fakultete za kemijo, ker so štipendijska mesta na tej fakulteti že zasedena.
Jubilanti dela
— Prošnja Franca Petriča, ki je bil lansko leto upokojen, da bi ga obravnavali kot 10-letnega jubilanta dela, ker mu za dosego tega pogoja manjkata samo dva delovna dneva, pogojev pa zaradi upokojitve ne bo mogel doseči, je bila ugodno rešena in sklenjeno, da se mu naknadno podari praktično darilo v vrednosti, ki so ga prejeli ostali lanskoletni 10-letni jubilanti dela.
Ostala področja
— Prošnja prizadetih delavcev, da bi se ponovno za prihod in odhod iz službe odprl prehod na železniški postaji, je bila odklonjena, ker bi zaradi tega morali povečati število članov varnostne službe za tri delavce in ker bo v doglednem času odprt prehod pri novi zgradbi OTKR.
— Tudi ugovor, ki ga je sindikalni odbor mehanskih obratov naslovil na upravni odbor v zvezi z izhodom na postaji in s kriteriji za regres za redni letni dopust, je upravni odbor po proučitvi odklonil.
— Na predlog kemijskega laboratorija je bilo odobreno, da se gimnaziji Ravne na Koroškem brezplačno dodelijo kemikalije, ki za naš kemijski laboratorij niso več uporabne, gimnazija pa jih bo lahko še koristno uporabila za šolske poskuse.
— Prošnja stanovanjske zadruge Navr-ški vrh, da bi v železarni za potrebe njihovih članov, ki grade lastne stanovanjske hiše, nabavila potrebno količino vodovodnih cevi in ostalega materiala, je bila ugodno rešena in odločeno, da nabavo na njihov račun opravi naša nabavna služba.
— Za predstavnika naše železarne pri ustanovni skupščini banke za zunanjo trgovino v Beogradu je bil določen direktor GRS Engelbert Gostenčnik.
— Predlog za odobritev bonifikacij je odstopiti vodstvu OTKR z nalogo, da ugotovi direktne vzroke reklamacije, nakar je predlog skupno s pojasnilom posredovati delavskemu svetu v odobritev.
— Predlog prometnega oddelka, da je zaradi dotrajanosti odprodati sedanje osebne avtomobile in v zamenjavo za njih nabaviti nove, je posredovati DS v odobritev.
Upravni odbor je razen naštetih sklepov in odločitev na predloge raznih društev in organizacij odobril še uporabo izredno plačanih dopustov in na predlog vodstva jeklarne odobril priklljuček telefonov v stanovanja nekaterih delavcev na telefonsko centralo na Čečovju pod pogojem, dia so na razpolago še proste telefonske številke.
Na razširjeni seji upravnega odbora 31. 1. 1966, katere so se udeležili tudi člani tovarniškega odbora sindikata, TK ZKS in komisije za osebne dohodke pri delavskem svetu podjetja, je bila ponovno osrednja točka dnevnega reda razprava o predlogu pravilnika o dodatku za dopust. Takoj uvodoma je bilo povedano, da obstajata dva predloga pravilnika o dodatku za dopust, ki pa si delno nasprotujeta, zato bi 'bilo treba danes, upoštevajoč vzpodbudne elemente obeh predlogov, upoštevati in izoblikovati nov predlog. 'Pri izoblikovanju predloga bi se bilo treba najprej dogovoriti za stališča, ali naj dodatek za dopust za otroke in nezaposlene žene še nadalje obdržimo, ali naj se dodatek za
dopust deli vsem enako, ali pa naj bo odvisen od vloženega dela in prispevka, ter se zato deli v odvisnosti od osebnih dohodkov posameznika ter katerim otrokom in v kakšni višini naj ta dodatek pripada.
V razpravi je bilo povedano, da sredstva, ki smo jih v železarni namenili za letni dopust, predstavljajo del naših osebnih dohodkov in da imamo sistem delitve osebnih dohodkov v podjetju že urejen. Ker z dodatkom za dopust delimo samo del teh sredstev, bi morali kriterije in merila pravilnika o delitvi osebnih dohodkov upoštevati, da pa bi s tem, če bi dodatek za dopust delili na vse zaposlene, ponovno uvajali uravnilovko, ta pa predstavlja določen negativni element, katerega odprava je tudi ena od nalog gospodarske reforme.
Čeprav so bila mnenja v začetku razprave deljena, in so se nekateri ogrevali še za enak znesek dodatka za dopust, drugi zopet, da bi se znesek, ki gai pridobivamo na račun prispevka za ukinjeni regres za potovanja, delil v enakem znesku na vse zaposlene, ostali znesek pa v odstotku, ki bi bil odvisen od višine osebnega dohodka, je končno bil izoblikovan enotni predlog, na podlagi katerega se bo izdelal predlog pravilnika o dodatku za letni dopust. Po predlogu, ki je bil sprejet, naj bi se dodatek za dopust za otroke in nezaposlene žene še nadalje obdržal. Za aktivne delavce se bo dodatek delil v višini, ki bo odvisna od povprečnih osebnih dohodkov vsakega zaposlenega, s tem da bo določen minimalni dodatek za dopust, katerega višino 'bodo prejeli vsi zaposleni. Do polnega družinskega dodatka za dopust bodo upravičeni otroci, za katere zaposleni prejemajo otroški dodatek, medtem ko naj bi ostali otroci naših delavcev, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu, pa otroškega dodatka ne sprejemajo, so pa bili upravičeni do popusta za znižano vožnjo K-15, bili upravičeni do polovičnega zneska dodatka, ki bo pripadal ostalim otrokom. Do polnega dodatka za dopust so bili upravičeni tudi delavci, če so zaradi poklicne bolezni ali obratne nezgode daljše obdobje izostali z dela, medtem ko bi vsi ostali, ki bodo izostali zaradi bolezni ali iz raznih vzrokov med letom zapustili podjetje, bili upravičeni le na tisti del dodatka, ki bi jim glede na čas prisotnosti na delu pripadal. Predlog pravilnika bo nadalje vseboval tudi določila, da bodo del dopustniškega dodatka izgubili tudi zaposleni, če bodo brez predhodnega opravičila izostajali z dela.
Ker je bila izražena bojazen, da letnih dopustov ne bi bilo mogoče enakomerno izkoristiti vse leto, ker bi zaposleni poskušali uporabiti dopust v mesecih, v katerih so njihovi osebni dohodki najbolj ugodni, je bil izoblikovan predlog, da bo osnova za izračun dopustniškega dodatka za vse zaposlene v letošnjem letu višina osebnih dohodkov, doseženih v zadnjem trimesečju lanskega leta.
Po tako izoblikovanih predlogih in mnenjih bo izdelan predlog pravilnika o dodatku za letni dopust in posredovan delovni skupnosti v razpravo, nato pa delavskemu svetu v potrditev.
V nadaljevanju seje je upravni odbor obravnaval predlog operativnega plana za februar. Upravni odbor je ugotovil, da proizvodnja meseca januarja ni bila zado-
voljiva, čeprav so bile za redno proizvodnjo in poslovanje zagotovljene vse potrebne surovine in čeprav podatki o izvršeni inventuri kažejo, da so imeli obrati ob koncu lanskega leta na zalogi precej nedokončane proizvodnje. Rezultat slabe proizvodnje meseca januarja je verjetno vplival tudi na predlog operativnega plana, saj je precej obratov planiralo svojo proizvodnjo pod '/12 osnovnega letnega plana. Upoštevajoč tako ugotovitev upravni odbor predloženega operativnega plana ni sprejel, sklenil pa je, da se zadolži tehnični sektor, da predvsem s stališča slabe proizvodnje meseca januarja pregleda in ugotovi, zakaj nazadovanje, ter sprejme ustrezne ukrepe, da se zadržki odpravijo. Na podlagi analize in ukrepov tehničnega sektorja je treba nato izdelati nov predlog operativnega plana in ga na naslednji seji predložiti upravnemu odboru v potrditev.
Prošnje je upravni odbor rešil tako:
— v železarni zaposlenemu Floriju Kotniku je odobril izredno plačan dopust za čas od 18. 2. do 28. 2. tl.;
— odklonil je prošnjo v železarni zaposlenega Ivana Goloba, da bi se mu nudile iste ugodnosti kot ostalim sodelavoem — izrednim slušateljem za čas študija: na srednji upravni šoli v Zagrebu. Tako odločitev je upravni odbor sprejel zaradi tega, ker se želi tov. Ivan Golob izpopolnjevati v stroki, ki za našo železarno ni potrebna.
Odklonjena je bila tudi prošnja reševalne postaje Ravne na Koroškem, da bi naša železarna prispevala dodatna sredstva za ureditev UKV omrežja. UKV postaja, ki naj bi jo zgradili, bo služila tudi za področje Mislinjske in Šaleške doline, zato je bil upravni odbor mnenja, da naj manjkajoči del sredstev prispevajo tudi delovne in ostale organizacije s tega področja.
— Prošnja Ivana Fužirja, da bi mu v
železarni odobrili dolgoročni kredit za gradnjo lastne stanovanjske hiše, je bila odložena in se bo obravnavala ob razdelitvi sredstev, namenjenih za gradnjo stanovanjskih hiš.
— Prošnja zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, da bi naša železarna letos poleg že odobrenih sredstev za nabavo aparatur prispevala še dodatna sredstva, je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odklonjena.
Upravni odbor je končno odobril še priključek telefona na centralo na Čečovju ter nekatere ostale izredno plačane dopuste.	-et
Bil je proti
Starejša gospa zboli, tako da ne more v nedeljo k maši. Zato pošlje v cerkev svojega moža.. Ko se ta vrne, ga vpraša:
»No, si bil pri maši?«
»Mhm,« zagode mož.
»Ali je bilo lepo?«
»Mhm.«
»Ali je bilo kaj pridige?«
» Da.«
»Res? O čem pa je govoril duhovnik?«
»O grehu.«
»In kaj je povedal?«
»Bil je proti.«
Dolg
Trgovec se že dalj časa trudi, da bi izterjal dolžni znesek od stranke, ki pa je na to uho gluha. Naposled pošlje dolžniku fotografijo svoje majhne hčerke in pisemce:
»Ali zdaj razumete, zakaj potrebujem denar?«
Naslednjega dne dobi trgovec fotografijo krasne plavolaske, na hrbtu fotografije pa sporočilo:
»Ali zdaj razumete, zakaj vam ne morem plačati?«
Obdelani odkovki — kvaliteta naših mehanskih obratov
Vso skrb kvalitetnemu izobraževanju
Razgovor z ravnateljem izobraževalnega centra Ladom Kukcem
O samem izobraževanju, bodisi mladih, v zadnjem času pa tudi odraslih, je vedno več govora. Izobraževanju se daje vedno večji poudarek. Prav zaradi tega vas, ravnatelja IC, prosimo, da odgovorite na nekaj vprašanj. Mogoče najprej o Izobraževalnih tečajev naših sodelavcev?
Poleg uvajalnih seminarjev za novo sprejete delavce smo pred kratkim zaključili trimesečni tečaj za strugarje, trimesečni tečaj za stiloskopijo, enomesečni tečaj za spektroskopijo in spektrografijo, enomesečni tečaj za upravljalce dvigal, trenutno pa imamo vrsto tečajev, in sicer za: termično obdelavo, strojevodje Dieslovih lokomotiv (prekvalifikacija), kontrolorje mehanske obdelovalnice, delovodje in tehnologe normirce meh. obdel., laborante, valjarje, čistilce valjarne in adju-sterje valjarne.
Vsi ti tečaji trajajo od 10 dni do treh mesecev in imajo predvsem nalogo posredovati tečajnikom znanje, ki jim je potrebno na delovnem mestu za boljše opravljanje vsakdanjega dela. Skupno je v teh tečajih trenutno vpisanih okrog 150 sodelavcev 2R.
Poleg tečajev imate tudi več oddelkov rednih šol. Katere so vse te šole in koliko imate učencev?
Redne šole na metalurško industrijski šoli obiskuje 149 učencev, poleg tega pa imamo še dveletno šolo kovinarske in metalurške stroke internega značaja, kjer je vpisanih 79 učencev, dveletno administrativno šolo z 28 učenkami in kovinarsko šolo učencev v gospodarstvu s 147 učenci. Tudi 33 učencev elektrikarskih poklicev imamo, ki se praktično izučujejo pri nas, teoretično pa na elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru. Če upoštevamo še redni oddelek tehnične šole za odrasle s 23 slušatelji, ki letos obiskujejo že 7. semester, potem vidimo, da se redno na naši šoli izobražuje kar 459 učencev in slušateljev.
Učni uspeh vseh naštetih oddelkov razen slušateljev Tš, ki ravno sedaj opravljajo izpite, je naslednji: 80% pozitivno ocenjenih, 18,5 % negativno in 1,5 % neocenjenih učencev.
V vašem sestavu je tudi dom učencev na Cečovju. Kolikor nam je poznano, ni več toliko gojencev, kot jih je bilo nekdaj.
V internatu imamo samo še 24 gojencev, to število pa se bo verjetno še zmanjšalo. Internat sam toroj ne služi več namenu, zaradi katerega je bil zgrajen. Poleg naših učencev so sedaj v internatu samci 2R, občinske skupščine, LM in drugi. 4 učilnice, pisarno, delavnico za tehnični pouk in kuhinjo ima sedaj v najemu posebna šola. Tam je tudi razred osnovne šole Prežihovega Voran-ca in klub Svobode.
Število gojencev je padlo iz različnih vzrokov. Glavni vzrok je seveda ta, da smo se zadnja leta omejili pri sprejemu učencev bolj na naš ožji okoliš, tj. koroško regijo, ki zajema občine Ravne na Koroškem, Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi. Prav tako tudi ne šolamo več kadra za druge železarne. Drugi vzrok so boljše avtobusne in vlakovne zveze in seveda tem zvezam prilagojen čas pouka. Vzrok, ki ga tudi ni mogoče prezreti, pa je seveda v sami ceni internata. Dom učencev ali internat, kakor ga pač imenujemo, posluje kot samostojna ekonomska enota in mora predvsem upoštevati ekonomski račun lastnega financiranja.
Zaradi navedenih razlogov je svet našega centra predlagal železarni Ravne kot ustanovitelju, da se dom učencov prenese v stanovanjsko podjetje pod enotno upravo samskih domov. Seveda bo morala pri tem dati svoje soglasje občinska skupščina, kompe-' tence železarne pa bi seveda ostale iste.
Kako imate pri vas urejeno financiranje? •Samo financiranje imamo urejeno z železarno Ravne na osnovi pogodbe o medsebojnem premoženjskem razmerju in tu ni bistvenih problemov, ker ima železarna polno razumevanje za naše financiranje. Mi zaračunavamo praktično delo in teoretični pouk,
za dela v delavnicah pa po vloženem delu, po norma-urah. Za obračun storitev naših učencev v delavnicah železarne pa upoštevamo efektivne ure. Izobraževalni center se financira v celoti iz plana za izobraževanje železarne Ravne, kovinarska šola pa iz družbenega sklada za šolstvo pri občinski skupščini, medtem ko je financiranje administra tivne šole razdeljeno med železarno Ravne in občinsko skupščino.
Lado Kukec, direktor izobraževalnega centra
Kakšna je struktura vašega kadra in kako je z učnimi pripomočki?
Struktura našega učnega kadra se je zelo izboljšala in se še naprej izboljšuje, saj se trije naši sodelavci še vedno izpopolnjujejo na pedagoški akademiji v Mariboru in dva na visoki industrijski pedagoški šoli na Reki. Tudi v delavnici imamo dober, strokovno kvaliteten in ustaljen kader.
Zaradi učil bi povedal, da je teh dovolj in da so tudi kvalitetna. Imamo tudi svojo strokovno in leposlovno knjižnico, pogrešamo pa domače strokovne knjige skoraj za vse predmete. Pri nekaterih predmetih se poslužujemo skript, toda tudi teh je premalo.
Kako Je kaj z družbeno politično dejavnostjo zavoda in učencev?
Družbeno politična dejavnost je zelo razgibana. Imamo svoj sedemnajstčlanski svet širšega in ožjega sestava, petčlanski upravni odbor in šolsko skupnost. Poleg teh samoupravnih organov imamo še sindikalno in mladinsko organizacijo, organizacijo ZK, ki pa delujejo kot podružnice organizacij pri železarni Ravne. Učenci imajo svoj podmladek RK in mladinske ure, v druge organizacije pa so včlanjeni v krajih bivanja.
Kako pa imate organizirano sodelovanje s starši in kakšno je to sodelovanje?
Kljub temu, da se velika večina učencev vozi na Ravne v šolo, zelo dobro sodelujemo s starši. Roditeljski sestanki so zelo dobro obiskani, poleg tega pa imamo še tedenske govorilne ure, kjer prav tako najdemo pristen stik s starši in se o vsem lepo pogovorimo.
Koliko učencev bo letos zapustilo vašo šolo?
Letos bo končana dveletna administrativna šola in 28 učenk bo sposobnih za opravljanje administrativnega dela. Iz metalurško industrijske šole lahko pričakujemo 68 delavcev raznih kovinskih poklicev širokega profila. Kovinarsko šolo bo končalo 34 učencev, dveletno priučevanje pa 47 učencev.
Ali bi hoteli še sami dopolniti najin razgovor?
Zelo pogrešamo dolgoročni plan izobraževanja, na osnovi katerega bi potem lahko izdelali letne operativne plane, planirali našo izobraževalno dejavnost in pravočasno angažirali stalne in honorarne sodelavce. Tako pa večkrat prihajamo iz ene skrajnosti v drugo. Za šolsko leto 1966/67 še sedaj nimamo nobenih načrtov, saj še ne poznamo potreb po izobraževanju, ki jih bo postavila pred nas železarna Ravne. Mišljenja smo, da je potreba po boljši izobrazbi na delovnih mestih vedno bolj aktualna in da bo potrebno za posamezna delovna mesta na novih napravah že vnaprej pripraviti ustrezen kader, ki bo v stanju, da bo z doseženim znanjem pravilno upravljal s strojem ali z napravo in tako dosegel tudi višjo produktivnost. Manj bo okvar in zastojev, manj izmečka, življenjska doba strojev pa bo daljša.
2elel bi tudi poudariti in smatram za potrebno, da so tudi delovodje po obratih seznanjeni s prijemi za pravilno uvajanje novih delavcev na posamezna delovna mesta in da bi bilo prav, da se tudi v tej smeri uredi sodelovanje in prenašanje izkušenj.
In še nekaj. S prostori smo že zelo na tesnem. Zavzemamo se za podaljšanje zgradbe, saj moramo najti ustrezen prostor za našo varilnico, za skladišče materiala, prav tako pa primanjkuje že učilnic s kabineti za teoretični pouk. Upam, da nam bo omogočena dograditev zgradbe in s tem ureditev nujno potrebnih prostorov.
Tovariš ravnatelj, najlepša hvala za odgovore.	T
ZA KAJ SE JE KDO BORIL
Na seji v nekem našem obratu je tovariš X predlagal, da naj bi bili sodelavci, ki so bili iv NOV in jim že po delovni dobi pripada 30 dni rednega letnega dopusta, upravičeni tudi do dodatnega dopusta za udeležbo v NOV.
Nato je tovariš Y pikro pripomnil, da se borci v NOV niso borili za dopust. (Iz sejnega zapisnika.)
Ker je že 24 let jasno (ali bi vsaj moralo biti), za kaj se je kdo boril, bi dodatni dopust pomenil le nekakšno priznanje kolektiva borcem, s časom pa bi tak dopust tako avtomatično odpadel. Borci torej niso užaljeni zaradi dopusta, ampak zaradi (vsaj) neslane pripombe.
Redkobesednost
Pruski kralj Friedrich Viilhelm III. je bil zelo redkobeseden. Če je že moral odpreti usta, je zinil samo posamezne besede. Ko se je zdravil v toplicah, je zvedel, da je med letoviščarji Madžar, ki je menda še bolj molčeč kot on. Pri priči je ukazal:
»Seznaniti!«
Na prvem naslednjem sprehodu so mu Madžara predstavili. Njun razgovor je potekal zares zgoščeno.
»'Protin?« je začel kralj.
»Žolč!«
»Vojak?«
»Magnat!«
»Tako.«
»Detektiv?«
»Kralj.«
»čestitam!«
»Hvala.«
Oglas
»Mlad človek, ki je tik pred tem, da se oženi, išče izkušenega človeka, da ga bo odvrnil od tega.«
Z zasedanja delavskega sveta
Čeprav je bil dnevni red na zadnjem zasedanju delavskega sveta podjetja meseca januarja zelo obširen, je bila še na samem zasedanju sprejeta dodatna točka dnevnega reda — dopolnitev pogodbe o združevanju sredstev Združenja jugoslovanskih železarn in o delovanju njegovih samoupravnih organov. Kljub obširnemu dnevnemu redu je bilo zasedanje zaradi konstruktivne in objektivne razprave končano v predvidenem času. Delavskemu svetu so bili na zasedanju predloženi v razpravo:
— predlog za imenovanje direktorja železarne Ravne;
— predlog plana amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev železarne Ravne v letu 1966;
— predlog, da naša železarna tudi letos v družbeni sklad za šolstvo skupščine občine Ravne na Koroškem odvaja 1 % sredstev, namenjenih za vzgojo članov delovne skupnosti;
— predlog sprememb na osnovnih sredstvih železarne Ravne;
— predlog dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in premijskega pravilnika;
— predlog za kolektivno zavarovanje članov delovne skupnosti;
— predlog za ustanovitev stanovanjskega podjetja;
— predlog o prenosu pravic dodeljevanja stanovanj med našo železarno in podjetjem »Gradis« — gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem;
— uvedba zaščitnih čelad v železarni Ravne;
— podaljšanje roka za predložitev zaključnega računa za leto 1965;
— odobritev bonifikacij.
Člani delavskega sveta podjetja so se v svojih razpravah zadržali največ pri predlogu plana amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev, pri predlogu dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in premijskega pravilnika ter pri uvedbi zaščitnih čelad v železarni Ravne.
V obrazložitvi predloga plana amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev je bilo povedano, da je predlog izdelan v sodelovanju z vodstvi delovnih in obračunskih enot, da so se njihove potrebe poskušale v največji možni meri upoštevati, posebno še, ker naj bi se v večini primerov nadomestila že iztrošena in neuporabna sredstva, odpravila ozka grla v proizvodnji in zadostilo zahtevam higiensko tehničnih pogojev po posameznih obratih, Disku-tanti so v razpravi osvojili pravilnost zasnov predloženega plana, izrazili so le bojazen, da obrati tudi letos ne bodo mogli izkoristiti vseh s planom predvidenih sredstev, kot se je to zgodilo lansko leto, ker plana amortizacije zaradi splošnega predpisa, ki je izšel, ni bilo možno realizirati.
Pri predlogih dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so bila mnenja zelo deljena, predvsem o času trajanja pripravniške dobe in predloga za dopolnitev
2.	odstavka 60. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Čeprav je bilo k predlogu o uvedbi zaščitnih čelad v naši železarni povedano, da
se te uvajajo na podlagi splošnega pravilnika o higienskem in tehničnem varstvu pri delu in da bodo zaščitne čelade uvedene za vsa delovna mesta, razen kjer delavci nimajo neposrednega opravka s proizvodnim delom v obratih, je bila razprava prav o tem predlogu najbolj živahna in pestra. Zaščitne čelade bodo uvedene na vseh delovnih mestih istočasno meseca februarja letos. Obarvane bodo z raznovrstnimi barvami, da bodo tako ločile med seboj delavce med sklopi in obrati. Zaščitne čelade imajo uvedene ne samo v podjetjih v inozemstvu, ampak tudi železarne in ostala podjetja v naši državi. Poleg zaščitnega ukrepa, ki je z uvedbo čelad storjen, je to samo dokaz, da prehajamo iz obrtne na industrijsko proizvodnjo. Pripomb in ugovorov na uvedbo zaščitnih čelad je bilo precej, vendar je moral delavski svet po trezni presoji in razpravi stališča zagovornikov, da se čelade ne uvedejo, zavrniti. Člani delavskega sveta pa so ob razpravi o uvedbi zaščitnih čelad načeli tudi vprašanje neurejenih sanitarnih prostorov in odpraševalnih naprav v nekaterih obratih.
Na ostale predloge in točke dnevnega reda člani delavskega sveta podjetja niso imeli bistvenih pripomb in so bile te osvojene v smislu predlogov.
Po končani razpravi je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
1. Na predlog razpisne komisije za delovno mesto direktorja podjetja je delavski svet z večino glasov za naslednje obdobje štirih let za direktorja železarne Ravne imenoval dosedanjega direktorja Gregorja Klančnika;
2. Potrdil je plan amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev železarne Ravne v letu 1966 v višini 6,365.131,80 N din.
3. Odobril je vse predlagane spremembe na osnovnih sredstvih in določil amortizacijsko dobo osnovnih sredstev — zagonskih stroškov.
Odobril je pogodbo o odkupu avtorske pravice od tov. Alojza Pečnika in njen
prenos na železarno Ravne za prototip avtomatske pnevmatske mazalfce pod pogoji, navedenimi v pogodbi.
4. Odobril je, da naša železarna tudi letos do 30. junija družbenemu skladu za šolstvo vplača 1 % od sredstev, ki jih v železarni odvajamo za izobraževanje članov delovne skupnosti, in odobril, da se plačevanje prispevka v tej višini podaljša do konca letošnjega leta, če zakon o financiranju vzgojno izobraževalne dejavnosti in šol druge stopnje letos še ne bo sprejet ali ne bo stopil v veljavo.
5. Odobril je nekatere spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ocenitev delovnih mest, ki so predvidena v organizacijski shemi in doslej še niso bila zasedena, ter sprejel dopolnitev premijskega pravilnika, odklonil pa predlagano dopolnitev 3. odstaVka 55. člena, 2. odstavka 60. člena in spremembo pripravniške dobe za višje in visoke šole.
6. Odobril je, da naša železarna z zavarovalnico v Mariboru sklene pogodbo o kolektivnem zavarovanju članov delovne skupnosti, s katero bodo ti zavarovani v primeru smrti ali invalidnosti in upravičeni v primeru, da zaradi poškodb izostanejo z dela, do dnevne odškodnine. Višina zneskov bo v vseh treh primerih odvisna od nevarnostnega razreda, ki bo ob upoštevanju pogojev in težine dela določen za vsak obrat posebej ob sklenitvi pogodbe.
7. Osvojil je predlog skupščine občine Ravne na Koroškem, da se na področju občine Ravne na Koroškem osnuje samo eno stanovanjsko podjetje in da se sklad stanovanjskih hiš naše železarne prenese v sklad novo ustanovljenega stanovanjskega podjetja pod pogojem, da se novo ustanovljeno stanovanjsko podjetje obveže, da ne bo izvršilo nobene spremembe ali prenosa stanovanjskega sklada na drugo organizacijo brez našega pristanka in da razdelitev našega stanovanjskega fonda ostane še nadalje v pristojnosti stanovanjske komisije naše železarne.
8. Odobril je, da se pravice dodeljevanja in uživanja stanovanj v vrstni hiši na Če-čovju št. 73, dveh malih dvosobnih stano-
»Polarni sij« nad železarno	(Foto:	p.	Hamold)
Na vsakem koraku je kaj zanimivega
vanj na Cečovju št. 64 in malega dvosobnega stanovanja na Cečovju št. 65 brezplačno za dobo 15 let prenesejo iz naše železarne na podjetje »Gradis« — gradbeno (vodstvo Ravne na Koroškem, s tem da ima to podjetje za to dobo pravico dodeljevanja in uživanja teh stanovanj. Po preteku tega roka se pravica dodeljevanja in uživanja stanovanj brez predhodne pogodbe prenese ponovno na našo železarno.
9.	Odobril je, da se izobraževalnemu centru Ravne na Koroškem izda soglasje, da lahko izobraževalna center na novo ustanovljenemu stanovanjskemu podjetju
Kot vsako leto je bil tudi letos čas letnih konferenc v decembru in januarju. Na njih smo komunisti dali obračun za preteklo mandatno obdobje. Analiza kaže, da je bilo delo aktivno in vsestransko pomembno zlasti glede ekonomskega razvoja železarne, prav tako pa tudi pri notranjih organizacijsko kadrovskih krepitvah.
Razprave na konferencah so pokazale, da je komunistom jasno, da lahko o rezultatih dela govorimo le, če svojo aktivnost gledamo v povezavi z razvojem železarne in z aktivnostjo vseh družbeno političnih činiteljev v delovni organizaciji. Zato so se tudi razvijale zelo živahne razprave, v katerih so komunisti osvetlili marsikateri problem, dali pa tudi koristne predloge za reševanje. Zelo obširno so razpravljali tudi o delu in vlogi članov ZKS v organih samoupravljanja ter o tem, kakšen vpliv naj imajo člani na odločanje teh organov, kako uspejo realizirati svoja stališča prek organov upravljanja in kaj bi bilo treba storiti, da bi ta vpliv v po-
prenese v upravljanje dom učencev na Ce-čovju pod pogojem, da si naša železarna in izobraževalni center še nadalje zadržita pravico odločanja o nastanitvi učencev ali samcev v domu. S tem bo podan pogoj, da bo dom učencev skupno z obema samskima domovoma naše železarne imel skupno upravljanje in gospodarjenje.
10. Sklenil je, da se v železarni Ravne na vseh delovnih mestih, razen na tistih, na katerih delavci nimajo neposrednega opravka s proizvodnim delom v obratu, uvedejo zaščitne čelade. Vsak delavec bo za zaščitno čelado zadolžen. Neuporaba zaščitnih čelad ali namerno nepravilno vzdrževanje se smatra za kršitev delovne dolžnosti.
Od dneva uvedbe zaščitnih čelad bo dostop v proizvodne obrate brez zaščitnih čelad prepovedan.
Za poslovne goste, ki prihajajo v železarno, in ekskurzije, bodo čelade na razpolago pri glavnem vratarju.
Za izvajanje zaščitnih ukrepov v zvezi z nošenjem zaščitnih čelad so odgovorni vodje obračunskih enot, za nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov pa služba za varstvo pri delu.
11. Na predlog gospodarsko računskega sektorja je delavski svet odobril, da naša železarna na službo družbenega knjigovodstva napravi vlogo, da se nam rok za dostavo zaključnega računa iz lanskega leta podaljša do 1. 3. 1966.
12. Na predlog in utemeljitev OTKR je delavski svet odobril bonifikacijo češki firmi »Ferromet« v Pragi v višini 2.453,19 dolarja.
13. Odobrena je bila dopolnitev pogodbe o združevanju sredstev in poslovnem sodelovanju Združenja jugoslovanskih železarn. Dopolnitev se nanaša na ureditev samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev, zaposlenih v poslovnem združenju.
-et
polnosti zagotovili, da pa pri tem ne bi omejevali samoupravnih pravic.
Ta vprašanja so bila aktualna tudi zato, ker se večkrat prav mi, komunisti, ne znamo ali nočemo brigati za uresničitev sklepov organov upravljanja in drugih družbeno političnih organizacij.
V nekaterih osnovnih organizacijah je bila tudi poudarjena pomembnost skrajšanega delovnega časa. Ko smo govorili o skrbi za človeka — delavca, je bilo poudarjeno, da mora tu odigrati odločilno Vlogo kadrovska služba, posebno pri zaposlovanju invalidov ter pri zaščiti delavcev na delovnih mestih. S pravilnim kadrovanjem bomo pri ljudeh budili tudi skrb za izobraževanje.
Konference so posebno obravnavale proizvodno problematiko v posameznih obračunskih enotah, posebno tehnološko in delovno disciplino, zmanjšanje materialnih stroškov in izmečka, boljše izkoriščanje kapacitet itd. Vsi ti problemi so bili prikazani in obravnavani tako, da bi
se komunisti še bolj vključili v izvajanje gospodarske reforme, saj je splošna ugotovitev ta, da so nekatere osnovne organizacije zelo dobro obdelale vlogo subjektivnih sil v izvajanju novih gospodarskih ukrepov, kar dokazujejo tudi dobri rezultati dela v obračunskih enotah.
Posebej je bila obravnavana vloga člana ZKS v drugih družbeno političnih organizacijah. Včasih si komunisti še radi postavljamo vprašanje, s katerimi problemi naj se ukvarja član ZKS, vendar pa pride do takšnih pojavov le tam, kjer so osnovne organizacije in njihova vodstva neaktivna, takšnih pa tudi ne manjka (npr. valjarna, kovačnica idr.).
Vse osnovne organizacije so obravnavale vprašanje sprejema novih članov ter tako razširitev osnovnih organizacij. V zvezi s tem, zakaj ljudje, ki so sposobni, da bi postali člani ZKS, tako neradi vstopajo v članstvo, so bila izražena različna mnenja. Omenjala se je predvsem visoka članarina, medsebojni odnosi itd. Vse premalo pa se tudi zavedamo, da nismo dovolj aktivni in ne skrbimo zadosti za realizacijo sklepov osnovnih organizacij ter drugih organov. S temi vprašanji se bodo morale osnovne organizacije in tudi posamezni člani več ukvarjati ter s svojo aktivnostjo pritegovati v sivoje vrste večje število delovnih ljudi.
To pa bomo lahko dokazati tudi s tem, da bomo v prihodnje bolj aktivno obravnavali vlogo in delo članov ZKS v krajevni skupnosti, saj lahko prav v tej temeljni samoupravni skupnosti občanov veliko storimo. Bolj aktivno se bo treba udeleževati tudi zborov volivcev ter se tam lotevati razprav o aktualnih problemih. Komunisti bi se morali pojaviti kot pobudniki razprav o težavah, ki tarejo občane, to pa so predvsem problemi trgovine, komunalnih dejavnosti, otroškega varstva, šolstva, mladine ter političnega in družbenega življenja nasploh. To pa pomeni, da bi moralo biti težišče dela med ljudmi, ne pa na sestankih.
Sestanek osnovne organizacije nikakor ne more biti vsebina in smoter delovanja, temveč je lahko le organizacijska oblika, kjer analiziramo in proučujemo vsebino političnih problemov, iščemo stališča in odgovore, ki pa jih moramo uresničevati, kjer delamo in živimo. Merilo aktivnosti naj tudi ne bo število funkcij, temveč vpliv na okolico.
Na koncu lahko ugotovimo, da so bile vse te razprave predhodnica in priprava za delovno konferenco ZKS železarne Ravne.	jvan	Žerdoner
Švicarska
V šoli vpraša katehet:
»Povej mi, Gustav, kdo je bil prvi človek?«
»Viljem Tell.«
»Ali si prepričan o tem?«
»Seveda... Viljem Tell.«
»Kaj pa Adam?«
»Hja, če upoštevamo inozemce.«
r
r
Ce dva človeka drug drugemu pripovedujeta resnico, je to prepir.
Osnovne organizacije ZKS so pregledale
svoje delo
Lani rekordno malo nezgod
Analitični pregled problematike varstva pri delu za leto 1965
V novejšem času dobiva tehnično in zdravstveno varstvo pri delu vse širši pomen. Vključuje se vse bliže proizvodnim problemom vsakega dela in postaja njihov sestavni del. Številni in težki primeri kolektivnih in smrtnih primerov delovnih nezgod v naši državi so posameznikom An družbi povzročili veliko moralno in materialno škodo, zato so današnji zakonski predpisi, ki nalagajo skrb za človeka pri delu, zelo poostreni in zahtevajo veliko obveznosti tako od proizvajalcev, kakor tudi od delovnih organizacij.
Naša delovna skupnost se je že pred leti uspešno vključila v borbo za zmanjšanje ne-zgodnostnega elomenta in na tem področju dosegla tudi vidne rezultate. Vse do leta 1959 je nosila zastavo pred ostalimi jugoslovanskimi železarnami. Dosežen je bil proti omenjenim podjetjem že zelo nizek odstotek nezgod — 8,5 % na stalež zaposlenih. Od leta 1959 naprej pa smo počasi zaostajali za železarskimi podjetji v državi.
Šele leto 1965 je rodilo zopet uspešno delo na področju varstva. Pokazali so se rezultati v občutnem znižanju delovnih nezgod v našem podjetju. Analitične ugotovitve primerjalnih podatkov iz prejšnjih let proti letošnjemu so presenetljivo uspešne. To dokazuje, da je z doslednim izvajanjem obstoječih predpisov iz varstva ter s povečano varnostno vzgojo možno izboljšati varnostno disciplino in zavest delavcev.
Iz statističnega pregleda pogostosti delovnih nezgod in izgubljenih delovnih dnin po koledarskih letih je možno ugotoviti več važnih primerjalnih podatkov, ki zagotavljajo uspešnost varnega dela v zadnjem letu v našem podjetju.
Odstotek delovnih nezgod, v katerem so zajete nezgode v tovarni in nezgode na poti od doma na delovno mesto ter obratno, je v letu 1965 s 7,5 % na stalež 3.189 najnižji od vseh let, kar zasledujemo tovrstne podatke v železarni. Od dosedanjega najnižjega odstotka 8,5 %, ki je bil zabeležen v letu 1959, je padla pogostost nezgod za cel odstotek, proti lanskemu letu pa za več kot 3 %.
Zelo pomemben je tudi pokazatelj znižanja števila izgubljenih delovnih dnin zaradi posledic delovnih nezgod. V primerjavi z letom 1964 so se znižale izgubljene delovne dnine za 3,186, kar je nedvomno močno vplivalo na večjo umirjenost pri tehnoloških delovnih postopkih in s tem na doseganje večjih proizvodnih uspehov.
Skupno je bilo izgubljenih torej le 6.150 delovnih dnin, ki pa opozarjajo v primerjavi na stalež zaposlenih, da se je na posameznega zaposlenega delavca znižalo število izgubljenih delovnih dnin, ki so nastale kot posledica delovnih nezgod, na 1,92, in je prav tako
kot pri najnižjem dosedanjem odstotku nezgod v tem letu tudi ta pokazatelj proti vsem dosedanjim najboljši.
V primerjavi z lanskim letom, ko je znašalo število izgubljenih delovnih dnin na zaposlenega delavca 3,04, se je to število znižalo letos na 1,92. Ta podatek nam po prikazanih podatkih hitrega povečavanja staleža od leta 1952 najrealneje prikazuje znižanje resnosti naših delovnih nezgod. Posebno se je znižanje resnosti delovnih nezgod popravilo v letu 1965 in se je proti prejšnjim letom izboljšalo. To potrjuje tudi primerjava izgubljenih dnin na posamezno nezgodo, ki se je pripetila v podjetju. Izgubljene dnine na nezgodo so se proti letu 1964 znižale od števila 28,0 na 25,6 dnin, kar je na posamezno nezgodo za 2,4 dnine manj. Kljub sorazmerno nizkemu številu nezgod v letu 1965 (240) je to kolikor toliko uspešen rezultat.
V skupnem številu nezgod, ki so bile zabeležene v letu 1965, je vključenih tudi 10 takih primerov, ki so se pripetili na poti od doma na delovno mesto ali obratno. Brez teh znaša skupno število delovnih nezgod 230. V primerjavi z letom 1964 se je število nezgod na poti znižalo za 11 primerov. Odstotek delovnih nezgod brez tistih na poti pa znaša tako le 7,2 %.
Med 230 primeri delovnih nezgod v letu 1965 je bila ena nezgoda smrtna, ena je bila težka, v ostalih primerih pa so bile nezgode srednje in lažje narave.
Smrtno se je pri delu ponesrečil Jože Kacl, preddelavec kovaške skupine zračnega kladiva v kovačnici 13. maja 1965, težko nezgodo pa je imel tov. Žalik, delovodja livne jame v topilnici, 4. avgusta 1965. Primerjava izgubljenih delovnih dnin na posamezno nezgodo nam pove, da so tudi posledice ostalih delovnih nezgod resne. Kljub izboljšanju v letu 1965 od 28,0 na 25,6 izgubljenih dnin na nezgodo, je značaj nezgod še vedno težak in jasno opozarja na to, da večje število ponesrečenih delavcev ostane po zdravljenju na rehabilitaciji za invalide raznih stopenj, ki predstavljajo pri zaposlovanju v našem podjetju še poseben problem ter zaradi ostalih materialnih in moralnih posledic delajo splošni družbeni problem, zato je treba posvetiti izvajanju varnostnih ukrepov in prevzgoji človeka na delovnih mestih še večjo skrb in pozornost.
Iz statističnega pregleda pogostosti delovnih nezgod po obratih za 1. 1965 je s primerjavo z rezultati iz 1. 1964 razvidno, da so povsod, razen v dveh primerih, na svojem področju obrati zbili po številu nezgodnostni element. Proti lanskemu letu se je povečalo število le v vzmetarmi od 2 na 3 nezgode, v
obratu termične obdelave pa je število nezgod ostalo enako.
Največ uspehov pri tem so imeli v topilnici, kovačnici, valjarni in v prometnem oddelku.
Še realnejše podatke o velikem znižanju pogostosti delovnih nezgod nam dajo odstotki, izraženi po številu nezgod na zaposleni stalež v obratih. Po tej primerjavi z lanskim letom je topilnica znižala pogostost nezgod za 8,6 %, livarna za 2,1 %, kovačnica za 8,7 %, valjarna za 6,7 %, termična obdelava za 0,8 odst., mehanična delavnica za 0,8 %, energetski obrat za 2,3 %, strojni remont za 4,7 odst., gradbeni remont za 5,8 %, promet za
3,0	%, OTKR za 1,7 % in predračunska za 1,0 odst. Proti 1. 1964 se je dvignil odstotek nezgod na stalež samo v vzmetarni za 0,9 % in v elektro obratu za 1,9 %, ki pa v letu 1964 ni zabeležil nobene obratne nezgode. Iz prikazanih odstotkov delovnih nezgod za leto 1965 je razvidno, da po pogostosti še vedno prednjači topilnica s 16,2 %, sledi kovačnica s 14,9 %, nato pa že skupno livarna in strojni remont z 9,4 %, valjarna z 8,5 % itd.
Vsi ostali obrati imajo pogostost nezgod nižjo, kar je razumljivo glede na značaj, specifičnost in težino dela ter na delovno okolje. Posebno pohvalo in priznanje si zasluži požrtvovalnost delavcev v prometnem oddelku, kjer so kljub velikim možnostim za poškodbe s pravilnim delom uspešno in varno izvrševali delovne naloge. V celem letu se je tam lažje ponesrečil samo en sodelavec, kar je na stalež zaposlenih v odstotkih 0,9 %.
Na podlagi podatkov iz prijav o nesrečah pri delu in na podlagi ugotovitev pri rekonstrukcijah delovnih nezgod se je ugotovilo, da je še vedno pretežnemu številu vzrokov za nezgode botroval osebni faktor (nepazljivost, neznanje, nevednost, neposlušnost, neupoštevanje navodil, lahkomiselnost, alkohol, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev itd.), in je le znatno manjši del nezgod nastal kot posledica delovnega okolja, pomanjkljivosti strojev ali strojnih naprav, slabega materiala, nepravilnih tehnoloških postopkov dela ali skratka, materialnega faktorja. Nekaj je seveda tudi takih primerov, kjer sta zastopana oba faktorja, vendar v pretežnem delu zopet prihaja v ospredje osebni faktor, zato pričakujemo s prevzgojo človeka v smislu varnosti tudi v bodoče še boljše rezultate.
S porazdelitvijo na posamezne vrste telesnih poškodb, ki so nastale kot posledica delovnih nezgod, pa vidimo, da je pri nas največ poškodb z udarci, ki povzročajo razne zunanje poškodbe tkiva ali zmečkanine — 59.76 %, slede urezi in ubodi — 12.35 %, opekline — 11,95 %, očesne poškodbe 9.96 %, prelomi 2,39 % in ostale — 3,59 %.
Velik del telesnih poškodb se lahko prepreči z namestitvijo ustreznih zaščitnih priprav ali z dosledno uporabo osebnih zaščitnih sredstev, ki so na razpolago za vsa delovna mesta dn za vse vrste del. Verjetno se člani našega kolektiva še vse premalo zave-
STATISTICNI PREGLED POGOSTOSTI DELOVNIH NEZGOD PO OBRATIH ZA LETO 1965
Obrati	Povprečje v 1. 1964 stalež nezgod %			Januar	Februar	Marec	April	S	Junij	Julij	Avgust	September	Oktober	November	December	Povprečje v 1. 1965 stalež nezgod 0/0		
Topilnica	237	58 + 1	24,8	4	4	1		8	5	5	3	1	2	6	.	241	39	16,2
Livarna	486	49 + 7	11,5	7+1	4	1	2 + 1	3	10+1	2	4	3	1 + 1	4	1	487	42 + 4	9,4
Kovačnica	249	59	23,6	3	5	4	1	2	4	2+1	1	7	4	1	2	247	36+1	14,9
Valjarna	296	38 + 7	15,2	4	3	2	4	2	3	1	3	1	1	2	—	306	26	8,5
Term. obdelava	55	5	9,1	—	1					—	1	—	—	—	2	—	1	60	5	8,3
Meh. obdelava	623	45 + 2	7,5	3 + 1	1	2	2	2 + 1	3	6	4	6	6	4	2	637	41+2	6,7
Vzmetarna	58	2	3,5													1			2			—	—	68	3	4,4
Energetski	95	4	4,2							1	1	—			—	—	104	2	1,9
Elektro obrat	93												1	1	—	102	2	1,9
Strojni remont	156	22	14,1	1	1	4	3	—	1	—	2	1	3	1	—	181	17	9,4
Gradbeni remont	74	9	11,4			2	—+1	—	—			—	1	—	—	—	—	71	3 + 1	5,6
Promet	101	4	3,9								1					106	1	0,9
OTKR	191	6 + 1	3,6	1					—	—					—	3					—	201	4	m 1,9
Predračun.	355	11+3	3,9	1 + 1	—	1	—	2 + 1	1	2	—	—	2	—	—	378	9+2	2,9
SKUPNO	3.069	312+21 10,8		24+3 2!		15 + 1 12 + 1		19 + 2 28 + 1 20+1			20	24	22+1	19	6	3.189	230 + 10	7,5
+ pomeni nezgodo na poti od doma na delovno mesto in od delovnega mesta do doma!
Lep primer varnega dela
dajo, da naša skupnost daje v ta namon veliko sredstev, 1. 1965 npr. 92,900.000 din, kar znaša na zaposlenega delavca letno nad 29.000 dinarjev. Lahko bi marsikomu tudi preprečili marsikatero nepotrebno telesno poškodbo, če bi imeli delavci do zaščitnih sredstev večje razumevanje in bi se svojih odgovornosti do dela in sebe bolje zavedali. Tako bi z dosledno uporabo zaščitnih očal pri varjenju, brušenju in obdelovanju materialov izostale nepotrebne poškodbe na očeh, najdragocenejši človeški čut — vid — pa bi bil obvarovan pred večno temo. Očesnih poškodb je glede možnosti dobrega obvarovanja bilo vsekakor preveč in se lahko preprečijo samo z doslednejšo osebno zaščito ter z zavestjo vsakega posameznika o pomenu osebnega zdravja za delovno zmožnost in osebno srečo.
Veliko je bilo poškodb, pri katerih so sc poškodovanci izgovarjali na slabo zaščitno opremo. Pri raziskovanju in rekonstrukciji nezgod pa se je ugotovilo, da so se zaščitna sredstva uporabljala nepravilno ali sploh ne. Delavec je prejeta zaščitna sredstva večkrat uporabil doma kot na delovnem mestu, pojavljale so se zamenjave in prodaje. Vse, kar se je lahko porabilo v civilu, je bilo bolj iskano od tistih artiklov, ki služijo za stvarno zaščito na delovnem mestu itd. Kvaliteta zaščitnih sredstev se je v zadnjem času zelo izboljšala, in so izgovori na račun nepri-
merne kvalitete večkrat odveč. Poglejmo si samo zaščito nog. Pred nekaj leti so veljali za tovrstno zaščito na vročih mestih le čevlji z lesenimi podplati. Na vseh ostalih mestih za zaščito nog ni bilo ničesar na razpolago. Poškodbe na nogah so bile zelo pogoste, posebno veliko je bilo poškodb na prstih nog. Danes je na razpolago že za vsako delovno mesto, kjer je to potrebno, zaščitna obutev z ojačano jekleno kapico. Tudi v letu 1965 bi zaščitna kapica lahko preprečila marsikomu poškodbo na prstih, če bi delavci upoštevali in izpolnjevali disciplino. Tu so precej soodgovorni tudi neposredni voditelji in organizatorji dela, ki niso dosledno izpolnili svoje dolžnosLi, s tem da bi s svojim vplivom nenehno skrbeli za varno delo svojih delavcev ter jih bolj opozarjali na potrebno in obvezno uporabo zaščitnih sredstev in jih za kršitve tudi primerno disciplinsko kaznovali. Ponovno pripominjam, da imajo vsi delavci iv zvezi z izvajanjem določil iz pravilnika varstva pri delu velike odgovornosti in se jih mora vsak dobro zavedati.
Prav tako, kot je dolžnost delavcev, da izvršujejo navodila iz varstva pri opravljanju dela ter se držijo splošne discipline pri uporabljanju in vzdrževanju osebnih zaščitnih sredstev, je tudi dolžnost naše delovne organizacije, da po zakonih varstva pri delu priskrbi za delavce take delovne stroje, naprave in splošne pogoje pri delu, da se lahko
STATISTIČNI PREGLED POGOSTOSTI DELOVNIH NEZGOD IN IZGUBLJENIH DELOVNIH DNIN PO KOLEDARSKIH LETIH
o
	O 'S					CTJ 'P O —	
Tj ~ o	® 8 ^ "č/5 o	TJ . O > 60		U< C/5	bi) .N > d	ho t/J ■a S'o - <u rv -2 c « P . N	•■A C ° s? ^ -a -O o o 3 C bu
O S	£ & o oj	1) N <U	Sp	r, “J O c/)		bo c N Cj 16	N P K
M —	CU N	</3 C	ON	Oh >	K/D TJ	1—* N P	H-O P
1951	1.910	692	36,2	2,8			
1952	1.742	639	36,2	2,7	10.741	6,15	16,8
1953	1.780	534	30,0	3,3	9.476	5,32	17,7
1954	1.939	470	24,2	4,1	6.305	3,20	13,4
1955	2.133	410	19,2	5,2	7.450	3,50	18,15
1956	2.240	224	10,0	10,0	5.547	2,40	24,7
1957	2.226	199	8,9	11,2	4.812	2,20	24,2
1958	2.221	216	9,7	10,3	4.735	2,10	21,9
1959	2.237	190	8,5	11,8	4.946	2,20	26,0
1960	2.475	215	8,7	11,5	4.845	1,95	22,5
1961	2.576	258	10,1	10,0	6.455	2,51	25,0
1962	2.599	263	10,0	9,9	6.467	2,49	24,6
1963	2.753	295	10,7	9,4	7.716	2,80	26,2
1964	3.069	333	10,8	9,2	9.336	3,04	28,0
1965	3.189	240	7,52	več kot vsak 13	6.150	1,92	25,6
delo opravlja varno za življenje in zdravje delavcev. V ta namen mora delovna organizacija nenehno skrbeti za izboljšanje slabih pogojev, ki škodljivo vplivajo na zaposlene. Splošni predpisi in norme, ki predpisujejo take pogoje za posamezne naprave in okolja, so določeni tako, da jih je večkrat zelo težko izpolniti in je njihova ureditev povezana z ogromnimi finančnimi sredstvi kakor tudi z daljšim časom ureditve.
L. 1965 je v čistilnici pričela obratovati od-praševalna naprava na težki strani, ki je veljala težke milijone, vendar so se pogoji mikroklime v čistilnici znatno izboljšali. V tem obratu je bilo vpeljanih v proizvodnjo čiščenja jeklenih ulitkov več sodobnih postopkov, ki uspešno premagujejo škodljivi silicijev prah in mu onemogočajo pot v delavčeva pljuča.
Znano je vsem, kakšni so delovni pogoji zlasti v topilnici, stari valjarni, kovačnici ter v drugih obratih in oddelkih. Ureditev je neodložljiva, je pa vprašanje sredstev in časa, v katerem bo moglo naše podjetje to ustrezno urediti. Nujno bo treba začeli eimprej in letos odpraviti večji del takih nepravilnosti, ki škodujejo zdravju delavcev in gotovo tudi večji meri posredno vplivajo na obolevanja in obratne nezgode. Nekaj več posluha bo potrebno imeti tudi za boljše higienske in sanitarne pogoje, ki so bili do sedaj v ozadju.
Med letom 1965 se je v povprečju povečal stalež zaposlenih za 120, kar je proti 1964. letu, ko se je povečalo število zaposlenih za 316 sodelavcev, sorazmerno malo. Fluktuacija delovne sile je bila znatno nižja od prejšnjih let, vsi noivo sprejeti delavci pa so bili bolje seznanjeni z vsemi škodljivimi in nevarnimi vplivi delovnih mest in splošnega okolja, kakor tudi z dolžnostmi in nalogami v zvezi z izvajanjem varstva pri delu. Z boljšo kontrolo izpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev vsakega delavca pred sprejemom v delovno razmerje, s strokovnejšo kadrovsko, tehnično in zdravstveno selekcijo delavcev na ustrezna delovna mesta ter z vzgojo o vseh odgovornostih in pravicah prek uvajalnih seminarjev ter s seznanitvijo delavcev s pogoji dela se je doseglo znižanje pogostosti nezgodnih primerov pri novo sprejetih delavcih do 6 mesecev za 50 %. Pomanjkljivo je še seznanjanje delavca na delovnem mestu in se delajo večkrat napake, da se delavca prehitro pusti k samostojnemu delu, ali pa se ga pri tem delu premalo nadzira. Z odpravo te pomanjkljivosti bo možno nezgod-nostni element še občutno znižati.
Za izvajanje varnostnih predpisov in kontrole nad upoštevanjem in uporabljanjem zaščitnih ukrepov pa je poleg doslednega opozarjanja na delovnem mestu potrebna tudi kontrola službe za varstvo pri delu, ki je odgovorna za izvajanje varnosti. Žal pa je kadrovska zasedba zaradi dolgotrajne odsotnosti enega sodelavca tako okrnjena, da je bila vsaka stalna kontrola v obratih nemogoča. Glede na naloge, ki spremljajo to službo, in na vedno širši pomen, ki ga dobiva kot sestavni del vsakega proizvodnega dela, je nujno treba povečati kadrovski sestav te službe z namestitvijo enega ali dveh sodelavcev. Ta primerjava na skupni stalež zaposlenih bi bila povsem odveč in brez komentarja.
K celotnemu uspehu, ki ga je dosegel naš kolektiv na področju varstva, je potrebno omeniti tudi uspešno vlogo komisije HTV pri DSP, ki je s svojo strokovnostjo in prizadevnostjo uspešno širila varnostno zavest in s svojim programom dela usmerjala varnostno dejavnost v naših obratih.
Opisane analitične ugotovitve nam bodo tudi spodbuda pri nadaljnjem delu, da bomo v prihodnje na področju tehničnega in zdravstvenega varstva še povečali humano skrb za človeka in za njegov osebni razvoj ter bomo z varnejšim delom in z zdravimi delavci pomagali k še večjim delovnim uspehom.
Franc Cegovndk
— Kolega, koliko je na vaši uri? Moja se je ustavila.
— Štiri in pol ure manjka do dveh.
TEHNIČNE
V današnji številki odpiramo rubriko o tehničnih izboljšavah. Njen namen je siproti obveščati vse člane kolektiva o predlagateljih tehničnih izboljšav in o sklepih komisije za racionalizacije, kakor tudi spodbujati sodelavce, da izboljšujejo delo na delovnih mestih in izboljšave prijavljajo.
Tehnične izboljšave se lahko prijavijo v oddelku za študij dela ali pri vodji ekonomske enote.
Alojz Pečnik, preddelavec pri montaži pnevmatskega orodja, je skonstruiral pnevmatsko mazalko. Komisija za racionalizacijo je dne 21. decembra 1965 obravnavala omenjeno napravo in predvidela, da bi imelo podjetje, če bi izdelovalo mazalko, povečan dohodek 48.300 N din letno, ali 96,60 N din od vsake prodane mazalke. Komisija je dodelila avtorju 3,68 N din nagrade od vsake prodane mazalke. Akontacija 900 N din, ki jo avtor prejme takoj, se odšteje od končne nagrade. Nagrada se začne izplačevati meseca junija t. 1., izplačevanje pa traja tri leta. Končna višina nagrade bo odvisna od števila prodanih ma-zalk in od finančnega uspeha.
Upravni odbor je odobril izplačilo nagrade in sklenil, da je potrebno zadolžiti prodajno službo, da plasira mazalko najkasneje do meseca junija t. 1. na našem tržišču.
Jakob Golob je na zastareli stružnici »VULKAN« v čistilnici izboljšal prečni in vzdolžni pomik. Komisija za racionalizacije je dne 21. decembra 1965 obravnavala to tehnično izboljšavo in dodelila predlagatelju nagrado 108 N din.
Jože Pori, delovodja v brusilnici orodja, je izdelal napravo za brušenje ojnic za oljne črpalke. Z uvedbo te naprave bo prihranilo podjetje 13.880 N din letno. Dela, ki se opravljajo s to napravo, so se morala doslej pošiljati v TAM Maribor.
Komisija za racionalizacije je pregledala predlog in dodelila avtorju 760 N din nagrade.
Adolf Pustoslemšek, tehnolog-normirec v mehanični delavnici, je racionaliziral tehnološki postopek pri izdelavi bran. Racionalizacija se je dosegla tako, da se je odpravilo ročno ravnanje pločevine. Poleg prihranka pri času so se izboljšali tudi delovni pogoji, ker sta z odpravo ročnega ratvnanja odpadla ropot in fizični napor.
Komisija za racionalizacije je obravnavala predlog 28. decembra 1965 in dodelila avtorju 480 N din nagrade za pocenitev procesa ter 100 N din nagrade za izboljšanje delovnih pogojev. Celoten prihranek znaša 18.973,09 N din letno.
Franc Uršnik iz mehanične delavnice ter Jože Kert in Anton Borovnik iz elektro remonta so izdelali napravo za elektro uporovno »lotanje« WIDIA ploščic na držala strugarskih nožev. Pred tem so se noži ogrevali v butanski peči. Ta postopek je bil dražji in dolgotrajnejši, poleg tega pa je peč precej segrevala okolico, tako da je bila temperatura neprijetna.
Podobno napravo je mogoče dobiti le v inozemstvu in hi stala okoli 2.200 dolarjev,
IZBOLJŠAVE
doma izdelana peč pa je stala le okoli
800.000	starih dinarjev.
Komisija za racionalizacije je napraivo obravnavala dne 28. decembra 1965 in ugotovila, da je imelo podjetje z njo 30.000 N din prihranka letno. Na tej osnovi je dodelila avtorjem 1.020 N din nagrade za racionalizacijo ter 150 N din nagrade za izboljšanje delovnih pogojev. Nagrado si avtorji delijo v treh enakih delih.
K. F.
Kako bo z električno energijo
V svojem članku »Quo vadiš, elektroenergetika« (Delo, 6. in 7. januarja 1966) je dr. inž. France Avčin z vso jasnostjo pokazal na najbolj boleče mesto jugoslovanskega, še posebej pa slovenskega elektro gospodarstva — na popolno zmedo v za-planirani elektroenergetiki. Iz obeh diagramov, ki jih j,e izbrskal iz pozabljenih arhivov bivšega ELES, nam pač ni težko priti do zaključka, da bo morala naša industrija in z njo vse gospodarstva kmalu opustiti tako potrebno drugo iizmeno, saj še za prvo ne bo dovolj energije na voljo.
2e vsa leta do sedaj smo zavestno »planirali« redukcije, istočasno pa zatrjevali, da nove elektrarne niso potrebne. V letu 1965 se je z redukcijami moralo ukvarjati celo zvezno ustavno sodišče (Tovarna dušika, Ruše). Sodba je znana: Ruše so upravičene zahtevati odškodnino za izpad proizvodnje. Kljub temu se v letu 1965 sprejeti zakon o obratovanju elektroenergetskega sistema v času pomanjkanja električne energije posmehuje veleodjemal-cem, ki naj kljub reformi še naprej nosijo vse posledice nesmotrne organizacije in
plavanja Y, našem elektro gospodarstvu. V tem zakonu so redukcije pravzaprav uzakonjene in potrošniku ne preostane nič drugega, kakor da si išče rešitve sam. Tisti, ki ima na razpolago devize, si lahko elektroenergijo s posredništvom Jugela uvozi, ostali pa »smejo« del svojih obratov ustaviti in tako znižati že tako slabo produktivnost.
V letih 1966—1970 bodo slovenske železarne na podlagi potrdil o zagotovljeni dobavi elektroenergije, ki so jih dobile od ELES oziroma Jugela vključile v omrežje 4 nove elektro peči in 1 elektro plavž. Vemo, da je priključna moč posamezne peči 12-15 MVA in da povzročajo te peči velike konice, ki so posebno neprijetne ob redukcijah. Težko verjamemo, da bodo zaradi redukcij gospodarno obratovale oziroma da bodo sploh mogle obratovati.
Ne pretiravamo, če trdimo, da znašajo investicijski stroški za omenjene elektro peči skupno z vzporednimi objekti okrog 10 milijard starih dinarjev. Pri sedanji perspektivi elektroenergetike bodo te peči ostale še dolgo neizrabljene in jeklo, ki ga bodo dale, ne bo moglo s svojo ceno na nobeno inozemsko tržišče.
Upajmo, da bo članek dr. inž. Avčina le zdramil slovenske elektroenergetike in da bodo zaradi splošnih koristi dali prednost skupnim interesom pred lastnimi. Če se bodo povezali v eno telo z glavo, ki bo videla dalje od lastnega praga, uspeh ne more izostati. Prepričan sem, da se bo vsa slovenska industrija z razumevanjem priključila naporom elektroenergetikov, če bi le imela zagotovilo, da bo njihovo delo obrodilo sadove, ki bodo koristili nam vsem. Dr. inž. Francetu Avčinu pa čestitam za njegova izvajanja, polna bleščečega duha, z upanjem, da ne bodo ostala le glas vpijočega v puščavi.
Inž. Franjo Geč
Nikoli ne pozabi nositi zaščitno opremo!
Predlogi za dopolnitev sistema v zdravstvenem zavarovanju
Mnogi sprašujejo, kaj bo prinesel novi sistem o zdravstvenem zavarovanju. Nekateri razlagajo na vse mogoče načine predloge, ki jih objavlja dnevni tisk. Drugi pa hitijo izkoriščati celo po nepotrebnem zdravstvene storitve s predpostavko: »Zdaj še veljajo stari predpisi, po novih predpisih tega ne bo mogoče izrabiti.« Da bi naš kolektiv bil seznanjen s predlogi in z vzroki, ki so bili dani iv dopolnitev sistema zdravstvenega zavarovanja, dajem na kratko pregled glavnih predlogov in vzrokov za spremembo zakona, katere je že obravnavala skupščina republiške skupnosti.
Vzrok, da se želi dopolniti sistem zdravstvenega zavarovanja, je v tem, da se že vrsto let cpaža nenehen porast stroškov tega zavarovanja, ki je hitrejši kot porast narodnega dohodka. Ta porast pa je postal v sedanji fazi gospodarskih ukrepov občutna ovira za razvoj našega gospodarstva in s tem tudi ovira za ustvarjanje sredstev za negospodarske dejavnosti, med katere spada tudi zdravstveno zavarovanje.
Za rešitev navedenih problemov oziroma za racionalno uporabo sredstev zdravstvenega ivarstva je bilo predloženo skupščini v obravnavo več predlogov.
V ambulantnem zdravljenju naj bi se participacija, po predlogih, uvedla (event. v fiksnem znesku) pri vseh ambulantnih in specialističnih pregledih. Postavlja se vprašanje, ali naj bodo to samo prvi pregledi ali vsi ali pa samo naknadni pregledi, medtem ko bi bil prvi pregled prost participacije, da ne bi zavirali dotoka zavarovancev do zdraivnika, kadar bi želeli preventiven pregled. Za obiske na domu in za prevoze, ki niso nujni, naj se prav tako uvede partiapacija.
Pri zdravljenju v naravnih zdraviliščih naj bi se uvedla participacija zavarovanih oseb pri stroških za nastanitev in prehrano poleg zmanjšanja nadomestila in pokojnine med zdravljenjem. Pri določitvi višine naj bi se upoštevali dohodki družinske skupnosti zavarovane osebe in dejstvo, ali je zdravljenje nujno kot neposredno nadaljevanje začetega zdravljenja v stacionarnem zavodu. Ta oblika zdravljenja naj bi se opravljala zgolj v zdravstvenih objektih, v katerih se uporablja sistematična terapija poleg naravnih zdravilnih sredstev. Kriterij, ali je to zdravljenje nadaljevanje že začetega hospitalnega, naj se jemlje v poštev pri določanju, ali se participacija plačuje ali ne.
Za zdravila in neobvezna cepljenja naj bi zavarovanci prispevali kot doslej, vendar je treba participacijo določiti v taki višini, da bo stimulativna. Sedanji znesek 60 dinarjev za predpisano zdravilo je glede na sedanje cene zdravil prenizek.
V okviru zdravstvenih pripomočkov in ortopedskih priprav naj se uvede participacija pri zobotehničnih delih v določenem odstotku cene, prav tako pri estetskih pripomočkih ter za očala. Ta participacija bi spodbudila ne le pravilen odnos do teh priprav, od katerih so nekatere zelo drage, temveč bi povzročila tudi pravočasno re-
klamacijo zavarovancev ob pomanjkljivostih. Obenem naj bi se za nekatere pripomočke (očala) odpravila trajnostna doba.
Nekateri predlagajo uvedbo participacije tudi za prve preglede pred zaposlitvijo. Te preglede plačuje zdravstveno zavarovanje za določene zavarovane osebe (družinske člane zavarovanca). Verjetno bi bilo ustrezneje, da tak pregled plača delovna organizacija, kii ima namen zaposliti tako osebo. Prav tako bi delovne organizacije plačevale periodične preglede, ker so k temu zavezane po temeljnem zakonu o varstvu pri delu.
Preventivni pregledi naj bi se po nekaterih predlogih plačevali iz sredstev skladov zdravstvenega zavarovanja le za odkrivanje nekaterih tuberkuloznih in ginekoloških obolenj. Pojem individualne preventive bi 'bilo treba s predpisi točno precizirati, ker se samo ta plačuje iz skladov zdravstvenega zavarovanja.
Skladi zdravstvenega zavarovanja naj ne bi nosili stroškov za abortus, ker nosijo skoraj v celoti stroške za kontracepcijska sredstva.
Spodbuda zavarovanca ob nezmožnosti za delo
Nadomestilo osebnega dohodka naj bi se odmerjalo v enakem odstotku, ne glede na to, kateri zavarovani primer (bolezen, nesreča pri delu ali izven dela, poklicna bolezen) je vzrok nezmožnosti. V enotnem sistemu socialnega zavarovanja razlikovanje v višini nadomestila glede na zavarovani primer ni umestno in je le ostanek zgodovinskega razvoja. Vsak zavarovani primer povzroča enako ekonomsko posledico glede izgube osebnega dohodka in zmožnosti lastnega vzdrževanja. Nadomestilo naj se ne bi izplačevalo v nobenem primeru za prve tri dni nezmožnosti, niti če nezmožnost traja daljšo dobo.
Višina nadomestila naj v nobenem primeru ne znaša 100 % izgubljenega osebnega dohodka, če želimo doseči ustrezno stimulacijo. Ce se ne bi odločili za enoten odstotek ne glede na čas trajanja nezmožnosti, se lahko uvede stopnjevanje, vendar le do odstotne stopnje, ki je enaka starostni pokojnini za najvišje možno število let.
Zniževanje nadomestila naj bi se predvidelo ob stacionarnem zdravljenju, vendar v nekaj večjem odstotku kot doslej (npr. 50 % za samce), in pri negi družinskega člana. Za nego družinskega člana predlagajo nekateri zavodi celo ukinitev nadomestila, prav tako tudi za primer spremljanja zavarovanca v zdravstveni zavod oziroma na zdravljenje. Oba ta dva predloga sta dvomljiva. Prvi glede na nezadostno razvitost otroškega varstva, drugi pa zaradi tega, ker to nadomestilo predstavlja povračilo izgubljenega zaslužka zaradi opravljanja naloge, ki sicer spada k delu zdravstvenega osebja.
Po mnenju nekaterih zavodov naj bi se ukinilo nadomestilo zavarovancem-alko-holikom, ki se ne podredijo odrejenemu zdravljenju alkoholizma ali če se ne pod-
Zamišljenost
redijo zdravnikovim odredbam po končanem zdravljenju.
Predlaga se tudi omejitev porodniškega dopusta po porodu, kadar se otrok rodi mrtev ali pa umre kmalu po porodu.
Trajanje izplačevanja nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni oziroma nesreče pri delu naj se omejii na določeno dobo (morda 2 leti), nakar začne zavarovanec uživati pravice iz invalidskega zavarovanja, to je ob popolni nezmožnosti invalidsko pokojnino, medtem ko gredo stroški za njegovo zdravljenje, dokler je to potrebno, v breme zdravstvenega zavarovanja.
Navedeni predlogi so bili dani za revizijo sistema zdravstvenega zavarovanja. Od teh pa so nekateri postavljeni v alternativnih rešitvah in so še vedno predmet razprav. Kaj se bo še iz tega izaimilo, pa je še veliko vprašanje.
F. Korošec
NAROČIMO DIALOGE
Drugo leto izhaja v Mariboru mesečna revija za književnost in kulturo DIALOGI. Bralce obvešča o sodobnih literarnih tokovih pri nas in v svetu, objavlja razprave in razgovore o aktualnih družbenih in kulturnih vprašanjih ter prinaša pesmi in prozo starih in mladih slovenskih pisateljev, v vsaki številki pa predstavi tudi po enega gosta iz druge republike ali iz sosedne države. Posebno pozornost posveča še vprašanjem Štajerske in Koroške pa bi zato bilo prav, če bi DIALOGI prihajali na Ravne v večjem številu kot zdaj.
Letna naročnina znaša 20 novih dinarjev, naročimo pa jo lahko pri Založbi Obzorja, Maribor, Partizanska 3.
Zaključili smo seminar za člane samoupravnih organov
Seminar za člane samoupravnih organov, ki lani meseca septembra zaradi premajhne udeležbe ni uspel, je bil meseca decembra lani izveden. Čeprav je bil seminar razdeljen na dve skupini in predavanja prilagojena za zaposlene v različnih izmenah, udeležba ni bila zadovoljiva in ni izpolnila pričakovanj. Že sam podatek, da je od skupnega števila 198 izvoljenih članov samoupravnih organov, kolikor naj bi jih obiskovalo seminar, bilo na vseh predavanjih samo 13 ali 6,8 % in da se jih 78 ali 42 % ni udeležilo nobenega predavanja, pove brez vsakega komentarja dovolj.
Ker je tudi udeležba na seminarju eno od meril za ugotavljanje uspeha, moramo seminar, ki je bil izveden, oceniti za neuspel. Verjetno ne bi bilo prav, če bi se zadovoljili samo s to ugotovitvijo, ne da bi poskušali poiskati tudi vzroke. Vzrokov pa je verjetno več. Glavni razlog za neuspeh je vsekakor iskati v premajhni zainteresiranosti samih izvoljenih članov naših samoupravnih organov. Tak odnos res ni spodbuden, saj seminar ni bil namenjen samemu sebi, ampak predvsem temu, da bi se člani samoupravnih organov podrobneje seznanili z našo poslovno, investicijsko in finančno politiko ter samoupravnimi akti, da bii lahko v organih upravljanja, v katere smo jiih izvolili člani delovne skupnosti, lažje razpravljali in zastopali mnenja ter stališča. Med vzroki neuspeha tudi ne kaže prezreti mnenja, da dopoldanski čas za seminar za delavce, ki delajo na izmenah, ne ustreza in da je bilo na enem seminarju, čeprav je bil deljen na dve skupini, še kljub temu preveliko število ljudi. Preveliko število ljudi pa vedno ne ustvari potrebnega učnega vzdušja.
Izkušnje in pomanjkljivosti neuspelega
seminarja bo pri naslednjem družbeno ekonomskem seminarju, ki se bo organiziral za tisti del članov naših samoupravnih organov, ki jih 'bomo izvolili na volitvah letos meseca aprila, treba upoštevati in storiti vse, da bo dosežen uspeh, ki ga od takega seminarja upravičeno pričakujemo.
-et
22 let brez večjega popravila
Vzdrževalni obrati so sprejeli v generalno popravilo stružnico Niles. To samo po sebi ni nič posebnega, saj gredo stroji pogosto v generalno popravilo, sploh iz mehanične delavnice, kjer imajo predivsem stare stroje. Če pa povemo, da je ta stružnica delala neprekinjeno od leta 1944 brez večjih popravil, potem je prav, da ta dogodek tudi zabeležimo. Brez dvoma moramo dolgo delovno dobo pripisati solidni izdelavi stroja, vendar pri tem ne smemo pozabiti tudi na sodelavca, ki (je stroj oskrboval. Na tem stroju je delal tov. Jože Močivnik neprekinjeno več kot 18 let. Nekaj časa je s sodelavci obdeloval ležaje in kolesa za kolesne dvojice, litino za TAM in podobno, kmalu pa je pri kolesih za Kru-ševac dosegel tako produktivnost, da je lahko vso potrebno količino obdelal sam. V tem primeru je bilo združeno seveda najboljše: dober stroj, dober delavec in kot rezultat tega visoka in dolgotrajna produktivnost. To pa je tudi dokaz več, da se da ob pravilnem rokovanju s strojem dosegati visoko produktivnost brez škode za sam stroij.
Na predlog obrato vodstva mehanske ob-delovalnice je UO naše železarne tov. Močivnika za njegovo dolgotrajno delo s tem strojem nagradil. In prav je tako. Tega ne pišemo zato, da bi ga sedaj »favšija« požr-
la, ampak predvsem zaradi tega, da bi vsi sodelavci skrbno pazili na svoje stroje in napraive in tudi zato, da bi izrekli pohvalo vsem Močivnikom, ki jih je v našem kolektivu še več.
KULTURNA KRONIKA
Mariborski književniki na Ravnah
Konec januarja je študijska knjižnica priredila v svojih prostorih razgovor z mariborskimi književniki o literarni reviji DIALOGI ter o sodobni slovenski književnosti sploh. Kljub temu, da obiskovalcev ni bilo veliko, je bila diskusija vendarle živahna in zanimiva in bi kazalo podobne razgovore še prirejati.
Boštjan je razstavljal v Mariboru
Lepo priznanje za svoje delo je dosegel naš slikar Franc Boštjan s tem, ko so mu mariborski kulturni delavci omogočili samostojno likovno razstavo v novih razstavnih prostorih rotovža, ki so jo odprli konec januarja.
Znanim motivom in tehnikam je Boštjan tokrat pridružil nove, posebno uspeli pa so njegovi pasteli, s katerimi je dokazal tudi posluh za barvno harmonijo. Torej — vsekakor nov uspeh za našega slikarja.
Februarski kulturni program
Februar je mesec Prešerna in Prežiha, zato ob tej priložnosti organiziramo kulturne prireditve in bo posebno letos spored zelo pester.
— Likovni salon prireja v študijski knjižnici razstavo akademskega slikarja Maksa Kavčiča iz Maribora,
— šole organizirajo množično bralno akcijo za Prežihovo značko,
— slovenski književniki pridejo na obisk,
— obeta se gostovanje Koroškega akademskega okteta.
Našteli smo le važnejše prireditve (gotovo se jim bo pridružila še katera) in vabimo sodelaivce, da se jih udeležijo.
PREHODNE NAPAKE
Brez komentarja
V naših vratarnicah se obvestila sicer vsak teden menjajo, ne menja pa se stil. Takole in podobno beremo:
»... Prosim Vratarje, da v bodoče pri povratku naši šofera sa terena odmah upišu čas povratka, a ne potem kada se vrne iz garaže. Dugo je primečeno da se obhodni mnogo zadržavaju pri glavnom vratarju, zato v bodoče čim manj in na izmenu za vreme malice. Tretič prosim Vratarje, da v bodoče na zahtev bilo koje stranke, katere se zani-maju, gdo je in koje obhodni nesmetemu reči ...« itd.
Komentar res ni potreben.
Popravljamo
V prejšnji številki smo pripisali ravenski komunali en greh preveč, torej na podlagi njihovega opozorila popravljamo:
železa in lesa za ograjo ob poti na čečovje je zmanjkalo krajevni skupnosti Ravne.
Dober delavec 4- dober stroj = dolgotrajna produktivnost
Revije v strokovni knjižnici
Obveščamo vse člane kolektiva, v prvi vrsti uporabnike strokovne tehnične literature, da bodo v letu 1966 na razpolago v strokovni knjižnici naslednje revije:
I.	Domače revije
Avtomatika
Bilten dokumentacije
Borec
Delo in varnost Elektrotehniški ivestnik Elektrotehničar Ekonomsko tehnički pregled Ekonomska revija Indeks
Informacije (Udruženje jugoslov. livnica)
IT novi ne Izbor
Jugoslovensko pronalazaštvo Kemija u industriji Livarski vestnik
Livnice (Udruženje jugosl. livnica)
Mes. stat. pregled SRS Nova proizvodnja Organizacija Občan
Priroda, človek in zdravje
Rudarsko metalurški zbornik
Sigurnost u pogonu
Socijalizam
Standardizacija
Strojniški vestnik
Tehnika
Tehnika podmazivanja Teorija in praksa Zaštita materijala Življenje in tehnika
II.	Tuje revije Nemške
Archiv fiir Eisenhiittenvvesen
Archiv fiir technisches Messen
Brandschutz
DIN Mitteilungen
Draht Fachzeitschrift
Draht Welt
Elektro-VVarme
Elektro Anzeiger
Fordern und Heben
Giesserei
Giesserei Praxis
Harterei technische Mitteilungen Das Industrieblatt Konstruktion Neue Hiitte
Oelhydraulik und Pneumatik Die osterreichische Feuerwehr Praktische Metallographie Radex Rundschau REFA Nachrichten Regelungstechnik Regelungstechnische Praxis Siemens Zeitschrift Stahl und Eisen Werkstattstechnik Zeitschrift fiir Organisation Zeitschrift fiir Metallkunde Zeitschrift fiir Instrumentenkunde
Angleške
The Analyst Analytiical Abstracts Analytical Chomistry Applied Spectroscopy Iron and Steel Engineer Iron & Steel
Journal of the Iron and Steel Institute Machinery Lloyd Metal Progress
Metal Treatment and Drop Forging Mining & Minerals Engineering Modern Castings
Ruske
Litejnoe proizvodstvo
Metallovedenie i term. obrabotka metallov
Metallurg
Stal
Stanki i instrument Zavodskaja laboratorija Zurnal analitičeskoi himii Zurnal fizičeskoi himii
Francoske
Fonderie
Metallurgie Rhone Alpes Revue de Metallurgie
Češka
Hutnicke listy
Poljska
Hutnik
DOKLER BODO MED NAMI ZMIKAVTI
Po novem se moramo pri blagajni predstaviti z osebno izkaznico, da lahko dvignemo plačo. O tem je podrobno in pravočasno pisal tudi Informativni fužinar. Kljub temu je novost po 15. povzročila mnogo hude krvi, ploho prav furmanskih psovk in zoprne prizore pred blagajno.
Stvar je v tem, da je lani nekdo pri blagajni povedal ime in obrat ter s podpisom potrdil prejem denarja, čez nekaj dni pa je prišel drugi, ki je navedel isto ime in isti obrat — pa njegovega denarja ni bilo več, čeprav je bil ta pravi, prvi pa ne.
Da sc kaj takega ne bi moglo več zgoditi (blagajničarka ne more poznati nad 3000 sodelavcev železarne po obrazih in priimkih na pamet), je uvedeno legitimiranje in bo pač ostalo tako dolgo, dokler bodo med nami nepošteni ljudje.
Pomislimo torej 15., 16. in 17. februarja (pa seveda druge mesece tudi), da nam na ta način v blagajni varujejo težko prislu-ženi denar in ne zahvaljujmo se jim za to — s psovkami!
— Kadarkoli se zjezim, pokadim cigareto.
SLOVARČEK TUJK
deponiran — položen, odložen, shranjen dialog — dvogovor, razgovor, pomenek estetski — lepoten, lepočuten, okusen hospitalcn — bolnišničen kreator — ustvarjalec, tvorec, izumitelj kriterij — merilo, sodilo participacija — udeležba, soudeležba periodičen — kar se redno ponavlja, občasen
pesimist — črnogledec (ki vidi na vsem le slabe strani) pieteta — spoštovanje, obzir preventiven — preprečevalen, varovalen pretendent — kdor si lasti pravico, čast, oblast
refren — pripev, ponavljanje reklamacija — terjatev, pritožba, ponovna zahteva
revizija — pregled; sprememba; zadnja korektura pred tiskom; pritožba na višje sodišče
satira — zbodljiva šala, šaljiva bodica separat — poseben odtis sukcesivno — postopoma, zaporedno stacionaren — stalen, stalno enak terapija — zdravljenje
Dober recept
— Vidiš, ko bi bil jaz vladar sveta, bi takoj odpravil brezposelnost.
— Kaj bi pa ukrenil?
— Vse moške bi naselil v Evropi, vse ženske pa v Ameriki.
— Ne morem razumeti, kako bi s tem odpravil brezposelnost.
— Ne? Bi videl, s kako mrzlično naglico bi oboji gradili ladje!
Cvetka iz šolskih nalog
»Nekatere živali nadvse ljubijo svoje mladiče. Zajec si na primer puli dlake s trebuha, da bi imeli njegovi mladiči čim bolj mehko ležišče. Kateri oče bi napravil kaj takega za svoje otroke?
Nesreča je v tem, da hočemo enakopravnost samo z našimi nadrejenimi.
— Ze dobro zaslužiš!
(Foto: R. Gradišnik)
NOVI FOTOAMATERJI
Ravenski fotoklub je tudi to zimo pripravil krajši tečaj za ljubitelje fotografije. Udeleženci so se najprej seznanili s teoretičnimi in praktičnimi osnovami (predavatelj S. Kotnik, učilnico je gostoljubno dala posebna šola), nato pa so se poskusili
Detajl
še v samostojnem delu, ki ga je vodil tov. Franci Kamnik. Sredi januarja je bil tečaj uspešno končan in je 15 novih amaterjev dobilo spričevalo. Vsi so menili, da je bil zelo koristen in jim je vlil novega veselja do fotoamaterst v a. Pripomnimo pa naj, da bi za tak kraj in današnji čas pričakovali večjo udeležbo. Za jesen je predviden še nadaljevalni tečaj.
Toliko bi o dogodku zapisal vesten kronist. Dodajmo poročilu še nekaj misli, ki se utrinjajo ob tem.
Fotoamaterstvo je čudovita življenjska dopolnitev, ki obilno skrbi za duhovno in telesno razvedrilo. Kdor ga bo zadosti globoko dojel, bo človeško vznemirjen spoznal, kako se mu vse bolj odpira oko za svet in njegove pojave, kako sil ne j e oživlja pred njim lepota ali trdota pokrajine, kako vsak dan bolj odkriva značilne, svetle ali nesvetle strani življenja. A ko bo dajal potem sam ujetim trenutkom v temnici vidno, celo izpopolnjeno podobo, ga bo navsezadnje opajalo še srečanje s skrivnostno tehniko in zavest, da jo čedalje bolj obvlada. Resnično zadoščenje bo občutil ob spoznanju, da se mu je posrečilo po svoje ustvarjalno prikazati košček sveta in življenja v jasni, vsakemu razumljivi govorici.
Da so tudi naši novi amaterji že stopili vsaj korak na to pot, je razodevala marsikatera od fotografij, ki so jih tisti zadnji večer razgrnili po klopeh. Če bodo trdno stopali naprej, bo petnajst kamer naenkrat
pomenilo zelo veliko. Dosti sreče in užitka, življenje ponuja motive vsepovsod!
Prof. Stanko Kotnik
Opomba ur.: Obe sliki na tej strani kakor tudi »Zamišljenost« Majde Vetter in »Polarni sij nad železarno« Pavla Harnol-da so dela novih fotoamaterjev.
BOLNIŠKI RED JE POMAGAL K USPEHU
V letu 1965 prizadevanja za zmanjšanje bolniškega staleža niso bila zaman. Kljub povečanju staleža zaposlenih v letu 1965 proti letu 1964 je padel stalež bolnih za 0,45 %.
Leta 1964 je bilo bolniških izostankov 44.914 dni ali 4,69 %, leta 1965 je bilo bolniških izostankov 42.131 dni ali 4,24 %. Razlika znaša 2.783 dni ali 0,45 %.
K temu uspehu je v znatni meri pripomogla dosledna kontrola bolnikov in ostri ukrepi zoper kršilce bolniškega reda. Saj je bilo v letu 1965 izdanih kar 216 odločb o kršitvah bolniškega reda, zoper katere je bilo vloženih 55 pritožb na prvo stopnjo in 5 pritožb na drugo stopnjo, to je na republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. Ugodno rešeno pa je bilo le 17 pritožb.
Kršilci so bili kaznovani z odvzemom nadomestila osebnega dohodka za 1 dan in do 20 dni, kolikor je bil kršilec že večkrat kaznovan zaradi kršitve bolniškega reda.
F. Korošec
Obratne nezgode v januarju
Anton Helbl, vzmetarna — pri nakladanju vzmetnih listov na kalilno peč ga je stisnilo za palec leve roke.
Ivan Božič, topilnica — med zapenjanjem 3-tonskih bremen s kleščami s pomočjo žerjava so klešče zdrsnile in ga je stisnilo za dva prsta na desni roki.
Drago Štelcer, topilnica — ko je šel po žerjavnem mostu, da bi pritegnil mazalke, je padel ter si pri tem poškodoval rebra.
Ivan Novak III., topilnica — Med delom je brizgnilo jeklo iz 10-tonske električne peči ter ga opeklo po vratu in hrbtu.
Jože Balant, vzmetarna — Pri brušenju vzmetnih listov se je z desno roko dotaknil brusilne plošče ter si poškodoval mezinec.
Jože Kovačič, čistilnica — Tekalno kolo, ki ga je pripravljal za brušenje, mu je padlo na palec leve noge >in mu ga poškodovalo.
Rudi Pogorevc, termoenerg. — Z roko je kontroliral zategnjenost pogonskega jermena med obratovanjem ter si jo pri tem poškodoval.
Rihard Poročnik, čistilnica — Med odlaganjem zobatega kolesa mu je to padlo na nart leve noge.
Ante Kalajžič, kovačnica — Pri podlaganju jedra je pognal stroj ter si pri tem poškodoval sredinec desne roke.
Karel Kravzer, strojni rem. — Med struženjem osi se je ostružek odvil proti njemu in ga urezal v palec.
Franjo Vukovič, topilnica — Pri čiščenju izlivka mu je brizgnilo tekoče jeklo za čevelj in ga opeklo.
Peter Kolar, valjarna — Med sortiranjem materiala se mu je palica skotalila na prst desne roke in mu ga poškodovala.
Bernard Krapež, topilnica — Pri dviganju podesta ga je ta zgrabil za čevelj in mu stisnil prste.
Feliks Kotnik, mehanična del. — Med jemanjem koles s kupa mu je kolo padlo na nogo in mu jo poškodovalo.
Maks Mahorko, čistilnica — Hotel je vzeti jekleni ulitek iz zaboja. Pri tem mu je odlitek zdrsnil na prstanec desne roke in mu ga poškodoval.
Franc Kovač III, čistilnica — Pri prenašanju koles na žarilno peč mu je kolo zdrknilo na desno nogo ter mu jo poškodovalo v gležnju.
Jože Cigler, čistilnica — Pri odponjanju jeklenega kolesa mu je kolo padlo na mezinec desne noge.
Friderik Kuzman, meh. del. — Pri prebijanju varnostnih podložk mu je posnelo noht s palca desne roke.
Avgust Kustec, mehanična del. — Pri prenašanju jeklene plošče na delovno mesto je plošča zadela prvo od petih stojal za valje. Vsa stojala so se po vrsti podrla druga na drugo, nazadnje pa je oplazilo ponesrečenca po roki in nogi.
Franc šurc, kovačnica — tujek v oko.
Napačen naslov
Daktilografka je sprejemala po telefonu podatke o rojstvih.
»Prosim,« je rekla, »rada bi dobila prirastek prebivalstva.«
»Ne bo nič,« ji je rekel prisotni novinar,
»na drugi strani žice je tudi ženska!«
Pomlad se bliža	(Foto:	V.	Vališer)
Ustanovni zbor PK Fužinar in otvoritev
plavalne šole
Konec meseca januarja je bil ustanovni občni zbor plavalnega kluba Fužinar na Ravnah in obračun dela plavalne sekcije, ki je delovala do sedaj. Zbora se je udeležilo precejšnje število simpatizerjev plavanja in aktivnih plaivalcev. Ustanovni zbor je otvoril predsednik športnega društva »•Fužinar« inž. Jože Borštner ter v svojih uvodnih besedah poudaril, da je sedanja plavalna sekcija prerasla okvire delovanja ter da je nujno potrebno ustanoviti klub.
Poročilo o delu plavalne sekcije je podal predsednik Ervin Wlodyga. V poročilu je orisal razvoj plavalnega športa na Ravnah, ki je prav posebej zaživel po zgraditvi letnega bazena ob Suhi leta 1933 in ki obstaja še danes. Po vojni je bila v okiviru SD Fužinar ustanovljena plavalna sekcija, ki je razvijala svojo dejavnost do danes. Slabo vreme, mrzla voda, v vročih dneh pa prepoln bazen, vse to je pogostokrat preprečevalo načrtno delo te sekcije. Kljub temu smo bili še najbolj uspešni v koroškem kotu. Skoraj vsako leto smo se udeležili raznih tekmovanj; v letu 1959 smo imeli celo republiško prvakinjo na 50 m prsno — Marijo Vravnik. Delo s tekmovalci je bilo ivčasih sistematično, drugič pa zopet kampanjsko. Našim tekmovalcem smo omogočili udeležbo na raznih trenerskih tečajih za plavanje in vaterpolo, žal pa se niso vsi vključili v delo z mladino. Ostali so nam zvesti le nekateri, kot brata Polanc, Verner Kristan, Alfonz Polajner in Drago Dolinšek. Pred kratkim se je vrnil iz Beograda naš bivši tekmovalec, sedaj profesor za telesno vzgojo in trener I. razreda za plavanje Vlado Medvešek.
Takoj po otvoritvi zimskega bazena 16. maja 1965 je naša sekcija pristopila k množični krepitvi. Predvsem smo vključevali pionirje in mladince. Treningi so vsak dan po dive uri, razen v soboto in nedeljo. Doseženi rezultati v pretekli sezoni na pionirskem republiškem in mladinskem prven-
stvu niso popoln odraz intenzivnega treninga v dobrih pogojiih, ampak rezultati krajšega enomesečnega treninga.
Naša plavalna sekcija se je poleg že prej omenjenih tekmovanj udeležila tekem v Slovenjem Gradcu in Dravogradu (kjer smo osvojili ekipni pokal občinske zveze za telesno kulturo Dravograd ob tamkajšnjem občinskem prazniku) ter tekmovanja ob otvoritvi zimskega bazena na Ravnah. Ugotavljamo lahko, da je trenerski kader uspešno opravil nalogo, ki mu je bila zaupana, saj kažejo rezultati, doseženi v letu 1965, ivrsto odličnih ali vsaj dobrih dosežkov. 2e od vsega začetka so si naši trenerji prizadevali ter preusmerjali trening predvsem na vzdržljivost tekmovalcev in na plavanje vseh slogov, manj pa na brzino plavanja. Zato tudi na prvih tekmovanjih, na katerih so bile proge krajše, niso zabeležili večjih uspehov. Na republiškem pionirskem prvenstvu smo ekipno res dosegli zelo skromne rezultate. Tekmovanja smo se udeležili le z 10 plavalci, mladinskega pnvenstva pa s štirimi. Zaradi tega nismo imeli zasedenih vseh disciplin in je bila tudi skupna vsota točk minimalna. Namen teh dveh tekmovanj je v glavnem v tem, da smo ocenili naše sposobnosti oz. kvaliteto. Nekateri naši plavalci so v slovenskem merilu dosegli dobre rezultate, saj so upoštevani po statističnem poročilu Plavalne zveze Slovenije za leto 1965. Na 50 m prsno pri mlajših pionirjih se je s časom 0:47,9 Jože Kavtičnik uvrstil na peto, Bruno Breznikar v isti disciplini z 0:49,8 pa na deveto mesto. Pri starejših pionirjih se je Branko Breznikar na 100 m kravl z 1:15,3 uvrstil na šesto mesto, na 400 m kravl pa s časom 6:10,4 na peto mesto. Praiv posebej lahko pohvalimo rezultat 200 m mešano plavalca Borisa Kosa 3:38,3 — če vemo, da je to disciplino skupaj plaval prvič na republiškem prvenstvu in se plasiral na osmo mesto v Sloveniji.
Šest let smo potrebovali, da smo lahko na enem od tekmovanj poslali na plavalni maraton — 1500 m — našega plavalca Branka Breznikarja, ki je dosegel rezultat 23:58, to je 20. čas v Sloveniji. Vsi ti časi, razen 100 m ter 400 m kravl, so klubski rekordi. Na ostalih tekmovanjih smo dosegli vidne rezultate, saj so v letošnjem letu v vseh disciplinah postavljeni oz. izboljšani klubski rekordi.
Za našo sekcijo je bil dolgo zivočni zid 1:10,0 na 100 m kravl, sedaj pa imamo že plavalca, ki z lahkoto preplava na treningu 1:08,0, in vrsto mlajših plavalcev, ki dosegajo okoli 1:10,0 na 100 m kravl.
Posledica strokovnega dela trenerskega kadra je, da skoraj vsi plavalci plavajo vse stile, kar v prejšnjih letih ni bil primer. Povprečno se treningov udeležuje 10—25 plavalcev. Na raznih tekmovanjih pa je sodelovalo 34 plavalcev, in to predvsem pionirjeiv, pionirk in mlajših mladincev.
Razprava je opozorila na to, da mora ustanovljeni klub predvsem gojiti množični šport, ker le tako 'bomo lahko imeli kvalitetne plavalce.
Ob koncu ustanovnega občnega zbora sta bila izvoljena 9-članski odbor plavalnega kluba in 3-članski nadzorni odbor. Za predsednika plavalnega kluba je bil soglasno izivoljen inž. Franjo Mahorčič.
Pred občnim zborom plavalne sekcije je predsednik športnega društva Fužinar inž. Borštnar odprl plavalno šolo. Otvoritvi je prisostvovalo okoli 80 pionirjev in staršev V svojem govoru je tov. Borštner poudaril pomen zimskega bazena na Ravnah in s tem tudi možnost za obstoj in delovanje plavalne šole na Ravnah. Prijavljenih je približno 150 učencev prvih in drugih razredov osemletke. Pionirji, ki se želijo vpisati v šolo, morajo biti telesno in duševno zdravi, imeti morajo vsaj dober uspeh v šoli in vsekakor privolitev staršev. Šola je pričela delovati v začotku februarja.
T. P.
NAŠE KEGLJAVKE NAJBOLJŠE
Konec januarja je bilo na Ravnah in v Slovenjem Gradcu kegljaško prvenstvo za ženske ekipe in posameznice, na katerem je nastopilo 24 tekmovalk iz treh ekip.
Končni vrstni red ekip:
1. Fužinar — 6873,
2. Slovenj Gradec — 6863,
3. Branilk — 6840.
Pri posameznicah so bile naše spet prve. Vrstni red:
1. Jezeršek — 1221,
2. Ermenc — 1213,
3. Hafner — 1205,
4. Kokol — 1201.
Za dvojni uspeh čestitamo!
Iz šolskih klopi
— Otroci, kdo bi znal razložiti ljudski rek: Jabolko ne pade daleč od drevesa?
— Jaz, tršica!
— No, Janez!
— To pomeni, da se čez plot ne splača jabolk klatiti.
Med gorami je še megla lepa	(Foto:	R.	Gradišnik)
Rekreacija
Zima je, dnevna svetloba se hitro umika mraku. Prezgodaj je, da bi legel, vendar, kam naj grem? Spomnili sem se: danes je ivendar kegljaško tekmovanje naše: sindikalne podružnice. Na štiristeznem kegljišču KK »Fužinar« je bilo res živahno. V prostoru se je gnetlo več kot 40 ljudi — tekmovalcev in »navijalcev«, ki so s svojo vedrino osvobajali tekmovalce treme. Krogle so 'podirale keglje (ali pa tudi ne), tekmovalci so se nasmihali (ali pa tudi ne), navijači pa so komentirali vsak met posebej. Tekmovanja je bilo prehitro konec, kajti tekmovalna vnema se je še stopnjevala in na obrazih je bilo opaziti željo po novih tekmovanjih.
Organizirano je bilo tekmovanje ekip posameznih obračunskih enot iv borbeni partiji. Vsako ekipo je sestavljalo 6 tekmovalcev, nastopilo pa je 6 ekip: elektro remont I, elektro remont II, termoenergetski I, termoenergetski II, gradbeni remont in strojni remont.
Po zagrizeni borbi za vsak »les« je zmagala ekipa 'termoenergetski I v sestavi: Anton Kranjc, Vinko Ferk, Ivan Plešej, Konrad Zakeršnik, Ivan Mlakar in Alojz Janežič.
Pred tekmovanjem je bila pretendent za prvo mesto ekipa elektro remonta I, ki pa se je zaradi neizenačenosti morala zadovoljiti celo s tretjim mestom. Drugo mesto je nepričakovano, vendar prepričljivo, zasedla ekipa elektro remont II.
Tekmovanje posameznikov je potekalo po sistemu: 10 metov v polno, 10 metov čiščenje.
1. Bernard Zver — str. remont 93
2. Anton Kranjc — termoenerg. 89
3. Bogomir Sečnjak — el. remont 86
4. Ivan Vooovnik — el. remont 82
5. Alojz Janežič — termoenerg. 78
V ekipnem tekmovanju so dosegli:
1. termoenergetski I — 194
2. elektro remont II — 182
3. elektro remont I — 166
4. strojni remont — 162
5. termoenergetski II — 154
6. gradbeni remont — 116
V soboto, 22. januarja 1966, je na gozdni cesti od smučarske koče do Šrotne-ka potekalo sankaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo 68 tekmovalk in tekmovalcev. Po izredno izenačeni borbi s sekundami je zmagal med moškimi Marjan Zdovc pred Srečkom Zdovcem in Ivanom Merkačem. Med ženskami je premočno zmagala Elica Zdovc z najboljšim časom posameznih kategorij. Dvojica Cas-Lorber pa je dosegla najboljši čas proge in zmagala v svoji kategoriji.
Moški posamezno
1. Marjan Zdovc — strojni remont — 4 min. 32 sek.
2. Srečko Zdovc — stnojni remont — 4 min. 34 sek.
3. Iivan Merkač — strojni remont — 4 min. 48 sek.
4. Ivan Vooovnik — elektro remont — 4 min. 51 sek.
5. Alfonz Polajner — elektro remont — 4 min. 54 sek.
v SEVO
Ženske posamezno
1. Elica Zdovc — 4 min. 4 sek.
2. Kraiger Erika — 5 min. 35 sek.
3. Nina Krebs — 5 min. 37 sek.
Dvojice
1. Cas-Lorber — 3 min. 58 sek.
2. Korber-Leš — 4 min. 32 sek.
3. Vajksler-Kaker — 4 min. 58 sek.
Tekmovanje je bilo zaključeno ob 17.30. Razdelitev in razglasitev rezultatov smo epravili v Kotljah »Pri Toniju-«. Udeležba na vseh teh tekmovanjih je pokazala, da so tekmovanja, pptrebna, kajti na njih se zbližujemo in ^spoznavamo. V bodoče je treba tekmovanja razširiti še na druge zvrsti: plavanje, streljanje, namizni tenis, atletiko in na vse kolektivne igre.
-Lj-
Brez smučk na slovensko prvenstvo
Naša tekaška ekipa se je letos v precej okrnjeni postavi udeležila slovenskega prvenstva v Logatcu. Startali so le mlajši mladinci in član Bauče. Zenskega naraščaja itak nimamo, Kanpač in Dretnik pa sta tokrat startala za JNA.
Da je bil Bauče četrti na 15 km, Dretnik tretji na 10 km, mlajši mladinci v postavi Vabič, Podojstršek in Rožen pa v štafetnem teku 3X3 km celo prvi, je poročalo že dnevno časopisje. Vendar golo naštevanje doseženih mest še ni vse. Trener tekačev Osen jak je pripovedoval, da bi bil lahko Bauče, ki je za zmagovalcem Seljakom zaostal le 23 sekund, tudi prvi, če ne bi pred njim na koncu spusta padel tekač kranjskega Triglava in 'je zaradi tega moral tudi Bauče neprostovoljno iv sneg, kjer je seveda izgubil dragocene sekunde.
Ce je imel Bauče smolo, pa so imeli
mlajši mladinci v štafetnem teku srečo in so nepričakovano zasedli prvo mesto.
Osenjak nam je tudi povedal, da je Kar-pač kljub mavcu na roki tekel zelo dobro in se pri članih plasiral na 10. mesto. Tudi o Dretniku se je zelo pohvalno izrazil. Oba »fužinarja« v uniformi sta skupaj s Slivnikom startala v članskem štafetnem teku in je ta štafeta dosegla drugi najboljši čas! Torej dobri obeti za naprej, ko bodo zepet skupaj Bauče, Dretnik, Karpač, Kranjčan in Pumpas, ko bo začel zopet redno trenirati.
In še nekaj je povedal Osenjak. Rožen je bil na slovenskem prvenstvu brez svojih smučk, ker jih SK Fužinar enostavno nima. To se najbrž pri nas. kjer šport, zlasti pa še tekaški, uživa vso podporo, prav gotovo ne bi smelo zgoditi.
Naše tekače čaka v letošnji sezoni še veliko preizkušenj doma lin na tujem. Najbolj važno zlasti za Baučeta in Dretnika bo tekmovanje za pokal Kurikala, ki bo letos prav blizu v Feldkirohnu na avstrijskem Koroškem. Obema želimo veliko uspeha, klubu pa, da bi čim prej preskrbel vsaj osnovne rekvizite.
-ate-
Upokojcnčeva slavnost
  Midva z ženo prirediva vsako leto na
Silvestrovo majhno intimno slavje, tedaj namreč proglasim ženo za Miss deficit za preteklo in bodoče leto.
Na avtobusu
— Tovariš, stopili ste mi ravno na kurje oko!
— Bodite veseli! Kamor jaz stopim, sedem let nič ne raste.
Študij
— Zakaj se Cene in Špela ne vzameta, ko vendar že toliko let hodita?
— On še študira.
— Kaj pa študira?
— Študira, ali naj bi jo vzel ali ne.
Pri Knepsu so odprli lepo urejeno gostišče, v katerem postrežejo tudi z domačimi jedili.
Pa še daleč ni — komaj 20 minut po Reki	(Foto: R. Gradišnik)
Naši upokojenci
JDredpusI
Ana RožeJ, roj. 15. julija 1907, v železarni od 25. 9. 1947, garderoberka v kalilnici os. upokojena 31. 12. 1965
Franc Hudrap, roj. 12. 3. 1906, v železarni od 22. 2. 1939, tesar v gradbenem remontu: os. upokojen 31. 12. 1965
Helena Šarkezi, roj. 11. 4. 1914, v železarni od 1. 4. 1964, čistilka v elektro-obratu: os. upokojena 31. 12. 1965
lakob Golob, roj. 26. 7. 1909, v železarni s presledki od 23. 7. 1925, nazadnje ročni oblikovalec v čistilnici:	os.	upo-
kojen 31. 12. 1965
Rudolf Gerdej II., roj. 20. 8. 1905, v železarni od 16. maja 1955, delovodja v valjarni; os. upokojen 31. 12. 1965
Mihael Mlakar, roj 6. 9. 1908, v železar ni od 14. 4. 1947, na zadnje vratar; os upokojen 31. decembra 1965
Oto Gradišnik, roj. 17. 11. 1907, v železarni s presledki od 25. 9. 1925, nazadnje kovač v vzmetaml; os. upokojen 31. decembra 1965
V šoli
— Kdo je vladal v Rusiji ob Napoleonovem ipohodu proti Moskvi?
— Mraz!
Nastopil je predpust poredni, zato smo vsi tako napredni. Postavljamo se že na glavo, obračamo vse čez postavo.
Pripelje avto kruh v pekarno, kmet pa gre na šiht v tovarno. Na šlhtu z vodo si postreže, pa kruh bolj bel se njemu reže.
Vrtal’c, zdaj glej, kovača »Spila«, kovač opeko zidarju »fila«. Topil’c pa gre zdaj probo vrtat, ostale številke si gor natrpat.
Kdor ima le malo duška, ne bo se branil sam zaslužka. Laboratorij in topilnica, v tesni zvezi sta ta dva.
Kateri že ob vso je čast, k poštenim gre imetje krast.
Kaj drugega, če več kaj ne, ob dobro spravi ga ime.
Večkrat se zdi, to me zanima, težka glava je od vina, na videz malo smo nerodni, a v marsičem smo si sorodni.
Jernej Krof
Januarja so nastopili delovno razmerje
Gregor Peruš — VS, Marija Germuš — NSS, Janez Klančnik — SS, Jakob Rožič
— VSS, Stanimirka Petrovič — SS, Stanislav Adam — NK, Padil Kerič — NK, Nikola Mihajl — NK, Jak-ob Petrič — NK. Milan Jakimovski — NK, Štefan Košak
— NK, Peter Ofiič — NK, Vlado Poberžnik
— PK, Miroslava Štruc — NK, Jože Pšeničnik — NK, Jože Podjan — PK, Milan Kotnik — NK, Ibrahim Omerbegovič, Martin Vesenjak — NK, Franc Zvikart — NK, Anton Rožič — NK, Berta Stopninšek — NK.
Odšli so iz podjetja
Erna Krnc — PK, Jože Kotnik — KV, Rudolf Dražnik — NK, Ivan Vrbnjak — NK, Ivan Koren — KV, Gabrijel Herman
— NK, Vinko Breznik — PK.
Štipendijska
— Ja, kaj se ta naša mladina nič ne uči lepega obnašanja?
— Kje pa! Saj veš, da za ta uk ni na razpolago nobenih štipendij.
Pregled fluktuacije delovne sile v letu 1965
Skrbi — Ti, mojemu se je že dvakrat po vrsti sanjalo od Loren Zofke!		Podjetje zapustili																				PriSli v podjetje	
			Po	starosti					Po del.		stažu					Vzroki		odhoda					
	rt		ju		V	ju			w5	trt O						bi) c						rt	
— Kaj bom pa jaz rekla, ko se mu je od	'u rt			s	=	S	ju	<U	1	E CM	«2ž	ju	0)	gj	-o* a	0 o	o c	‘S		<3 J •■n	rt	'o rt	
sosedove podnajemnice?	M is >	o <N	& IN	2	l		S •o	6	co J,	X	m J.	tr> J,	m T3	3 TJ N o 2	|	c.2 trt TD O	o o E	'J O M O	£	> »trt	a 3 M	M 'rt	O O
Poklon	u	O TJ	T3 O	T3 O	TD O	o	c	•§	■g	"o	0	*o	C	o S"	0	c”o	rt	3	3	O	C/D	> M	»trt
— Ti si pravzaprav podoben dirigiranim	VK			3	4						2		5	6			1				7	VK	3
izstrelkom.	KV	22	60	9	4	3	8	2	6	16	51	5	26	25			17	9	3	52	106	KV	150
? ?	PK	5	14	12	4	5	13		1	6	14	5	27	8		1	12	16	2	14	53	PK	45
— Letiš, kamor te pošlje — žena!	NK	50	77	30	12	3	5	5	14	30	105	8	15	39	5	1	67	6		59	177	NK	143
	VS			2	1					1	1		1	1						2	3	VS	7
Pri fiziki	VSS		1								1			1							1	VSS	5
— Mihec! Cernu služi hišni zvonec?	SS		5	6	4					1	3		11	10			3			2	15	SS	15
— Kadar pozvoni, ata vino skrije, mama	NSS		2		1		4				1		6	3			1	3			7	NSS	9
pa kekse.	NS	1		2		2					2		3	3				1	1		5	NS	2