,100200
OS*
k

Janina plačana v gotovini "“k postale I grupo*.
Vso#««*
.TSKS DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 126 (9734)
TRST, petek, 3. junija 1977
rSSTS	&.T “»«??& nSSSfJS**^	T"”1'" 1943 ' "** Zakrlž	■» Otti««. oa 5. do 17. septembra 19« se Je Mal e »skara .Doberdob.
-----------1_____-	septembra 1844 do X. maja l!J4o v tiskarni «Sloveiuja» pod Vojskim pn Idriji, do 8, maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. BU je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V OSPREDJU POLEMIK SO VPRAŠANJA eJAMSTEV» IN VLADE
Nova pogajanja med KD, KPI in PSI
Pred skorajšnjim skupnim srečanjem
Komunisti vztrajajo pri zahtevi večjega vpliva na banke, podjetja \ z državnim kapitalom in RAI - Craxi (PSI): «Za novo politiko je potrebna nova vlada» - Galloni (KD): «O tem se ne bomo pogajali»
RIM. 2. — Medtem ko se izteka- »treba paziti, da bi pogajanja ne jo zadnji, čeprav zelo pomembni j postala uvod v zgodovinski kompro-dvostranski stiki med strankami, se j mis*. Zdi se, da je več članov vod-
Gian Carlo Pajetta
Flaminio Piccoli
ljudje sprašujejo, kdaj bo «skupno srečanje*, ki naj bi potegnilo črto pod dvomesečna pogajanja za sestavo skupnega vladnega programa. «Nismo preroki,* je jedko komentira! komunist Pajetta to vprašanje, medtem ko se je demokristjanu Piecoliju mudilo pojasnjevati, da »skupno srečanje se ne sme dotikati političnih ravnotežij*. Da bi ortiilil to izjavo je Idccoli takoj še dodal, da «je vendar politično pomembno, če priznavamo, da v tej kritični fazi se ne moremo sami spoprijemati s krizo*. Nekoliko o-strejši je minister Donat Cattin', po katerem se bodo pogajanja vlekla še do konca julija, češ da se je
..........................HiimiiiimiiiiiitiMiimiimtminiiminiiin,.,,,,,,,,,',,,,....
NOV ČLEN V STRATEGIJI NAPETOSTI
RDEČI BRIGflDISTI STRELJALI NA ČASNIKARJA MONTANELLIJA
\ sredo zvečer so rdeči brigadisti streljali na poddirektbrja genovskega «Sccolo 1IX» - Zdravstveno stanje obeh časnikarjev ni zaskrbljujoče - Solidarnost vseh demokratičnih organizacij ob hudem napadu na svobodo tiska
Streli proti svobodi tiska
^"litični terorizem si je izbral lili c’lj svojih napadov. Doslej so "iegovc žrtve predstavniki varil organov, sodnih oblasti.
',«tni|C#"vc il tvc Preclstavnlkl var-^ osebnosti, sedeži političnih
in sindikalnih organizacij, iluv! ,Su se jim pridružili pred-),n'ki sredstev javnega informi-v osebah direktorja milan-**» dnevnika «11 Giornalc Nuo-lf,M ‘"dra Monlunellija in poddirck-.genovskega dnevnika «11 Seji- XlX» Vittoria Bruna. Namen ij •"‘Okoren: streli proti njima naj ustrahovanju tistih, ki V-M« poliiični terorizem v dr-W *ot sredstvo za zrušenjc de-C£tične«a uslav,lega redu in za tj črnega nasilja čilskega ti-
V	j eH proti Montanelliju in Bru-
ni, a*» niso samo streli proti dve-H| |J'dninia časnikarjema, z ide.ja-'isth	er‘k	sc lahko	tudi ne stri-
b| J10, kar je v demokratični druž-Ntf-alno. temveč so streli proti
°d' tiska nasploh, v prvi vrsti tistemu tisku, ki se sicer Slišiš "ih Političnih in ideoloških toda vedno	iz	globokega
Vhi	an!<t	zavzema	za	demokra-
/ družbeni red.
V	® ^d je danes resno ogrožen
*rno	**i hilo	to	nevarnost
in /"Je vati. Atentati, ki se vrsti-^niu" Za dnem, niso delo eksalti-Jtj ”, Posameznih kriminalcev, pa
4	MTajo orno ali rdečo etiketo.
"d je organizirana prevrat-\l, 'Preža kot razkrivajo, a žal do kraja ne razkrijejo, poli-T Procesi pred raznimi sodišči. Sil "a demokratična država ima i H]|fc?V0,J zakonitih sredstev, da
5	in* u^inkovito nastopi, in koiš-Jh j'P nima v inštrumentih, ki si i ntia Psivarila, jih ima v demo-'«|j P h množicah, ki ue bodo ni-* ti,.' "Postile, da bi država zašla Stil Eniške pustolovščine, ki bi 'n l®’ Rar je zgradilo odporništvo 5C Je demokratični družbeni
V	j ' Prinesel skozi težke social-J|k | .Politične boje v teh povoj-j*Hl " in kar bo še moral pri-
bodočnosti. Vloga svobod-je ravno v tem, da je \ da„ teb demokratičnih množic-s. Dtt|vS. »udi njihove zahteve, da k «J i®P' terorizem zatre z vse-Ni stvi- Streli proti vidnim SvJ,v“ikoln tiskane besede ga p N. P® bodo odvrnili od te vlo-pdlll Pr.otno, še bolj jo bodo o* v navesti, da se demokra* »ekega časopisa ali kakr-ftj K!’ V drugega sredstva množični, '"formiranja in formiranja St arn° shnz* njegovo angaži-"’'Ulh.V l>0i" za pravični družbeni, Jv. ', demokratični red.
ularnosti z ranjenima čašici j^PPa kolegoma Montanelli-“funom se je včeraj tudi « v"ik k’ kolektiv Primorskega J Hi, a,a. Pridružil enourni protest-Sj ki, ki jo je razglasil vsedr-pid^ ^snikarski sindikat. Naša j4'i (,u!,st in protest sta toliko Nik Utena, '<cr smo časnikarji A nKa’ ki je izšel neposredno iz 1 i» "H fašizmu za dcmokraci-Sv«bodo.
J.k.
MILAN, 2. — Pripadniki samozvanih rdečih brigad so, kot kaže. izbrali nove tarče. Ne streljajo več na indu-slnjce. sodnike, odvetnike, temveč na časnikarje. Njihovi žrtvi sta sinoči in danes zjutraj postali znani italijanski časnikar in dire'ktor «11 Giornalc* Indro Montanelli ter iroddirektor genovskega dnevnika «SeeoIo XIX* Vit-torio Bruno. Na slednjega so streljali sinopi ter ga zadeli v noge Po o-peraciji so zdravniki izrazili mnenje, da je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo.	*
Indro Montanelli pa je danes zjutraj približno ob 10. uri stopil iz hotela Manin ter se peš odpravil v redak-, cijo šil Giornalc,*. Ko je hodil vzdolž ljudskega vrta pri Porta Venezia. se je za njim prikazal mlajši mož, ki mu je izstrelil v noge vseli osem ki ogel iz samokresa kalibra 7.65. na katerega je nataknil dušilec. Policija je na kraju atentata dobila vseh osem tulcev. Montanelli. ki so ga zadele štiri krogle v obe stegni, se je zgrudil na tla. utegnil pa je opaztti, da je bil mož, ki je streljal nanj, precej mlad. O tem, kar se je zgodilo potem, sta pričala moška, ki sta videla ves prizor. Mladenič je, potem ko je streljal na časnikarja, skupaj s svojim pajdašem stopil v fiat 128, ki se je nemoteno oddaljil. V bolnišnici, kamor so ga takoj odpeljali, so zdravniki u-gotovili, da je izgubil mnogo krvi, vendar njegovo zdravstveno stanje nikakor ni zaskrbljujoče! saj bo okreval v približno 20 dneh.
V zvezi z atentatom na Montanellija in na Bruna so vse demokratične organizacije ter predstavniki italijanske časnikarske zbornice in enotnega sindikalnega združenja časnikarjev, izdali komunikeje, v katerih ostro obsojajo podla atentata, katerih nameh je ogroziti svobodo tiska.
Vodja oddelka za tisk in propagando pri KPI, Luca Pavolini je v imenu tajništva partije dejal, da sta podla -atentata proti Montanelliju in Brunu nov korak v strategiji provokacije in terorja. S svoje strani je tajnik PSI Bettino Craxi dejal, da oba atentata odkrivata obstoj zločinske orga-
r v - » -j
nizacije, ka'ire namen je prizadeti svobodo tiska, ki je eden temeljev demokratičnega sožitja. Medtem ko se teroristična dejanja stopnjujejo., .postaja čedalje bolj nevzdržno zavlačevanje nekaterih osnovnih vprašanj našega demokratičnega življenja, je dejal Crasi.
Tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, C1SL m UiL je objavilo resolucijo v zvezi z atentati na Bruna in Montanellija ter izrazilo svojo solidarnost z žrtvama
O atentatih na Montanellija in Bruna je v poslanski zbornici spregovoril tudi notranji minister Cossiga, ki je dejal, da je cilj obeh zločinskih dejanj prizadeti in pretresti javnost ter omajati njeno zaupanje v demokratične ustanove. Jutri bo vlada v senatu odgovorila na vprašanja o atentatih na Montanellija in na Bruna. Ce notranji minster Cossiga ne bo mogel biti prisoten, bo senatorjem poročal drug predstavnik vlade, (if) .
stva KD podprla to Donat Cattinovo stališče.
Koinuriisti pozitivno ocenjujejo zaključek seje vodstva KD, čeprav kritizirajo demokrščansko taktiko. Po srečanju med delegacijama KPI (Longo. Berlinguer, Natta, Perna, Pajetta). in KD (Moro, Zaccagnini, Piccoli, Bartolomei in Galloni) je Pajetta polemično dejal, da «je edino Galloni zadovoljen, ker se mu dremlje*. Temu je takoj, resneje, dodal, ua je dogovor možen, vendar je treba rešiti še nekatera pomembna vprašanja. Tako je časnikarjem ■pojasnil, da se ie govorilo o «jam-stvih*, ki so za komuniste sledeča: «Imenovanje voditeljev italijanskih bank, industrij in podjetij z državno soudeležbo, o reformi RAI-TV in tiska*. O nekaterih kočljivih vprašanjih got so policijski pripor in sindikat agentov javne varnosti pa niso razpravljali. Predvsem pa komunisti in demokristjani tokrat niso razpravljali o vladi. »Postavite nam to vprašanje po skupnem srečanju,* je dejal Pajetta časnikarjem.
Tudi socialisti menijo, da bo to glavno vprašanje srečanja v šestih (ali patih, če se liberalci ne bodo odločili), vendar je Craxi še enkrat, spomnil na sklep CK PSI: «Za novo politiko je potrebna nova vlada.: To misel je Craxi še pojasnil: »U-stvarjena je podlaga, na osnovi katere lahko izpeljemo hitra pogajanja o načinu, kako iziti iz krize.*
Takoj mu je odgovoril Galloni: »Iz krize lahko izidemo samo s sedanjo vlado, sicer pa KD ni pripravljena nadaljevati razgovorov o tem.*
Niso pa prepričali socialdemokratov in republikancev. Tajnik PSDI Rornita meni. da je »sedaj čas razgovorov o vladnih jamstvih*, ker je «enobarvna v’ada nezadostna*. Seveda, je takoj dodal, «vstop KPI v vlado se zaenkrat ne postavlja*, s čimer je dal razumeti, da bi pa PSDI v vlado rada vstopila.
Na gospodarsko tematiko pri jamstvih pa vztrajajo republikanci. Potreben je neizprosen boj inflaciji, poudarja La Malfa, sicer bo konec leta katastrofalen. «Vse strahke naj pomagajo v tem,* je zaključil, ni pa povedal, kako.
Socialist Manca je sicer pojasnil, da je »formul zelo veliko*, da se jih ne splača naštevati, ker stvari niso še dozorele.
CANDIDA CURZI
RIM, 2. — Pod predsedstvom Andreottija se bo jutri ob 9. uri sestal ministrski svet.
Poldnevna stavka za milijon delavcev «velikih družb»
RIM, 2. — Skoraj milijon delavcev «velikih podjetij* bo danes stavkalo pol dneva. V Neaplju bo vsedržavna manifestacija, ki naj potrdi osnovne smernice tega pomembnega sindikalnega boja:	zaposlovanje
brezposelnih, krepitev industrije z ustvarjanjem delovnih mest in potrebnimi investicijami na Jugu.
Medtem pa je IRI nenadoma in brez upravičenega razloga odpovedala za en teden nadaljevanje pogajanj. Na pogovorih bi morali sindikati orisati vodstvu državne industrije platformo sindikatov termoelektro-mehanski in jedrski industriji.
Statistični zavod ISTAT je vsekakor objavil podatke, iz katerih izhaja, da se je v marcu industrijska proizvodnja zvišala za 11,1 odst., medtem ko se je v industriji fakturirano blago v istem razdobju zvišalo skoraj za 47 odst. V krizi ostajajo, po teh statistikah surovinska podjetja, prvenstveno rudarska, kjer je proizvodnja zopet padla za več kot 8 odst.
Največ se je zvišala proizvodnja pohištva ( + 28 odst.), mehanskih delov (+18,5), vozil (+18), oblačil ( + 15) in kovin (+14,4 odst.).
Človekove pravice in Bližnji vzhod na seji socialistične internacionale
Willy Brandt, Leopold Senghor in Bettino Craxi na včerajšnjem zasedanju socialistične internacionale (ANSA)
................................mniiiiiiiimniiiiiiHfiMiiiiiiiMii|iiiiiiiiiiiiii«miii,ai,m,um,u„„,m,
MORDA DANES OBJAVA SKLEPNEGA KOMUNIKEJA
Vprašanje energije kamen spotike ha pariški konferenci Sever-Jug
Dokončni obračun konference o mednarodnem gospodarskem sodelovanju je, po mnenju mnogih opazovalcev, v bistvu pozitiven, saj so dosegli sporazum o mnogih točkah dnevnega reda
PARIZ, 2. — Nezmožnost indu- | spehe so številni ministri, med
strializiranih’ držav . razvoju, da dosežejo globalni sporazum ob zaključku pariške konference o med narodnem gospodarskem sodelovanju, ne bo pov7.rcjčiJa npdolnega razbitja dialoga. To nodčrtujejo danes zvečer vsi udeleženci konference. medtem ko se nadaljuje nri-čal^ovanje ob koncu četrtega dneva oogovorov ter 24 ur po prvotno predvidenem zaprtju konference.
Obe skupini držav, ki ,se udeležujejo dialoga Sever Jug, se pravi osem industrializiranih držav in 19 držav v razvoju sta prekinili ob 19. uri svoji vznoredni zasedanji, na katerih proučujejo osnutek sklepnega komunike;a ki sa ga izdelali na jutranji seji. Proučevanje bodo nadaljevali ob 21.30, do plenarnega zasedanja, ki naj bi uradno zaključilo konferenco, pa ne bo prišlo pred polnočjo.
Po treh dneh večkrat živahne razprave, ki .je omogočila nekatere pomembne, vendar nezadostne u-
NAKOPIČILA JE PREKO TISOČ MILIJARD DOLGOV
"■1 ----------------——  —-------------- i
Parlament je dokončno odobril ukrep o razpustu skupine EGAM
Podjetja bodo prešla v upravo IRI in ENI - Zahteva po preiskavi o političnih in kazenskih odgovornostih
RIM, 2. — Poslanska zbornica je odobrila vladni dekret o razpustu EGAM, ki je v zadnjih letih neupravičeno nakopočilo skoraj tisoč milijard deficita in dolgov. Ukrep je, kot znano, prejšnjega dne odobril z nekaterimi spremembami tudi senat in je torej po glasovanju v poslanski zbornici polnoveljaven.
Za razpust EGAM r,a osnovi vlad-
nega ukrepa je glasovalo 136 poslancev, proti 52, medtem ko se jih je vzdržalo 178.
Na osnovi vladnega ukrepa bodo podjetja »verižne družbe* EGAM prešla v upravo IRI jn ENI. Slednji bosta morali v roku petih mesecev ugotoviti, katera podjetja je mogoče rešiti in katera bo potrebno likvidirati. V tem okviru pa se
lndra Montanellija so takoj po atcnhUii odnesli v bolnišnic#
(Tehdoto .ansa)
morata IRI in ENI obvezati, da bosta ohranili zaposlitev tistim, ki sedaj delajo v podjetjih. To se bo lahko zgodilo po načelu «mobilno-sti delovne sile* (se pravi prehajanja iz enega podjetja IRI kli ENI v drugo) ali pa s prehodom delovne sile v zasebna podjetja.
Največ polemik je seveda izzval člen, ki zadeva plačevanje dolgov EGAM. Glede tega vprašanja je bilo dalj časa veliko polemik med strankami levice in vlado, ker je minister za državne soudeležbe Bi-saglia vztrajal, da bi morala zbornica nameniti vsaj 1180 milijard lir. Dejansko pa je zbornica odobrila izdatek 120 milijard, s katerimi naj se izplačajo dolgovi EGAM do bank, za ostale dolgove pa bo potrebno še proučiti položaj.
V bistvu pa je zbornica potrdila «plafond», ki rahlo presega 800 mi lijard lir.
Vlado je zbornica tudi obvezala, da mora pripraviti v najkrajšem času načrt za ovrednotenje sektorjev, ki jih je EGAM zanemarjala in s tem povzročila italijanskemu gospodarstvu težko popravljivo škodo. Gre, kot znano, za rudarstvo, specializirano jeklarstvo in tekstilno mehaniko.
Po odobritvi sklepa je komgnist Gambolato zahteval, naj se v okviru parlamenta začne preiskava o političnih in morebitnih kazenskih odgovornostih za «škandal EGAM*. Zahteval je tudi. naj vlada da na razpolago takoj tudi sklade za plačilo dolgov, ki jih EGAM ima do lastnih delavcev, (st.s.)	• ~-
katerimi tudi amerišk. državni tajnik Cyrus Vanče, že zapustili Pariz. Zato nekateri dvomijo, da bi pred .iakiiutkoro konference ali pa
pred objavo sklepnega komunikeja. ialiko prišlo do plenarnega za
sedanja.
Današnji dan se je začel v vzdušju velike negotovost:. Stališča o-beh skupin so se nekoliko približala -glede nekaterih pomembnih toč:k zelo obširnega dnevnega vida. vendar najpomembnejšega vpraša nja, sc pravi dialog glede energije, ni bdo mogoče rešiti Britanski z.u nanji minister Owen je izrazil ča snikarjem svo.jp razočaranje. .Ker ni prišlo do ustanovitve posebnega mednarodnega organizma, v okviru katerega bi obravnavali vprašanje energije, če bi države v razvoju, je dejal Ovven, nekoliko popustile, bi EGS prav gotovo dosegla od drugih članov skupir-e industrializiranih držav vrsto koncesij na drugih področjih. Ovven je tudi do dal, da obstaja utemeljeno upanje, da se konferenca zaključi vsaj delno pozitivno in da nasprotja glede vprašanja energije ne morejo zmanjšati pomena sporazumov, ki so jih dosegli na drugih področjih.
Predstavnik evropske gospodar ske skupnosti v okviru komisije za surovihe Claude Cheysson je dejal, da čeprav- so rezultati konferenci nezadostni, lahko imajo v daljši perspektivi velik pomen na mednarodnem področju. Cheysson je nato poudaril, pomembno vlogo, ki jo je EGS odigrala v okviru dialoga Sever - Jug. ki se najbrž ne bi nit: začel brez' velikega zanimanja, ki ga je zanj pokazala evropska skupnost.
•Ugledni ameriški senator Jacob Javits je v zvezi s konferenco Sever - Jug dejal, da se nikakor ni zaključila negativno, saj so oelni sporazumi, ki so jih dosegli o številnih točkah dnevnega reda, nepreklicni. Tudi ta izjavo prispeva k splošnemu vtisu, da se je konferenca sicer zaključila brez sporazuma o energiji, vendar s pomembnimi uspehi na mnogih drugih področjih.
Osnutek sklepnega komunikeja so izdelali v ožjem odboru, v katerem so bili prisotni predstavniki tako industrializiranih držav kot držav v razvoju. Besedilo morajo odobriti vse članice skupine devetnajstih. Ko bo besedilo odobreno, naj bi se konferenca še enkrat sestala na zaključnem plenarnem zasedanju, na katerem bodo odločili o sedežu na katerem bodo nadaljevali pogajanja, (if)
V Parizu pogajanja o normalizaciji odnosov med ZDA in Vietnamom
PARIZ, 2.-— V francoskem glavnem mestu so se danes nadaljevali ameriško - vietnamski pogovori za normalizacijo odnospv med obema državama. Današnje srečanje je bilo na sedežu ameriškega veleposlaništva ter; na ministrski ravni. Ame-
riško delegacijo vodi Rihard Holbrook, namestnik zunanjega ministra za vprašanja vzhodne Azije, medtem ko je na čelu vietnamske delegacije podtajnik za zunanje za. deve Phan Hien.
Cilj sedanjih pogovorov je doseči, po možnosti še pred koncem letošnjega leta, vzpostavitev nor. malnih diplomatskih in gospodarskih odnosov med ZDA in Vietnamom. Današnje srečanje je drugo v krogu pogajanj med uradnimi delegacijami ZDA in Vietnama.
V začetku prejšnjega meseca sta se na sedežu vietnamskega veleposlaništva v Parizu delegaciji Hšno-ia in Wasliingtona domenili o nekaterih pomembnih točkah: Američani so ^poročili, da ne bodo' nasprotovali sprejemu socialistične republike Vietnam v Organizacijo združenih narpdov. z vietnamske strani pa so zagotovili, da bodo dali vsa potrebna pojasnila glede usode 800 ameriških vojakov, ki jih pogrešajo v Vietnamu.
RIM, 2. —- V prvem dnevu zasedanja socialistične internacionale v Rimu je tajnik PSI Craxi prebral svoje poročilo o položaju na Sredozemlju, čemur je jedila razprava, na kateri so komentirali tudi izid izraelskih valitev, ter poraz tamkajšnjih laburistov. Predstavniki stranke Mapai so prisotni na zasedanju. Proučili so položaj na Bližnjem vzhodu ter ugotovili, da mora delovanje socialist črnih strank podpreti izključnio mo«»ast miroljubne, konkretne in dokončne rešitve. Nedvomno je, da ima Izrael pravico do obstoja, zelo nevarno pa bi bilo dopustiti trajno zasedbo arabskega o-zemlja. Craxi je med drugim izrazil upanje, da bi vse evropske socialistične stranke zavzele skupno stališče do razvoja odnosov med EGS in državami na sredozemskem področju in še zlasti na Bližnjem vzhodu ter obsodil vlogo, ki jo imata obe velesili, ki dobavljata orožje drža-’’ vaiiJf vpletenim v spor.
Tajnik francoske socialistične stranke Mitterrand je spregovoril popoldne ter obravnaval predvsem vprašanje človekovih pravic ter beograjsko srečanje o varnosti in sodelovanju v Evropi. Mitterrand je poudaril. da je treba odločno sooštovati človekove pravice ter v celoti izvajati helsinške sporazuhie, ne da bi pri tem iskali konfrontacijo, kar bi ogrožalo proces popuščanja napetosti. V nadaljevanju svojega posesa je francoski socialistični tajnik dejal, da se soc:alizem mora boriti proti imperializmu zati-alnih režimov ter je izrazil obžalovanje, da ni nobene mednarodne oblasti, politične in moralne, ki bi lahko uveljavila ta načela. Močnejše države gradijo svoje odnose na ravnovesju ustrahovanja.
iitiiiiMiiiiif n u u timi 1111111111111111111111 u m iiiimi 111(111111,11111!!! || || nnmi || iiiiiiiiiimniiii mul j jhiii
TISKOVNA KONFERENC/} MIRKA KALEZIČA
Poudarjen pomen Forlanijevega obiska
S krčenjem dvojezičnega ozemlja Avstrija krši helsinško listin«
BEOGRAD, 2. — V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu je bila danes redna tiskovna konferenca na kateri je predstavnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mirko Kalezič povedal, da bo na povabilo podpredsednika ZIS Miloša Mirtiča dopotoval na obisk v Jugoslavijo italijanski zunanji tninister Forlani. Njegov obisk tik po pravni veljavnosti osimskih sporazumov, ki so odprli novo stran v odnosih med sosednjima državama, je še posebno pomemben, je dejal Mirko Ka lezič.
Kot pomembnega je ocenil tudi napovedani obisk predsednika sirske vlade Abdela Rahmana, ki bo v kratkem prišel v Jugoslavijo.
V	nadaljevanju tiskovne konference je Mirko Kalezič obsodil, invazijo rodezijskih oboroženih sil v Mozambik. Na neposredno vprašanje o možnostih, da bi predsednik Tito oktobra obiskal Portugalsko pa je dejal, da je Tito povabilo za obisk sprejel, da pa še niso določili natančnega datuma.
Ko so ga novinarji vprašali za o ceno zadnjih u-edb avstrijske vlade o dvojezičnih napisih in pravici do rabe slovenščine je Mirko Kalezič odgovoril: Uredbe avstrijske vlade nedopustr > zmanjšujejo tisto o zemlje na katero se povsem določno nanaša tret ;i odstavek sedmega člena državne pogodbe o enakopravno sti slovenščine v uradih in krajevnih napisih.
V	nadaljevanju tiskovne konference je predstavn;k zveznega sekretariata za zunanje zadeve na kratko spregovoril še o dogodkih v Angoli, odklonil pa je delno zmotne razlage
izjave predsednika Tita o novem -vrhunskem srečanju predstavnikov de-žel udeleženk konference v Helsinkih. Napovedal je tudi obisk kanadskega zunanjega ministra Jolipa Je-minsona. Ob koncu današnje tiskovne konference je povedal, da pozorno spremljamo pariški dialog, da pa bo našo oceno o konferenci podal zvezni sekretar za' zunanje zadeve Minic ob vrnitvi iz Pariza, (j.m.)
Šf vedno negotov reden zaključek šolskega leta '
RIM, 2. —> Tudi drugo srečanje med ministrom za 'šolstvo Malfatti-jem in «avtonomnim» sindikatom SNALS nj obrodil pozitivnih rezultatov, kar pomeni, da nad italijansko šolo še lebdi Damoklejev moč «blokade» redovalnih konferenc, ki bi preprečila zaključek šolskega leta.
SNALS je sklenil, da bo na os novi MalCattijevih protipredlogov, ki so zgolj ekonomskega značanja, sklepal o nadaljnji akciji na jutrišnji seji osrednjega odbora sindikata.
RIM, 2. —• Rezultati nedavnega londonskega »atlantskega vrija* in skorajšnja beograjska konferenca o izvajanju helsinške listine so bili teme seje zunanjepolitične poslanske zbornice, kateri je poročal minister Forlani. V razpravo so posegli, med drugimi. Segre (KPI). Lombardi (PSI) in Fracanzani (KD).
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
3. junija 1977
PRED PONOVNIM SESTANKOM USTREZNE KOMISIJE IN RAZPRAVO V DEŽELNEM SVETU
Slovenci in demokrati odklanjajo deželni predlog o šolskih okrajih
Kavbojski «0’ Kaj» ali plaz smeha...
Zanimiva znanstvena študija prof. Bonamoreja, ki izpodbija stališče deželnega odbora in dokazuje dolžnost dežele, da predvidi ustanovitev samostojnih slovenskih šolskih okrajev !
Predlog deželnega odbora o razdelitvi šolskih okrajev, ki pa ne u-pošteva zahteve po ustanovitvi ločenega slovenskega šolskega okraja, je naletel na splošno odklonilno stališče vse slovenske javnosti 'n demokratičnih sil, ki ocenjujejo tako negativno zadržanje deželnega odbora do te utemeljene zahteve kot odraz vztrajanja na nerazumevanju realnih potreb Slovencev v naši deželi in njihbvega neoviranega kulturnega razvoja.
Kot znano so se vse slovenske organizacije in vsi izvoljeni slovenski tolskj organi izrekli za ustanovitev enotnega slovenskega šolskega okraja za vso deželo, kjer živimo Slovenci, ker bi tak enotni okraj najbolj ustrezal interesom avtonomnega razvoja slovenskega šolstva in ker ga končno utemeljujeta tudi sam pooblastilni zakon iz letfe 1973 in odlok predsednika republike iz leta 1974. Za slovenski šolski okraj so se s sprejemanjem resolucij izrekali tudi občinski in pokrajinski sveti, šolski sindikat in sile demokratičnega ustavnega loka in končno je tudi sam deželni odbornik za šolstvo Mizzau pred časom bil na stališču, da je potreben za slovenske šole poseben šolski okraj.
Razprava o predlogu deželnega odbora bi morala biti na dnevnem redu 31. maja, a je bila odložena na torek, da izreče o predlogu dokončno stališče pristojna deželna svetovalska komisija v kateri bodo — kot napovedano — predstavniki SSk in leve opozicije vztrajali na zahtevi, da mora deželni odbor
v	svojem predlogu predvideti ustanovitev okraja za slovenske šole, saj’ gre izključno za stvar politične volje, ki pa je sklicevanje na pristojnost parlamenta, nikakor ne odraža.
Zanimiva študija, posvečena pravnim aspektom avtonomnih slovenskih šolskih okrajev, ki jo je napisal prof. Daniele Bonamore, Rimljan, sicer pa že več let profesor šolskega prava na tržaški univerzi ter globok poznavalec pravnih problemov slovenske šole, bo v kratkem izšla v reviji «Rivista giuridica del-la scuola», ki jo izdaja založnik Giuffrč in ki velja za najbolj ugledno znanstveno publikacijo, ki se ukvarja s pravnimi problemi šolske ureditve. Študija je zanimiva še zlasti zato, ker s samim pooblastilnim zakonom in odlokom predsednika republike izpodbija nevzdržno in neutemeljeno stališče deželnega odbora.
Glede na to, da je to prva in doslej edina znanstvena študija o problemu slovenskega okraja, ki je postal v teh dneh še posebno pereč, smo prof. Bonamoreja zaprosili, da nam oriše zaključke, do katerih je i prišel pri proučevanju te problema tike.
Kot izhodišča za svojo študijo se j je prof. Bonamore poslužil obsto- j ječih norm o šolskih okrajih, se pra-j
vi	zakona od 30. julija 1973, štev. 477 (pooblastilni zakon), in odloka predsednika republike z dne 31. maja 1974, štev. 416. Prva njegova u-gotovitev na osnovi obstoječe zakonodaje je, da bi ustanovitev finega samega okraja deželnega obsega za slovenske šole kršila določbo člena 7. pooblastilnega zakona, ki prepoveduje, da bi okraj obsegal večje ozemlje, kot je pokrajina.
Tej negativni ugotovitvi sledi druga, pozitivna, po kateri obstaja ne samo možnost, ampak dolžnost, da se ustanovita dve- slovenska šolska okraja: eden za tržaško in e-den za goriško pokrajino. V tej fazi — nadaljuje prof. Bonamore — je nemogoče ustanavljati slovenski šolski okraj v videmski pokrajini, ko pa tam ni slovenskih šol. Ko pa bi se začele tudi v Benečiji ustanavljati slovenske šole, bi jih lahko vsaj v začetni fazi priključili h goriškemu okraju, saj so občine videmske pokrajine, v katerj živijo Slovenci, povečini na meji z goriško pokrajino.
Od kod pa dolžnost — in ne le možnost — ustanovitve šolskih o-krajev? Obstajajo trije pogoji — odgovarja prof. Bonamore — za u-stanovitev okraja. Prva dva st« kvantitetnega značaja: okraj mora zajeti prebivalstvo, ki ne presega 100.000 enot, ter mora vsebovati »popoln šolski sistem*, se pravi šole vseh stopenj z izjemo univerze. Kvalitetni pogoj pa izhaja iz besedila zakona, ki določa, da je treba pr; določevanju območja okraja upoštevati »družbene, gospodarske” in kulturne značilnosti* zainteresirane cone. Prav tako zakon govori o funkcijah okrajev ter med te našteva »demokratično participacijo krajevnih skupnosti*, pa tudi »kulturno in civilno rast krajevne skupnosti*. Jasno je torej, da mora okraj služiti neki skupnosti, ki ima lastne značilnosti in potrebe. Zato ni mogoče, da bi pri ustanavljanju okra jev ne upoštevali slovenske narodnostne skupnosti, ki ima vse pogoje, ki jih določa zakon o ustano vitvi šolskih okrajev.
Ko bi torej deželni odbor — po mnenju prof. Bonamoreja — odre kel ustanovitev slovenski)^ okrajev, bj jasno kršil omenjene zakonske določbe, da ne govorimo seveda o vseh ustavnih in mednarodnih na čelih o zaščiti manjšine, ki bi bili na ta način grobo teptani. Predla gati ustanovitev «mešanih* okrajev,'1 in torej vključitve slovenskih šol v
pretežno julijanske okraje, ni torej nič drugega — zaključuje prof. Bonamore — kot grob in protizakonit poskus raznarodovanja, ki je vreden fašistične tradicije.
Poleg tega pa bi tak okraj kršil tudi kvantitetni pogoj, k j smo ga prej omenili, po katerem mora okraj vsebovati »popoln šolski sistem*. Za italijanskega državljana slovenskega jezika — poudarja namreč prof. Bonamore v svoji študiji — je popoln šolski sistem samo tisti, ki mu nudj šole vseh stopenj v njegovem jeziku. Tak okraj pa je lahko samo izključno slovenski okraj na pokrajinski bazi.
Zanimiv je tudi tisti del študije, ki odločno zavrača tezo deželnega odbornika Mzzaua (kakršno je še pred nekaj dnevi zagovarjal v deželnem svetu) o domnevni »teritorialni bazi* okrajev. Prof. Bonamore argumentirano ugotavlja, da zakon nikjer ne omenja tega pogoja. ampak da govori o «šolskih komprenzorijih* brez vsakršne teritorialne osnove.
Zanimivi so tudi nekateri zaključki procedurnega značaja. Tako je prof. Bonamore mnenja, da bi vsak zainteresiran državljan lahko vložil sodni priziv proti morebitnemu predlogu deželnega odbora, ki bi ne predvideval slovenskega okraja in bi torej očitno kršil črko in duha zakona o ustanovitvi šolskih okrajev. Isto pravico bj seveda imeli proti morebitnemu ministrskemu dekretu o ustanovitvi okrajev.
na, slovesnost pa se je zaključila 'sističnih načel v praksi, upošteva- i nju različnih zgodovinskih, gospodarskih, socialnih in drugih specifičnih problemov družbenega razvoja, kot tudi pri spoznavanju in razumevanju političnih tokov, ki vodijo, danes napredne sile v svetu v borbi za mir, razumevanje med narodi in njihov napredek.
Srečanja, so se poleg kolektiva jugoslovanskega generalnega konzulata, udeležili tudi predstavniki številnih jugoslovanskih ustanov in podjetij v deželi, (ni)
Včeraj na generalnem konzulatu
Proslava važnih obletnic v SFRJ
Včeraj je tudi jugoslovanski generalni konzulat v Trstu proslavil pomembni obletnici v zgodovini jugoslovanskih narodov — obletnico rojstnega dne predsednika Tita in 40. obletnico Titovega vodstva ju goslovanske komunistične partije.
Z željo, da bi še dalje ostal na vodstvu svoje domovine in da bi še dolgo tako uspešno vodil državo na noti Krepitve svouode, neodvisnosti, enotnosti, bratstva in socializma, je na tovariškem srečanju začel svoj govor sekretar CK ZK Slovenije Franc Šetinc, ki je poudaril znanstveno spoznanje vodilne vloge jugoslovanskega delovne-
• Sinoči se je na vrtu za Vatikanom pričel festival komunističnega tiska, katerega prirejajo sekcije Sv. Jakoba, Magdalene in Pončane. Nastopu znanega kantavtorja Eugenia Finar-dija je sledilo izredno veliko število mlade publike.
Zagreoško gledališče «Komedija» je tudi sinoči z velikim uspehom ponovilo v nabito polnem Kulturnem domu svoj kavbojski glasbeni strip «0'Kaj». Nastopajoči so s svojo mojstrsko igro povsem pritegnili občinstvo, da se je imenitno zabavalo,
največ smeha pa sta seveda izvabljala oba kavboja Virginia Virgil in Pensilvania Penny s svojim neizčrpnim rezervoarjem pristnega ljudskega humorja. Zelo je ugajala tudi glasba z westrnskimi melodijami in ritmom. Zagrebški gledališki mojstri
bodo s svojim glasbeno - komičnim spektaklom nastopili še drevi, potem pa nam ne bo preostalo drugega, kot da jim že sedaj izrečemo vabilo tudi za prihodnjo sezono.
Na sliki: zagrebški gostje se zahvaljujejo za topel sprejem.

S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Predsednik Lucio Ghersi
%
pomenu proslave '2. junija
Poudaril je nujnost soočenja vseh demokratičnih strank za premostitev sedanje krize v državi
Tržaški pokrajinski svet je na svoji sinočnji seji odobril nekaj nujnih sklepov upravnega značaja. Ob začetku seje je predsednik Lucio Ghersi poudaril pomen državnega praznika 2. junija. Dejal je, da praznovanje 2. junija ni le formalnost, šc zlasti ne glede na kočljive trenutke, ki jih preživlja država. Ghersi je izraz.il zaskrbljenost nad naraščanjem nasilja v državi in nad napadi na časnikarje ter naglasil, da dajejo okoliščine misliti, da gre za organiziran napad na demokratične pridobitve odporniškega gibanja. Dejal je, da tudi tista gibanja, ki se sklicujejo na antifašizem in se izdajajo za skrajno levičarsko usmerjena delujejo v popolnem nasprotovanju z ideološko usmeritvijo levičarskih političnih strank in da so le člen provokatorske organizacije, ki seje negotovost. med državljani, kar koristi le reakcionarnim krogom.
Ghersi je nato naglasil, da niso potrebni novi zakoni, ampak morajo

NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Izglasovan zakon o nadzorstvu nad delovanjem krajevnih uprav
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
se je preselila v nove prostore v Ul. sv. Frančiška 20 — III. nadstropje. Opozarjamo, da telefona, čeprav je številka ostala nespremenjena, še nimamo vključenega.
Normo so podprle vse svetovalske skupine, le MSI se je vzdržala - Pittoni o letošnjem praznovanju dneva republike
Deželni svet je na včerajšnji seji zaključil razpravo o zakonu, ki določa nove norme za nadzorovanje poslovanja krajevnih uprav. Gre ?.a zakon, ki ga je dfezelna skupščina odobrila že v lanskem aprilu, a kj ga je vlada zavrnila z vrsto pripomb in dopolnil. Deželni odbor je v tem času (delo se je zavleklo zaradi potresa) pripravil novo besedilo zakona, ki po eni strani upošteva vladne pripombe, po drugi pa vnaša tudi vrsto izboljšav.
Včeraj sta spregovorila še poročevalec Ginaldi in odbornik za krajevne ustanove Bianchini, na kar je skupščina prešla na glasovanje. Zakon je bil sprejet z veliko večino glasov: le svetovalci MSI so se vzdržali.
V začetku seje je predsednik skupščine Pittoni v krajšem posegu proslavil dan republike Dejal je, da letošnii praznik sovpada z izredno težavnim političnim, socialnim in gospodarskim trenutkom v državi. Pred novim škvadrizmom in delovanjem krogov, ki ga podpirajo, in pred zahtevami, ki jih postavljajo delavci, ženske in mla dina — je nadaljeval Pittoni -- ni dovoij, da bi se abstraktno sklicevali na načela demokracije in u-stavne listine, temveč se je treba konkretno zavzeti za to. da ffodo ta načela dejansko zajamčena. Pri tem pripada pomembna vloga ne le osrednjim oblastem, temveč tudi krajevnim silam. Tako ie tudi naša dežela dolžna, da napne vse sile, da bo zmagala v boju za demokracijo. Vsa naša prizadevanja morajo biti usmerjena v tem smislu. tako da bomo tudi v prihodnjih letih proslavljali dan republike v duhu idealov, ki so prevevajo o-svobodilno borbo in ki predstavljajo osnovo naše antifašistične republike.
Na koncu je Pittoni izrazil soli damost deželnega sveta s časnikarjema I. Montanellijem in V. Brunom, ki sta postala žrtev napada škvadristov. Solidarnost so izrazili tudi načelniki svetovalskih skupin Biasutti (KO). Zanfaanini (PSI), Morelli (MSD. Colli (KPI) in Lonza CPSDI).
la potožila venec k spomeniku padlim na dvorišču vojašnice, sledilo je branje pozdrava vsedržavnega poveljnika karabinjerjev gen. Mina, slovensnost pa se je zaključila z govorom polk. Forcelle, Jri je orisal dejavnost karabinjerjev s posebnim poudarkom na dogodke zadnjega leta.
Obletnica ustanovitve karabinjerskega rodu
Včeraj je bila v karabinjerski voiašnici «Petiti di Roreto* svečanost ob 163. obletnici ustanov itve karabinjerskega korpusa v italijanski vojski. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Po maši sta poveljnik tržaškega vojaškega pre-zidija gen. Gresti in poveljnik tržaških karabinjerjev polk. Fofctl-
Izjava solidarnosti sindikata časnikarjev i Montanellijem in z Brunom
Sindikat časnikarjev dežele Furlanije - Julijske krajine je včeraj izdal poročilo, v katerem obsoja napad na direktorja milanskega časopisa «11 Gtomale nuo,vo» Indra Mon-tanellija in na namestnika direktorja genovskega dnevnika «11 secolo XIX* Vittoria Bruna in izraža obema časnikarjema solidarnost ter jima želi čimprejšnje okrevanje.
SPD TABOR - Opčine vabi na raz stavo AVREL1JA LUKEŽIČA v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo odprta do 5. junija. Umik: ob praznikih od 10. do 12. ure m od 17. do 21. ure; ob delavnikih od 19. do 21. ure.
oblasti ukrepati predvsem tako, da z uveljavljanjem obstoječih zakonov preprečijo nasilje. Pri tem pa je seveda treba tudi odpraviti nerazvitost na nekaterih področjih države, kajti tudi to nevzdržno stanje je eden izmed povodov za naraščanje- nasilja. Predsednik tržaške pokrajine je zaključil svoj govor z željo, da bi tiste stranke, ki so se borile proti fašizmu, ki so odločilno vplivale za dosego republiškega ustroja države in ki so sodelovale pri sestavi ustave, z enotnimi stališči pripomogle Italiji, da premosti sedanjo krizo.
Priprave gospodarskega odbora SKGZ
na gospodarsko konferenco
Na novem sedežu Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Ul- sv. Frančiška se je včeraj sestala komisija za proučevanje gospodarskega dela .osimskih sporazume,v,...k L deluje v okviru gospodarskega odbora SKGZ. Osrednja točka razprave je bila priprava na gospodarsko konferenco o tržaški pokrajini, ki bo od 24. do 26. .junija in na kateri bodo s svojimi poročili posegli tudi SKGZ. Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza. Beseda je tekla o široki paleti gospodarskih vprašanj, Tki so temeljnega pomena za dvig tržaškega gospodarstva in obenem gospodarstva narodnostne skupnosti.
Poleg tega je komisija razpravljala o pripravah na gospodarsko konferenco v Gorici ter o perečem problemu avtoporta v Štandrežu.
s. k.
DANES OB 18. URI
V Zgoniku otvoritev občinske razstave vin
Bogat kulturni, športni in zabavni[ spored
Danes popoldne bo v Zgoniku ob 18. uri otvoritev 13. občinske razstave vin, ki jp prireja zgoniška občinska uprava v sodelovanju s tre-mj domačimi društvi. Obiskovalci te tipične in tradicionalne vinske razstave bodo lahko izbirali med dvanajstimi vzorci belega vina in štirinajstimi vzroci terana.
Po oivoritvi bo v prostorih otroškega vrtca v Zgoniku javno ocenjevanje, na katerem se bodo strokovnjaki izrekli o kakovosti posameznih vin. Ob 20. uri se bo pričel članski balinarski turnir, od 20.30 dalje pa bo igral za ples ansambel Su-pergroup.
Jutri popoldne bo na sporedu mednarodni mladinski odbojkarski turnir, zvečer pa bo zabaval občinstvo ansambel Lojzeta Furlana.
V nedeljo bo razstava vin dosegla svoj višek, saj bo poleg turnirja v briškoli in v ruskem kegljanju od 17. ure dalje na sporedu res bogat kulturni spored, na katerem bodo nastopili partizanski pevski zbor Karol Pahor iz Ljubljane, pihalni orkester iz Pirana in narodno zabavni ansambel Taims. Ob 20.30 bo tombola z dobitki v višini 100 tisoč lir, nato bo do 1. ure igral ansambel Lojzeta Furlana.
...	b.s. ’
toženi kioski s specialitetami na žaru in pa s pristno domačo kapljico.
Organizatorji upajo, da jim bo vreme naklonjeno in da se bo obenem odzvalo njihovemu vabilu čim večje število ljudi, tako da bo njihovo požrtvovalno delo poplačano.
Šolske vesti
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
PO IZREDNO USPELIH 'PREDSTAVAH »JALTA, JALTA* V PREDLANSKI IN «GUBEC BEG* V LANSKI SEZONI, BO PONOVNO MED NAMI GLEDALIŠČE »KOMEDIJA* IZ ZAGREBA!
TOKRAT NAM BODO PREDSTAVILI IZJEMNO ODRSKO POSTAVITEV, KAVBOJSKI GLASBENI STRIP
«0’ KAJ»
ALI
Ne budi žejnih bizonov, tujec ... sladko spijo
Avtorji: NINO ŠKRABE - BORIS SENKER - TAH1R MUJ1ČIČ Glasba	STIPICA KALOGJERA
Dirigent	PERO GOTOVAC
Scena	DRAGO TURINA
Kostumi	TAH1R MUJIČIČ
Koreograf	TIHANA ŠKRINJARIČ
Režija	VLADO ŠTEFANČIČ
DANES, 3. JUNIJA, OB 16. URI — Abonma red D - mladinski v sredo in red E - mladinski v četrtek
V Kulturnem domu v Trstu
Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani zamenjati stalne dneve abonmajev, ter jih združiti, ker ima gledališče »Komedija* na razpolago samo en dan za gostovanje v Gorici in tri dni za gostovanje v Trstu. Prosimo cenjene abonente za razumevanje. Obenem lepo prosimo abonente, ki se iz kakršnegakoli vzroka ne bi mogli udeležiti predstave, da to telefonsko sporočijo (v Trstu: tel. 734-265)
PRODAJA VSTOPNIC 1 URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV
Gledališča
VfcRDl
Dana« ji simfonični koncert bo vodil eden najbolj obetajočih mladih italijanskih dirigentov Riccardo Chailly.
Na sporedu bo Psalm št. IX Goffre-da Petrassija, katerega še niso predvajali v tem gledališču, ter še Četrta simfonija Čajkovskega. Prodaja vstopnic za današnji (ob 21. uri) in jutrišnji (ob 18. uri) koncert pri blagajni gledališča (tel. 31948).
Učitelji in starši osnovne šole Prosek vabijoina zaključno šolsko prireditev v soboto, 4. junija,, ob 18.30 na šolskem dvorišču. Razstava risb in ročnih del bo v nedeljo, 5. t.m., od 9. do 13. ure in od 16. do 20. ure.
OD JUTRI DO PONEDELJKA
PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
organizirajo
7. PRAZNIK VINA
Jutri, 4. junija:
Ob 17. uri — otvoritev kioska Od 20. ure dalje PLES z ansamblom S.UPERGROUP Nedelja, 5. junija:
Ob 10. uri — otvoritev kioska Ob 17. uri — koncert godbe na pihala BREG, nastop domačega pevskega zbora, otrok osnovne šole iz Boršta in s Peska, moškega pevskega zbora «S. Gregorčič* iz Kopra in folklorne skupine iz Aviana.
Od 20. ure dalje PLES Ponedeljek, 6. Junija:
Ob 19. uri — nagrajevanje vinogradnikov XXI, razstave vina v Dolini.
Od 20. ure dalje PLES
' VABLJENI!
Sedmi praznik vina v Borštu
Smo sredi pomladi, torej v času, ko po slovenskih vaseh v zamejstvu začenjajo prirejati raznovrstne šagre, razstave vin in podobno. E-den takih praznikov bo v soboto, nedeljo in ponedeljek, to je 4., 5. in 6. junija v Borštu in sicer 7. praznik vina.
Prireja ga domače prosvetno društvo «Slovenec» s sodelovanjem vinogradnikov Iz Boršta in Zabrežca. Boršt postaja v zadnjem času eno najpomembnejši središč vinogradništva v zamejstvu. Pravilno je torej, da se prav v takem času priredi praznik, na katerem se toči pristna domača kapljica.
Praznik se bo vse tri dni odvijal v »Hribenci* pod vasjo.
Program bo sledeč: jutri, 4. 6., bo ob 17. uri otvoritev, nakar bo ples z ansamblom «Supergroup*.
V	nedeljo, 5. junija, ob 17. uri bo koncert godbe na pihala »Breg*. Sledil bo nastop domačega mešanega pevskega zbora «Slovenec» in osnovnošolskih otrok iz Boršta in s Peska. Gostje praznika bodo folkloristi iz Aviana in moški pevski zbor S. Gregorčič iz Kopra, ki ga vodi mladi, a perspektivni Matjaž Šček. Od 20. do 24. ure ples,
V	ponedeljek, 6. junija, bo ob 19. uri nagrajevanje vinogradnikov, ki so sodelovali na letošnji razstavi vina v Dolini. Sledil bo ples ob zvokih ansambla «Supergroup*.
Vse tri dni bodo delovali dobro za-
NENAVADNO «ČRN» DAN
Vrsta nesreč na tržaških ulicah
Dva pešca in trije motociklisti huje ranjeni
Včeraj se je v Trstu pripetilo nenavadno veliko število prometnih nesreč s številnimi ranjenci. Okoli 8. u-re so morali reševalci Rdečega križa pohiteti v industrijsko cono, kjer je pred obratom Durissini 33-letni Gior-gio Zadra iz Brescie s fordom escort podrl 38-!etno Eldo Lampe por. Zgur iz Milj, Ul. Oberdan 6, ki je prečkala cesto baje izven prehoda za pešce. Zaradi zloma desnega kolka se bo morala Lampetova zdraviti 60 dni na ortopedskem oddelku bolnišnice.
Tri ure kasneje se je pripetila podobna nesreča na križišču med Ul. Baiamonti in Ul. Svevo, kjer je 23-letna Marina Benvenuti s fiatom 500 podrla 73-letnega upokojenca Salva-toreja Derossija iz Ul. S. Pellegrino 1. Derossija so zaradi udarca v glavo in krvavenja iz levega ušesa sprejeli na nevrokirurški oddelek,
Malo po 14. uri sta 2l-letni Fulvio Belsasso s Trga Ospedale 2 in 24-ietni
Claudio De Denaro iz Miramarskega drevoreda 37 z vespo, ki jo je upravljal De Denaro, trčila v nasproti vozeči avto beograjske registracije. De Denaro si je pri nesreči, zlomil desno piščal in levi kolk, zaradi česar se bo moral zdraviti dva meseca na ortopedskem oddelku, Belsassu pa so v bolnišnici dali. prvo pomoč in ga odslovili. Okreval bo v tednu dni.
Pri trčenju motornega kolesa v avto na križišču med Ul. Doda in Ul. D'A1-vianr si je okoli 16. ure 55-letni motociklist Gilberto Mazzilli iz Ul. Gatteri 55 zlomil nosno kost: okreval bo v 15 dneh. Težje telesne poškodbe pa je zadobil 17-letni dijak Adriano Vecchiet iz Ul. Polesini 8. Tudi on je z motornim kolesom trčil v nasproti vozeč avto. Zaradi zloma levega kolka in leve piščali se bo moral zdraviti 90 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
Nepojasnjene okoliščine
smrti priletnega moškega
Včeraj v zgodnjih popoldanskih lirah so morali reševalci Rdečega križa pohiteti v Ul. Castaldi, kjer je na pločniku ležal prileten moški. Dežurni zdravnik dr. Giassi pa nesreč niku ni več mogel pomagati, ker je bil že mrtev. Ugotovili so, da g,e za 72-letnega Luigija Centazza i Ul. Lago 8 in s privoljenjem državnega tožilca je policija odredila prevoz trup)a v mrtvašnico glavne bolnišnice. ‘ V popoldanskih urah pa se je na kvesturi zglasil 33-letni uslužbenec bolnišnice A. G., ki je dejal, da je videl Centazza vpletenega v pretep s skupino mladeničev na križišču med Ul. Vasari in Ul. Oriani. Na osnovi tega pričevanja je policija nemudoma uvedla preiskavo, da izsledi mladeniče, ki so sodelovali pri pretepu
PD F. VENTURINI - I)OMJQ PD F. PREŠEREN - BOLJUNEC
s sodelovanjem
OSNOVNE ŠOLE F. VENTURINI IZ BOLJUNCA
prirejajo
VEN TURI NIJEVO PROSLAVO
ki bo danes, 3. junija, ob 2i. uri v gledališču »Francg Ppešeren* v Boljuncu.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 3. junija PAVLA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20,48. — Dolžina dneva 15.30. — Luna vzide ob 22.23 in zatone ob 7.05. Jutri, SOBOTA, 4. junija FERDO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23 stopinj, najnižja 12, ob 19. uri 21,4 stopinje, zračni tlak 1014,8 mb ustaljen, vlaga 28-odstotna veter vzhodnik-severovzhodnik 18 km na uro, nebo 7 desetink pooblačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. junija 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 70-letna Carla Sferza por. Gregori, 69-letni Angela Habjan, 75-Ietna Luca Maddalungo, 67-letni Carlo Smaldino, 77-letna Maria Guido, 71-letna Iolanda Mafalda Soranzo, 11-letni Roberto Hirst, 90-letna Valeria Waschel. 83-letna Filomena Vesnaver vd. Filippi, 76-letna Antonia Bozzola vd. Mazzolini, 73-eltni Renato Trevisi-ni, 84-letni Nazario Grio, 54-letni Mario Lovriha.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjer-ska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
AVDITORIJ
Od 6. junija »LA FAMIGLIA DELLo AN$IQUARIO» v izvedbi Teatra Sta-bile. Nastopajo M. Abruzzo, R. Bian chi, G. Galavotti ir} A. Buonaiuto. Režija Furio Bordon, scene in kostumi Sergio d Osmo. Abonmajski odrezek št. 8.
PODRUŽNICA
GLASBENE MATICE - PROSEK PD PROSEK - KONTOVEL
Jutri, 4. junija, ob 20.30 v prosvetni dvorani na PROSEKU
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
' PODRUŽNICA GLASBENE MATICE NABREŽINA PD IGO GRUDEN
Jutri, 4. junija, ob 20.30 v dvorani PD Igo Gruden
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
Izleti
Združenje Union prireja v nedeljo, 5. junija, dva izleta: enega v bolnico Franjo in drugega k Osojskemu jezeru. Informacije in prijave pri Združenju Union, Ul. Valdirivo 30 - tel. 64459 vsak dan, razen srede, od 17.30 do 19.30.
SPDT prireja v nedeljo, 5. junija, izlet z osebnimi avtomobili na Creto Grauzario (2066 m)nad Moggiom Udine-se. Hoda bo predvidoma 5 ur.
SPDT prireja v nedeljo, 12. junija, ob priliki 6. srečanja zamejskih in planinskih društev iz Slovenije, avtobusni izlet na Matajur, kjer bo slavnost in kulturni spored. Izlet je primeren za vse. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20.
Kino
La Cappella Underground Ciklus P° skega filma — 21.00 «La terra P messa*. A. Waida. Barvni fih0; Ariston 16.30 «L’Agnese va a mofk 1 ■ Stefano Satta Flores, Michele do. Barvni film.	...
Mičnim 16.30 «Orzowei» (II figlio *e savana). Barvni ifilm.
Nazionale 16.00 »Gorgo*. Bill Trav’e Barvni film.	Ml
Grattacielo 16.00	«Giovani leoni*.	:
Ion Brando in	Dean	Martin.	«,1
Fcnice 16.30 «Kitornano quelli °e., calibro 38». Antonio	Sabato.	’i
vedan mladini pod 18. letom.
»
Excelsior 16.00 «Maladolescenza»- p prepo'r

<S

Jonesco in Lara Wendel. dan mladini pod 18.	letom.	«
Eden 17.00 »Cattive abitudini*.
Jackson in Melina Mercouri. Bao film.	^
Ritz 17.00 «11 figlio del gangster* ‘ lain Delon, Luis Julien, Carla “ J vina.	Barvni	film.	r	,
Aučora	17.00 «11	cadavere	del wi° ..	i*1
«11 cadavere u«,	^
mico* Jean Paul Belmondo. £
»;
veddn mladini pod 14. letom, film.	.i
Capitol 16.30 «Febbre da cavaja Enrico Montesano in Chat® Spack. Barvni film.	,,,
Cristallo 16.30 «La squadra antif* Tomas Milian. Prepovedan i™* pod 14. letom. Barvni film-
•>
Moderno 16.30 «La gang del Parifl10* Alain Delon. Barvni film. ptlu Iir( Fiiodraniniatico 16.15 «Le ragazze -Pon*. Prepovedan mladini P°“ letom. Barvni film.	.
Ideale 16.00 »Assassinio sull'Al»
Clint Eastvvood. Barvni film. ^ Impero 16.30 »Nerone*. Enrico sano, Pippo Franco. Barvni IlllT1' f, Radio Zaprto.	_i|
Vittorio Vencto 16.00 «L’ultima d00^ jn Ornella Muti in Gerard Depaf®^ J Prepovedan mladini pod 18- 'e P Barvni film.	j,
Abbazia 16.00 «La minorenne*- jj, Guida. Prepovedan mladini P°° letom. Barvni film.
Astra 16.30 »Giulio Cesare, il c° jjjt' fc*
statore delle Grjlie*. Camerofl chell. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 »Una MagnuFS, J cigl per Tony Saitta*. Stuart man. Barvni film.
ZDRAVSTVENA Nočna služba in EN PAS od 22. St. 732-627.
SLl^ h
DEŽURNA S^tl \
za zavarovance	^
do 7. ure:

Namesto cvetja na grob MarHp ražin daruje Justina Bizjak 5.0 za Dijaško matico.
izre^!
Vojtehu Lovrihi in svojcem , iskreno sožalje prosvetno d rus'. ^ pevci zbora »Valentin Vodnik* gubi dragega očeta Marija.
" mm \
BANCA Dl CRHDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P A.
TRAT ULICA F PILZMO 'a*? BW»tofl
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 2. 6. 1977
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Syedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinari debeli drobni
883.50 855.—
1524.50 348,25 178,—
24.-
372.50 52,10
820.—
357.—
146.-
197,—
162.—
22.-
23,55
45,-
45,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Dne 1. junija je preminila naša draga babica
MARIJA CIJAK
‘ Pogreb pokojnice na Proseku št. 97.
bo danes, 3 junija, ob 16. uri iz hiše
žalost
Žalujoče družine: Cijak, Starc, Sa®1' Briščik ter drugi sorodniki-
Prosek, 3. junija 1977
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 — tel. 38006
Naznanjamo žalostno vest, da n®8 ^ za vedno zapustil naš predragi
MARIO LOVRIHA
Pogreb bo jutri, 4. t.m., ob 13-3® mrtvašnice glavne bolnišnice naravd v dolinskp cerkev.
Žalujoči: žena x«idja, sin z ženo Ivanko, sestri Danil* Ljuba ter brat Pepl z družin*01 in drugo sorodstvo
Dolina, Boljunec, 3. junija t9TI

'»l
K

*

j!
;

i
i
I
Jimorski DNEVNIK 3
beneški dnevnik
POMEMPNO ZBOROVANJE PODROČNEGA ODBORA KPI V ČEDADU
Osimski sporazum in obnova po potresu odpirata boljše perspektive Benečiji
Plimski sporazum velja za vso deželo in ne le za Tržaško in Goriško - Z globalno zaščito ^enačiti vse Slovence v deželi - Za tesnejše sodelovanje s Furlani in z obmejnimi področji
~ Čedadu je biln v ji fk zvečer zborovanje, k j. ga jj paniziral področni odbor KPI 'tiitjd- Manzan in Nadiške do hL Zborovanje, ki ga je sklenil Su Poslanca Maria Lizzera. je ^va,° probleme prei-oda in jJi Furlanije, perspektive, ki %f!ra os’mski sporazum ter Polnega	priznanja	pravic
%re- skupnosti Debato je o-itj.'!1. informativni prispevek o lCenih in predvidenih vohu-tev	Soški dolini, ki so	ga pri-
loo . Predstavniki zveze komuni-Tolmina. Ti sc tudi izrazili IfL Po vedno konkretnejšem so-l«lj Qni« med obema narodoma I; gospodarskem področju. it-j diskusije. v katero so posegli Seniki KD, PSI. in PSDl ter bltn^ beneških kulturnih Le*. je prišla do izraza volja, it:, uresničijo perspektive, ki jih sporazum odpira za go jj razvoj	videmske	pokra-
>.	s	tem, da	se začne	enotno
t^Pvati problem razširitve u-■a 0s*i za sodelovanje na področju ’!»w iS; obrtništva, turizma in ! ^ne tudi na furlansko ozemlje. C*be; je bila na zborovanju u>vana slovenska narodnost-'t^Pnost. njeni gospodarski pro-)[f(' nujnost. da se zaustavi dol-■l( razseljevanje, vloga sloven-%!■ fPnosti na ozemlju, kjer se , ‘kirajp izkušnje mednarodne-fJ°delovanja, nujnost polnega i njenih jezikovnih pravic polnega pravnega izenačenja L ^vencev v deželi Za uresni-lija leh ciljev pa je nujno, da i-ki?„ država izda zakon o glo-I zaščiti slovenske manjšine in i,Pravne ustanove takoj začne-• Pobudami, ki nat konkretizira-•Lprspekfve vsestranske enako-rksti Slovencev v deželi.
%
v svojem boju za nacionalno ena kopravnost na vseh področjih.
Prvi je o problemu obnove po potresu spregovoril načelnik komunistične skupine odvetnik Giovanni Battocletti. ki je poudaril, da morajo biti prizadeti prebivalci protagonisti pri obnovi, kar bo omogočeno s pravilnim izvajanjem deželnega zakona št. 308 ter s plodnim sodelovanjem meci strankami. Pri oonovi pa je potrebno upoštevati tudi kulturne stike s kraji čez mejo, pri katerih igra odločilno vlogo prisotnost slovenske skuphosti v Furlaniji.
Za Battocletti jem je spregovoril pokrajinski svetovalec Pavel Pe-tricig, ki je najprej pozdravil v slovenščini tolminske goste in Benečane. Poudaril je, da na problem obnove ne moremo gledati ločeno od perspektiv, ki jih odpira osimski sporazum, in da je potrebno v tem trenutku okrepiti tisto sodelovanje med obmejnimi pokrajinami, ki je na bazi že zraslo ter se še posebej okrepilo v delu za obnovo. Zato je treba pri teritorialnem programiranju bolj upoštevati človeka in njegove ootrebe in dati možnost razvoja slovenski skupnosti v teh krajih. Omenil je novo stališče KD o teh problemih, ki pa ima liliub vsemu mnogo pomanjkljivosti ter kritiziral dejstvo, da se zavlačuje s sklicanjem pokrajinske konference o manjšinah.
Posebno pozornost je na srečanju vzbudil poseg sekretarja občinskega komiteja ZKS iz Tolmina Vlada Uršiča, ki je poudaril, da je osimski sporazum prva bilateralna norma, ki ščiti Slovence tudi v videmski pokrajini. Dalj časa se je zaustavil pri pomenu gospodarskega dela soorazumov in prikazal pobude, ki so jih Slovenci in še posebej na Tolminskem, sprejeli s
tega pa je potrebno, da item v zvezi. Podčrtal je, da bi- mo ^misije katerih naloga jeirali biti pri izvajanju sporazumov CVa določil osimskega spora- soudeleženi predvsem ljudje ob me-resnično predstavljale voljo! i1'. da se doseže smotrn gospodar-le PPrnost prebivalstva naše de- j sk' razvoj
i 1 K r\4	■	,, i	v	i I no m Skl n! ■ t
7. industrializacijo ob
Lje "slovenifii že "sprejela j pametni izrabi zemlje, e«	.rvo*/..! Med posegi v debato naj omeni-
J 1	’	’ kul-
turnega društva «Ivan Trinko* dr. Viljema Cerna, ki je orisal asimi
Ud', t> zvezi z izvajanjem spora- \ lviea posegi v nepaio naj or bl in. uskladila svoj gospodarski, mo zlasti izvajanja predsednika
'e|b in teritorialni razvoj
vami, ki jih odpira osim-
l^Mpnosti in kcmiprenzoriji iz »n ‘®s<en nadrl za prerod in ob-ird ki naj se pri programiranju ,, 'rt vsebino sporazuma, kar Jepilo enotnost same dežele. j? smislu ie potrebno, da pro-j^tnosti med političnimi sila-IjJ Popreduje v skupnem prepri-jje' ba prerod dežele in naših V zahteva široke napore in C Voljo,*
<i ^ uradno sporočilo, ki ga je ^ P°dročni odbor KPI o četrtkovem zborovanju katerega (fc]‘ ie pi-edvsem v tem da je lirika osimskih sporazumov „ v&uske manjšine prodrla v ^.'Urlansko javnost, v tisto
........ ^_______^ _____ _____________________ __ __________ ______
ijJP°razum, tako morajo tudi j lacijsko politiko oblasti do Sloven videmska pokrajina, gor j cev v videmski pokrajini, ki pa v
zadnjem času popušča, saj postaja vse bolj jasno, da je vloga slovenske skupnosti v teh krajih pri u-trjevanju odnosov med narodoma nadvse pomembna, še posebej po sklenitvi osimskih sporazumov. Sprostitev vzdušja ob meji mora privesti tudi do globalne zaščite slovenske manjšine, kar pa pome ni tudi. da je treba začeti z novo politiko, ki naj v teh krajih unnštp va predvsem človeka in njegove težnje. Le tako bo mogoče razviti široke gospodarske, družbene in kulturne izmenjave ter sodelovanje med Furlani in Slovenci.
Stališča, ki so izšla iz zborovanja, so pozdravili tudi predstavniki drugih političnih sil. ki so se zavzeli za širše obmejne sodelova-
nje. Razpravo, ki se je zavlekla pozno v noč, je povzel poslanec Mario Lizzero, predsednik komisije KPI za probleme po potresu prizadetih krajev. Poudaiil je,' da je pomembno, da je na zborovanju prišla do izraza povezanost obeli obravnavanih problematik in važnost osimskih soorazumov tudi za Furlanijo, saj se je o njih doslej največkrat govorilo ie v zve/i s Trstom. Povezava obeh problematik pa pokaže nove možnosti razvoja Furlanije in ustvarjanja novih delovnih mest. širše gledanje na osimski sporazum, pa pomeni tudi ustvarjanje enotnosti v deželi, ki jo najrazličnejše kampanilistične pobude -preprečujejo. K enotnosti v deželi bo vsekakor pripomoglo enako gledanje na slovensko manjšino v vseh treh pokrajinah, zaradi česar se postavlja nujnost zakona o globalni zaščiti Slovencev in nriz-nanja večjih kompetenc deželi glede reševanja manjšinskih problemov. Skrajni čas je namreč, da država pristopi k zaščiti manjšin s svojimi lastnimi ukrepi, sai so doslej manjšine zaščitene zgolj z mednarodnimi pogodbami. Glede smotrnega gospodarskega razvoja pa je Lizzero dejal, da je treba dati večjo važnost pioblemom gorskih področiib v smislu državnega zakona 1102 o gorskih skupnostih ter uskladiti razvoj na tej strani meje z razvojem na Tolminskem. na kar je treba nujno opozoriti deželno upravo.
. i; ki živj v vsakdanjem sti-k.Wenci h
'3t ni seznanjena z
Vk°VCnc* ‘z Nadiških dolin, a liJjJat ni seznanjena z njiho-'V,. stiko. V tem smislu ere ' 'h tudi pomen dvojezičnih . ■ ki so bili nalepljeni ne V1*3 Nadiških dolinah in po v y L.!38'! pa tudi v okolici Man (I »• živi in dela mnogo be Slovencev. Plakati so pr ^erem Furlanu vzbudili ra kj^t in opozarjali na obstoj Bv v teh krajih.
bila tudi včeraj zvečer j Delavskega društva (So-Vpaia) med publiko velika
5 Furlanov in Italijanov, kar
nekaj novega, saj so
K L .
Jtvu _______ _____....
Vkj ■i Pri takih manifestacijah 1 sq , navadno v večini. Prisotni seveda tudi vsi na.jpo-predstavniki beneških \.J društev.
‘licaV ar‘ie je odprla področna _Sf, .Partije Fabiana Brugnoli, šo zahvalila prisotnim, po-S Bredstavnikom ZKS iz Tol-I J^dstavnikom strank in dru-t^i-.javičila odsotnost deželne-!t® KPI Antonina Cuftara, ■CtaVp Ptedvidorria povzel sklepe \ j ter prebrala pozdravna )4i bUPanov iz Čedada in Cor-ter predsednika SK Jši Sa Rečeta, ki je v svojem Sj ^er>il pomoč Slovenije pri
rti^neči-ie in P°udaril- *<ako rSu iS1 sPnrazum in obnova po Spolnjujeta in ustvarjata
Sl 5 za povsem novo pot, po 'h'ii,]')0 Benečija napredovala k 1110 in kulturno ter seveda
Tudi PSI v fadadu o pomenu osimskega sporazuma za Benečijo
Področni odbor PSI Čedad je na seji v Škrutovem (Sv. Lenart) ana liziral probleme, ki izhajajo iz osim skega sporazuma. Vsebino sporazuma je socialistična stranka že obravnavala na srečanjdi z delegacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva na Kras pri Dreki ter v Starem solu.
Odbor je tudi sklenil, da po svojih predstavnikih predstavi vsem občinskim upravam ‘rtaslednjo resolucijo: «Ugotayljajoč, da je Ozemlje Čedada in Nadiških dolin v prav tako slabem gospodarskem položaju kot kraško področje; v skrbeh zaradi možne konkurenčnosti predvsem kar sc tiče industrijskega in gosjjodar-skega razvoja, ki ne bi upoš'eval našega prebivalstva, zavedajoč se, da je treba zagotoviti, da delovna sila ostane v teh krajih in omogočiti vrnitev izseljencev, smo mnenja, da je t"eba vse družbeno - gospodarske in etnično - kulturne ugodnosti, ki izhajajo iz izvajanja osimskega sporazuma, razširiti na celotno obmejno področje Furlanije.* V ta namen bo stranka ustanovila posebne stalne komisije za obravnavanje krajevnih problemov.
SESTANEK VINOGRADNIKOV DEVINSKO - N ABREŽINSKE OBČINE
ŽLAHTNA KAPLJICA NA VINSKI RAZSTAVI
Razstava domačih vin bo od 8. do 10. julija
Občinska sejna dvorana je bila v ponedeljek zvečer nabito polna. Na poziv občinske uprave se je v njej zbralo nad 30 vinogradnikov, kj so v živahni diskusiji skrbno, hitro in učinkovito razpravljali o načinu izvedbe in normativih svoje tradicionalne prireditve, ki bo letos v dneh od 8. do 10. julija na glavnem na-brežinskem trgu. Razstavljavci so svoja mnenja oblikovali na podlagi izkušenj iz prejšnjih let. Povzemamo nekaj mnenj in zaključkov: občinska uprava bo prevzela skrb za zbiranje vzorcev, selekcijska komisija pa bo vzorce ocenila in jih izbrala za razstavo. Vinogradniki so si bili enotni v tem, da mora biti pri tem postopku zagotovljena a-nonimnost, v komisiji za končno o-cenjevanje pa naj bi bil prisoten tu di predstavnik vinogradnikov, ki sicer svojega vina ne bo razstavljal. Da bi bila zagotovljena objektivnost in onemogočeno vsakršno
L
............................
VČERAJ PONOČI V TRŽAŠKI BOLNIŠNICI
Nne posledice prometne nesreče: ' letni deček podlegel poškodbam
žejo s kolesom ga je 22. maja v Pierisu podrl avtomobilist
JblJ^kirurškem oddelku tržaš-Jl f5j*ce je včeraj ponoči po-'jBPkodbam 12-letni Roberto , tkje težko ranjen v pro-JL ^eči 22. maja v Pierisu.
(fJfi.fe bdi doma iz Trsta (nje-
Nn*,na stanuj- na Stari istr-
|
\ ijjSe je s kolesom odpravil v
Jti i ”2). je bil navdušen kole-Vj^itii * v nedeljo, 22. maja, je yit|(j Ja«u sodeloval na kolesar-V%ja 'a začetnike. Po koncu tek-
J6r so ga čakali sorodniki.
V Pierisu je zavil proti Trgu Garibaldi, prav med zavijanjem \ je vanj trčil fiat 128 goriške registracije, ki ga je vozil 48-letni Marino Fracasso iz Ronk. Udarec je bil silovit in mladega kolesarja je vrglo v zrak, zadel je v vzvratno ogledalce fiata in padel na asfalt, kjer je negibno obležal. Hirsta so najprej preneljali v tržiško bolnišnico, kasneje pa so ga prenesli v Trst, kjer je kljub vsem zdravniškim negam deset dni po nesreči podlegel poškodbam.
favoriziranje, bo občinska uprava prevzela nase skrb za organizacijo prireditve. Le-tej naj bi po mnenju prisotnih ob dneh razstave same pomagali članj krajevne prosvetne in športne organizacije. A ker si občinska uprava ne more privoščiti čezmernih stroškov režije — lani so ti znašali 800.000 lir — naj bi na pomoč priskočila tudi mladina iz vrst vinogradnikov samih. Največ razpravljanja je bilo, kar zadeva ceno odkupa in prodaje vina. Slišati je bilo za dane razmere vsekakor ugodno mnenje, češ naj. bi cena vina v dobro same prireditve o-stala na lanskoletni ravni. Vinogradniki pri tem seveda ne bi iskali neposredne koristi — imeli bi pa vsekakor posredno. Šlo naj bi predvsem za ohranitev izvirnosti prireditve. Razmere so vendarle vzrok za to, da so se prisotni odločili za dokaj visoko ceno — 1400 lir za steklenico belega, oziroma 1500 lir za steklenico črnega vina. Zbrati bi bilo potrebno približno 40 hi vina, pri čemer bi' moral vsak razstavljavec prispevati po 200 1 belega in 100 1 črnega. Koristen je prav tako predlog, naj bi se vina, ki niso bila selekcionirana za razstavo, vračala lastnikom s pripombo o vzrokih, zaradi katerih niso* bila izbrana, kar naj bi bil za vinogradnike vsekakor koristen napotek. Seveda ne bo šlo brez spremnega zabavnega in kulturnega programa, ki naj bi ga poleg ostalega poDestril tudi nastop pihalne godbe iz Buj in seveda tradicionalne tombole.
I. Pertot
GORIŠKI DNEVNIK
3. junija 1977
POLITIČNI POLOŽAJ NA GORIŠKEM V VSE SVETLEJŠI LUCI
Levica se zavzema za sklicanje Prv str°i' "a sra^biš.5u
upravnih volitev v mesecu novembru
Takrat naj bi izvolili občinske svete v Ronkah, Romansu in Vilešah, ki jim zapade mandat, in v Tržiču, Gradežu in na pokrajini, kjer so komisarji
• Jutri bo ob 18.30 v dvorani na Trgu Vittorio Veneto 4 otvoritev razstave o mehiških «Murales», ki jo pripravljata italijansko rekreativno združenje in dežela Toscana. Razstava bo odprta do 9. jun.ja od 10. ure do 13. in od 17. do 20. ure. Dvakrat dnevno bodo predvajali film Giovannija An-gelle «Sodobno mehiško slikarstvo*, diapozitive in videokasete.
Politični položaj na Goriškem je v zadnjih dneh dobil jasnejše obrise. Danes lahko s precejšnjo gotovostjo povemo, da je dolgotrajno prerivanje na pokrajini bilo zadnje dejanje politične igre, ki je predstavljala uvod v predčasne volitve na Goriškem. Ker nahajamo podobne situacije tudi na Tržaškem, potem gre očitno za širšo odločitev, ki zadeva vse <težavne* odbore v naši deželi.
S krizo v pokrajinski upravi se je dokončno izoblikovala podoba položaja. Danes je jasno, da ni več mogoče upravljati občin Tržič in Gra-dež ter pokrajinske uprave v Gorici. Odnosj sil med strankami so takšni, da so morali poseči vmes birokrati ter sprejeti proračune.
Potemtakem smo v teh treh krajevnih ustanovah že v predvolilnem razdobju. Kdaj se bo to razdobje pričelo, je odvisno od komisarjev.
Poleg poprej omenjenih treh krajevnih ustanov, kjer bodo predčasne volitve, pa imamo na Goriškem še tri občinske uprave, ki jim zapade mandat letos in bodo imele upravne volitve v mesecu novembru. Te u-prave so Ronke, Romans in Vileše,
V	vrstah naprednih strank se v teh dneh oblikuje zahteva, da bi imeli volitve v vseh krajevnih ustanovah, tistih, ki so v krizi, in o-nih, ki jim mandat poteče v normalnem roku, istočasno. Levičarske stranke se zavzemajo, da bi bile volitve v mesecu novembru letos.
Poleg tega se vedno bolj vztrajno širijo govorice o možnosti spre memb v koalicijskem odboru v ob čini Gorica. Po nekaterih vesteh bi se krščanska demokracija želela o-svoboditj okov, v katet-e so jo vklenili socialdemokratski odborniki in zaradi česar poteka delo sedanje administracije v glavnem v znamenju «vzhajajočega sonca*. Krščanska demokracija si očitno želi drugih partnerjev v občinskem odboru, ki bodo manjše osebnosti in ki bodo imeli zato tudi manjšo težo pri vodenju občinske politike. Takšen partner bi lahko postala republikanska stranka.
V	italijanskih krogih glasno namigujejo tudi na vrnitev Slovenske skupnosti v območje večine na ob čini. Po nekaterih ocenah iz teh vrst naj bi si Slovenska skupnost, ki ima za seboj daljšo karanteno, želela povratka v območje odločanja. Kakor vse kaže, pa delajo račune brez krčmarja. Pozabljajo namreč, da se je od takrat, ko so sodelovali s tem partnerjem, v SSk marsikaj spremenilo in d,a mu ni več do tega, da bi za vsako ceno želel zasesti mesto v odboru. SSk se, tako kakor tudi druge organizacije in stranke, ki vključujejo Slovence, zavedajo resnih posledic, kj jih za našo narodnostno skupnost povzročajo razlaščanja. Prav tako pa se zavedajo, da je potrebno napraviti korak dalje v zakonskem urejanju naših pravic. Preveč vprašanj je odprtih in preveč časa že capljamo, vedno na istem mestu. O tem se moramo resno zamisliti, zlast, pa takrat, ko je treba storiti odločilne korake.
Če je imela KD kakšne pogovore za preosnovo na občinj s PRI, tega doslej ne vemo, zagotovo pa vemo., da se s SSk uradno ni pogovarjala. To pa seveda ne izključuje možnosti, da prinese jesen kakšno spreihembo tudi v goriški občinski upravi.
—	kartele davkov za leto 1976,
—	potrdilo, da je hiša nova oziroma, da je oproščena davka ILOR do leta . . .
—	potrdilo o prejemkih za delovanje pri javnih ustanovah (getto-ni di presenza),
potrdila za odbitje stroškov (življenjsko zavarovanje, ppgrebhi stroški, zdravniški stroški itd.),
—	lastniki avtomobilov naj si oskrbijo tudi točne podatke o vozilu znamka, reg. številka, moč motorja itd.),
Navedene listine in podatki so nujno potrebni za korektno izpopolnitev prijave.
V NEDELJO V DOBERDOBU
Promenadni koncert pihalnih orkestrov
Godba na 'pihala Kras iz Doberdoba prireja & nedeljo 5. junija ob 16. uri koncert z udeležbo večjega števila pihalnih orkestrov s Tržaškega, iz dežele Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije, Z njim bo počastila 301etnico svoje obnovitve.
Na promenadnem koncertu bodo sodelovali naslednji pihalni orkestri: Salonit, Nova Gorica, Gradišče nad Prvačino, godbi iz Prada-mana in Orzana v videmski pokrajini, iz Nabrežine, simfonični orkester iz Fare ter domača godba Kras.
UGG sc pripravlja na zaključek sezone
Goriško športno združenje. Ginna-stica Goriziana bo v nedeljo, 12. junija, priredilo tradicionalni praznik ob zaključku športne dejavnosti. Ob tej priložnosti bedo tudi nagradili najbolj uspešne športnike in nji hove vaditelje. Na sporedu bo tudi nastop najmlajših članov združenja.
Ogled razstave v Villa Manin
Časnikarski krožek v Vidmu in krožek za likovno umetnost prirejata v sredo, 8. junija ob 11. uri ogled slikarske razstave in laboratorija za restavracijo slik v Villa Manin v Passarianu. Obisk je name. ujeti časnikarjem vseh sredstev množičnega bbveščanja v naši de želi.
Seja slovenske konzulte
Na zadnji seji slovenske konzulte pri goriški občini so ugodno ocenili pobude vzgojne zadruge, da med dijaki obvezne nižje srednje šole 'z vede raziskavo o pogovornem jezi ku. Ta zadruga je izdelala vprašalno polo, v katero so vnesli številna vprašanja, s katerimi si nadejajo zbrati odgovore, kakšne jezike in narečja govorijo dijaki v družini, s prijatelji in v drugih sredinah.
Zadruga je vprašala za mnenje tudi šolsko skrbništvo ter zahtevala od njega privoljenje, da pobudo lahko izpelje. Šolski skrbnik ji je odgovoril, da bo po njegovi oceni slovenska narodnostna skupnost nasprotovala takšni akciji, češ da bi videla v njej nevarnost za preštevanje po narodnosti.
Na seji konzulte so predvsem u-gbtovili, da predstavnike slovenske narodnostne skupnosti sploh niso vprašali za mnenje in da zato nihče ne more nastopati v njenem imenu ter dajati sodb, ki jih Slovenci niso izrekli.
/
Slovenska konzulta je bila, na sprotno od stališča šolskega skrbnika, mnenja, da bi takšna anketa pomagala osvetliti, kakšen je i narodnostnega gledišča sestava dijakov italijanskih srednjih šol.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča člane, da bo treba v kratkem prijaviti dohodke iz leta 1976. Z namenom da olajša delo, predvsem pa nepotrebno tekanje in zamudno zbiranje dokumentacije v zadnjih dneh, zveza priporoča, da si interesenti priskrbijo sledeče listine:
—	družinski list (na nekolkovanem papirju),
—	davčno številko (codice fiscale),
—	obrazec mod. 11 in 102 (tisti, ki so zaposleni),
—	obrazec mod, 101 (za upokojen.),
—	izvlečke posestnih pol za zemljišča,
—	izvlečke posestnih pol za hiše in druga poslopja,
—	za nakupe v letu 1976 je treba prinesti kupoprodajno pogodbo,
—	kopijo prijave za leta 1975 (o brazec 740),
odločili za suplence na vrtcih z i-talijanskim ali slovenskim učnim jezikom:
Prošnji je treba priložiti potrdilo o šolski izobrazbi ter morebitna druga potrdila, ki lahko pridejo v poštev pri ocenjevanju (dodatna i-zobrazba, delovne izkušnje itd.). Pojasnila dajejo na županstvu, v uradu za osebje.
Z mopedom v avto
50-letna Olga Bregant iz Gorice Ulica Brigata Cuneo 48 se bo morala zdraviti štirideset dni zaradi zloma gležnja na levi nogi. Z mopedom je trčila v avto fiat 500 goriške registracije 68481, ki ga je upravljal 75-letni Ermenegild Pod-veršič iz Števerjana. Nesreča se je zgodila včeraj zjutraj okrog 8. ure na križišču med ulicama Torriani in Brigata Pavia.
VČERAJ ZJUTRAJ PRI STANDREZU
mejnega prehoda Vrtojba
Kmetje reševali pridelek izpred strojev - Niso še prejeli odškodnine - Kljub drugačnim obljubam stara praksa
Včeraj zjutraj so stroji zarili v rodovitno štandreško zemljo na področju, kjer bodo v prihodnjih dveh letih zgradili mejni prehod Vrtojba. Pred dnevi so področje zakoličili, z zemeljskimi deli pa so tokrat začeli nenavadno hitro. Tako hitro, da so morali kmetje reševati pridelek tako rekoč izpred strojev. Gre za obširno površino, ki so jo v imenu nekih višjih interesov, odtujili kmetijstvu in slovenski narodnostni skupnosti v celoti. Od objekta, ki ga bodo zgradili na tem mestu, naj bi imeli koristi predvsem državljani slovenske narodnosti, ker imajo do ločeno prednost pred državljani italijanskega jezika, prav zaradi poznavanja jezikov. Tako obljubljajo odločujoči politiki in gospodarski operaterji. Lahko bi takim obljubam tudi verjeli, če ne bi vedeli za resnično stanje, kdo ima v rokah vajeti mednarodne trgovine in z njo povezane špedicije. Prav tej dejavnosti je namenjen mednarodni mejni pre-
hod Vrtojba in tovorno postajališče, ki naj bi ga zgradili na Jemniti-šču.
Po drugi strani pa ni mogoče mimo dejstva, da se je občina poslužila spet že večkrat uporabljenega grobega načina odvzema zemljišča. Poslala je stroje preden so lastniki prejeli odškodnino in kolikor nam je znano, še preden je bil dokončan razlastitveni postopek. Stara praksa, ki hoče', nočeš izpodbija drugačne obljube.
Gledališča
Danes, 3. junija, ob 14.00 v veliki dvorani PDG v Solkanu. Egner Thorb-jom: «RAZBOJNIKI IZ KARDEMOM-ME». Igrajo člani Mladinskega odra PDG. Predstava za osnovno šolo Solkan.
Ob 20.15 abonmajska predstava za red S-petek A. Vlado Vukipirovič: «MREŽA ZA VETER*.
iiiii im iiiiiiiiitiiininiiiMiiiiiiii it 11111111111111 mn um 11111111111111111111 m m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii mu iiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiijiiiiimiHuniu
NAKAZANE VARIANTE URBANISTIČNEGA NAČRTA
V severnem delu mesta bodo spremenili predvideno traso Piccinatove obvoznice
Namesto pri Rdeči hiši se bo nova trasa začela pri Svetogorski testi Napovedujejo izgradnjo obrtniške cone in ljudskega stanovanjskega naselja
Goriški občinski odbor bo v ponedeljek preučil predlog inženirja Ro berta Coste o spremembah splošne
mostu, ki bi ga zgradili nad tovarno SAFOG, in dalje proti jugu. Na tem odseku morajo rešiti prečkanje
ga regulacijskega načrta v sever- čez Drevored 20. septembra.
nem delu mesta, torej na območju rajonske skupščine Svetogorska cesta — Placuta. V teh spremembah je urbanist zajel vprašanja izgradnje ljudskih stanovanj, velikih pre-veznic. zelenih površin ter obrtni-
Zakaj šo se odločili zgraditi obvoznico po drugačni trasi, in ne (xr tisti, ki jo predvideva urbanistični načrt? Pravič zato, ker bi izgradnja Piccinatove obvoznice bila mogoča z rušenjem večjega števila zgradb.
ške cone. Svoje zamisli je urbanist i Drugič pa zaradi tega, ker je po-izpostavil rajonski skupščini na eni j trebno severni de! mesta boljše po-izmed njenih zgdnjih sej. Takrat je i vezati z glavnim cestnim omrežjem bil navzoč tudi odbornik za javna j in zlasti s spodnjim delom mesta, dela prof. Zucalli.	! Vedeti namreč moramo, da predvi-
Inženir Costa je v marsičem spre-1	Gostova varianta izgradnjo
menil urbanistični načrt arhitekta i ^ludsk'h stanovanj po zakonu 167
Prošnje za dodelitev suplenc v občinskih otroških vrtcih
Goriška občinska uprava namerava sestaviti prednostno lestvico za dodelitev suplenc v občinskih vrtcih ter v občinskih jaslih (var stvena ustanova bivšega zaveda OMNI) v šolskem letu 1977/78.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba vložiti najkasneje do 30. junija letos na goriškem županstvu.
Prosilci morajo navesti, če so se
IIIIIIMimiflMIIItllllltlirtmMMtlHmillllllllMIMIMIIinilMMIIIinttllltlHIItlHIMIIIMIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIItll
NA POBUDO VAŠKEGA ODBORA
Piccinata. Pri sestavi svojih spre minjevalnih predlogov je izhajal iz spoznanja, da življenje v marsičem odstopa od smernic Piccinatovega urbanističnega načrta. Tako je od prtje mednarodnega mejnega preho da Štandrež Vrtojba, "predvideno v enem ali najkasneje dveh letih, pred videno odprtje mcjnjjtui prehoda v Gabrijelovi • ulici* 'trrtmftftost -spremembe solkanskega prehoda iz dru ge v prvo kategorije (predlog, o katerem se je že govorilo) povsem postavilo na glavo tisti del urbanističnega načrta, ki predvideva izgradnjo dveh obvoznic, ki bi bile kot obroč speljane okoli Gorice. Predvsem severna obvoznica, to je tista, ki naj bj «šla» od Rdeče hiše proti Svetogorski cesti in dalje ob Soči proti Ločniku, danes ni več aktualna. Nadomestiti jo želijo z novo cesto, ki naj bi se nekje blizu «ka-zsrmet* odcepila od Svetogorske ceste. To obvoznico bi speljali po levem bregu Soče po Ul. Cordaioli, po
Danes v Štandrežu sestanek za partizanski spomenik
Obisk fotoamaterjev prosvetnega društva Kras iz Dola-Poljan - Pogovarjali so se o tečaju
na območju med uršulinskim zavodom in Ulico Michelsteadter ter na cerkvenem zemljišču svete družine. Takšno cesto, kot jo predlaga Costa, pa narekuje tudi izgradnja obrt. niške cone v severnem delu mesta, točneje na' zemljišču, kjer so «ka-zermete*. Občinska uprava je pripravljena odkupiti (p zemljišče, ki jevdfžavinuj last. lokacijo obrtniške cone v tem kraju pa se je izrekla tudi kategorija obrtnikov.
Kot pomembna kvalitetna sprememba je v varianti navedena tudi sanacija zgodovinskega središča. V severnem delu mesta pride v poštev Ul. Ascoli. Kako bo izvršena sanacija, ali z običajnimi špekulacijami ali brez njili tega pa sedaj še ne moremo povedati. Prav bi bilo, če bi stanovanjski fond v tej ulici usposobili za normalno življenje v njem.
Rajonska skupščina ni najbolj naklonjena nakazanim rešitvam, zlasti ne vidi razlogov, zakaj bi v tem predelu zgradili obrtniško cono. Po sodlji predsednika rajonske skupščine dr. Giorgia Massija bi namestitev obrtniških delavnic utegnila onesnažiti talno vodo. Potrebno je nadalje zavarovati ravnovesje med okoljem in zgodovinskim središčem, ki ga je po Massijevi sodbi primerno obnoviti. Sicer pa ima predsednik pomisleke tudi o možnosti izgradnje ljudskih stanovanj. «Zakaj bi moral naš rajon sprejeti te gradnje, če so jih drugi zavrnili,* ugotavlja Massi, nanašajoč se na nasprotovanja v Štandrežu in Ločniku.
Danes ob 21. uri se bodo v Domu Andreja Budala v štandrežu sestali predstavniki vseh društev in organizacij v vasi ter se pogovorili o nadaljnjem vodenju akcije za postavitev partizanskega spomenika. Na podlagi dosedanjega obnašanja občinske uprave prihajajo ljudje v Štandrežu, ki so odgovorni za postavitev spomenika, vedno bolj do prepričanja, da težave ne izvirajo iz tehničnih, ampak političnih pridržkov občinske uprave.
V	vasi dodajajo, da bi občina svojo obljubo glede odkupa zemljišča izpolnila, če bi obstajala politična volja. Odbor za postavitev spomenika ni naklonjen razlastitvi zemlje na trgu, kjer hočejo postaviti spomenik, ker so zaradi razlaščanja zemlje prav prebivalci Štandreža že dovolj prizadeti. Pač pa želi priti odbor do posesti, na takšen način, da bo parcelo, ki meri 468 kvadratnih metrov, razdelil na prav toliko delov, ter jih dal v prodajo. Vsakemu bodo izstavili lastniško polo za en kvadratni meter. Odbor za postavitev spomenika je prepričan, da je takšen način najboljši, kako priti do zemljišča.
V	Domu Andreja Budala so se srečali predstavniki prosvetnega društva Kras iz Dola in s Poljan ter fotografskega odseka prosvetnega društva Oton Župančič.
Skupino prosvetnega društva Kras, ki je sestavljalo 15 fotoamaterjev, je vodil predsednik društva Janez Heric.
V	štandrežu so si ogledali prostore fotografskega krožka ter se dogovorili, da bodo priredili tečaj, v katerem si bodo fotoamaterji PD Kras pridobili strokovno znanje. Tedaj bosta vodila Viljem Zavadlav in Berto Grendene. štandreško prosvetno društvo s to svojo pobudo u-spešno nadaljuje akcijo za širjenje fotografske dejavnosti, ki jo je v kraju prvi začel nekdanji predsednik
prosvetnega društva Karel Nanut. Srečanje s prosvetnim društvom Kras ni zgolj naključje. Vedeti moramo, da so Štandrežci svoj čas že gostovali v Dolu.
skladišče lepenke in druge lesene embalaže na odprtem. Požar so pogasili v dobri uri. Škode je nad 2 milijona lir.
Kino
«11 cinico, 1'infa-M. Merli in T.
(jorica
VERDI 17.00—22.00 me. il violento*.
Milliam. Prepovedan mladini pod 14. letom,
CORSO 17.30—22.00 «La pantera rosa sfida 1'ispettore Closeau*. Peter Sellers. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 cFimpen il goleador*. J. Betgmann.
CENTRALE 17.30-22.00 «Orzowei il figlio della Savana*. P. Marshall in D. Kunstmann.
V1TTORIA 17.00-22.00 «Conoscenza carnale*. J. Nicholson in C. Bergen. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE" 20.45 zborov.
EXCELSIOR 16.30—22.00 «Quinto po-tere*. ■
I
Nastop mladinskih
A o iv/ Gorica in okolica
SOČA «Robin Hood in Marianne* — ameriški film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Srečen očka osmero hčera* — izraelski film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »Pripoveduj mi o ljubezni* — ameriški film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci. M - tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in' ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore Ul. Fratelli Roselli — tel. 72340.
Prispevki
Požar v industrijski coni
Goriške gasilce so včeraj popoldne poklicali v tovarno De Licia v industrijski coni. Ogenj je zajel
Dolgoletna dobrotnika Dijaškega doma, zakonca Ivan in Marija Milkovič iz Krmina, sta se tudi leto* spomnila gojencev, ki bodo ob zaključku šolskega leta imeli svojo prireditev. Ker jima na prireditev, na katero sta bila povabljena, ne bo mogoče priti, sta svojo odsotnost 0-pravičila in jim podarila dve zapestni uri ter 20.000 Ur.
NiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiHiiiininiiiiii,ii,„iimit,liiilliiil|i|l|iuilll|llll|ll||ll|lmiimi„l|lll,linillv
Dohodki Goričanov vi, 1974
Nerina Spagnolo 5.299.000, Aure-lio Spangher 4.260.000, Luciano Spangher 8.248.000, Mario Spanghe-ra 19.841.000, Bruno Spano 7.023.000, Angelo Spazzapan 5.807.000, Candi-do Speccher 4.354.000, Lorenzo Spec-cher 7.576.000, Aldo Specchia 4 mil.
553.000,	Franco Specogna 5.103.000, Giovanni Specogna 4.417.000, Elio Speranza 4.519.000, Lodovico Spe-ranza 6.329.000, Marcello Spessot 4 mil. 469.000, Francesco Spina 4 mil.
002.000,	Luciano Špindler 6.203.000, Giambattista Spinoso 6.521.000, Gior gio Spongia 4.442.000, Guido Spon-gia 7.475.000, Mario Spongia 5 mil.
522.000,	Aldo Sportiello 5.301.000, Francesco Srebotniak 6. mil. 250.000, Bruno Stabile 6.334.(XX), Giorgio Sta-bon 5.714.000, Giulio Stabon 5 mil.
643.000,	Igino Stabon 4.458.000, Mario Stabon 6.663.000, Igino Stabon
5.474.000,	Gianfranco Stacchi 5 mil.
990.000,	Dario Stacul 4.772.000, Er-manno Stacul 11.049.000, Maria Stacul 5.179.000, Pietro Stacul 6 mil.
168.000,	Bruno Staffuzza 26.667.000, Cesare Stagni 8.774.000, Franco Stambul 4.354.000, Giovanni Stam-bul 5.405.000, Dario Stagni 5 mil.
761.000,	Luciano Stani 7.092.000, Lui-gi Stanig 12.085.000, Alfredo Stanta
4.360.000,	Francesco Stanta 6 mil.
468.000,	Luigi Stanta (1915) 5 mil.
799.000,	Dario Stasi 4.350.000, Bruno Stefani 5.420.000, elemente Steffani 6 869.000, Mario Steffani 4.771.000, Stanislao Stefanini 7.348.000, Quiri-no Steffe 7.929.000, EUo Štern 4
mil. 187,000, Francesco Stocco 6 mil. 248.000, Bruno Stocola 5 mil. 049.00C, Edoardo Štolfa 4.808.000, Odinea Štolfa 4.248.000, Silvano Stolli 6.611.000, Teodoro Stori 17 mil. 100.000, Giocondo Straga 4 mil.
884.000,	Lucio Strassi 8.830.000, Gia-ccmo Stratta 5.620.000, Mihael Štravs 7.316.000, Alfredo Stragar 6 mil. 287.(XX), Gino Stricchiola 8 mil.
146.000,	Livio Struchel 4.999.000, Bruno Štrukelj 7.465.000, Carlo Stuc-chi 6 999.000, Salvatore' Stuiiale 5 mil. 014.000, Dario Succi 7.822.000, Pietro Sitclzu 4.579.000, Antonio Suo-šo 4.052.000, Bruno Suerz 6.677.000, Albin Šuligoj 12.715.000, Albino Su-ligoi 7.240.000, Ervin Šuligoj 4 mil.
394.000,	Vilko Šuligoj 5.570.000, Martin Šuligoj 6.926.000, Rodolfo Suli-goi 6.529.(XX), Mario Superga 4 mil.
331.000,	Vineenzo Surece 4.964.000, Marino Surian 4.007.000, Giuseppe Sussig 8.893.000, Virgilio Susmel 5 mil. 723.000, Augusto Sussi 4 mil.
367.000,	Bruno Sussi 5.005.000, Carlo Sussi 4.236.000, Luigi Sussi 5 mil.
386.000,	Pieriuigi Sussi 7.842.000, Giuseppe Susterini 4.072.000, Lodovico Sutteri 4.420.000.
Aldo Tabai 4.468.000, Boris Tabai
6.010.000,	Edvard Tabai 4.463.000, Giuseppe Tabai 6.119.000, Venceslav Tabai 4.498 000, Antonio Tabbone
4.807.000,	Bernardo Taccheo 8 mil.
205.000,	Agostino Tacchinardi 4 mil.
774.000,	Aldo Tacchini Paoli 52 mi!.
371.000,	Livio Tacchino 8.108.000,
Mario Tacchino 22.430.000, Natale Tacchino 4.591.000, Armando Taglia-ni 9.167.000, Werther Tagliani 4 mil.
318.000,	Giovanni Talin 4.477.000, Umberto Tami 5.113.000, Boris Tan-ko-Psvsig 6.694.C00, Aldo Tansi 4 mil. 255.000. Giovanni Tarlao 8 mil.
256.000,	Regina, Tarlao 6.441.000, Antonio Tarondi 4.436.000, Emanuel Tartaglia 5.306.000. Franco Tarta-glia 7.603.000, Emidio Tasca 5 mil.
338.000,	Anna Paola Tauseri 6 miL
596.000,	Carlo Tavagnutti 5 mil.
439.000,	Mario Tavano 4.347.000, Sergio Tavano 8.771.000. Elio Tava-sani 8.831.000, Nicola Tavella 6 mil.
198.000,	Renato Tavella 20.450.009, Giordano Taverna 4.03C.00C, Maria Telesforo 4.263.000, Arrigo Teni 7 mil. 675.1,00, Giancnrlo Tensi 6 mil.
439.00,	:, Alojz Terčič (1924) 4 mil. 021 000, Edoardo Terenzio 5 mil. 6'G 000, Vineenzo Termini 9.582.000, Paolo Terp'ch 5.377.000, Celestin Terpin lf 961.000, David Terpin 4 mil. 195.000, Gilberto Terpin 4 mil.
142.000,	Ivan Terpin 31.177.000, Mario Terpin 4.062.000, Severino Terpin 4 893.000, Silvan Terpin 4 mil.
269.000,	Rino Terrida 4.743.000, An-drea Terrcne 5.668.000, Aifonso Te-solin 4 045.000, Armando Tesoiin 6 mil. 475.000, Marsilio Tesoiin 4 mil.
800.000,	Alderico Testa 4.489.000, Alberto Tezolin 5.640.000, Enrico Thomann 5.700.000, Riccardo Thiv mann 6.232.000, Bruno Thomann 5 mil. 827.000.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
3. junija 19^
PROBLEMI IN GIBANJA KITAJSKEGA SOCIALIZMA
Politični voditelji LR Kitajske
za «delitev po delu» proti uravnilovki
Obstaja pa nevarnost, da bi zvišanje plač najnižjih kategorij pospešilo nasprotna gibanja
PEKING, junij. — Poluradno .*• sporočili, da bedo- v. LR Kitaj ski zvišali plače. V prvem razdobju bo to zvišanje zadevalo kategorije, ki so najslabše plačane. To zvišanje bo pomemben dogodek za kitajske deiavce, jter se plače niso spremenile od U;ta 1961), ,et se izvzame nekaj primerov.
- V okvirit velikih sprememb v Življenju Kitajske do katerih • je prišlo pod novim režimom, je vprašanje življenjske ravni in plač, čeprav ni vključeno v prioritetne naloge,' vendarle vedno' i nekako navzoče. Vprašanje plač je istočasno gospodarsko, politič-. no in ideološko vprašanje. Vse te tii plati tega problema so zelo .dzjiketne, če upoštevamo kitajske zmožnosti, tradicijo in prakso.
1 Današnji sistem plač je enoten z a Vso Kitajsko ter sv nanaša na industrijske delavce in nameščen-
ce. Tisti, ki so zaposleni v kme-
tijstvu prejemajo plače po delovnem dnevu, tako da jim del plače odštejejo v naravi.
Delavske plače so razdeljene na osem kategorij. Najnižja plača' znaša 35 juanov, kar preneseno v našo valuto pomeni -okoli 20.000 lir mesečno. Najvišje plače dosegajo raven 107 juanov mesečno. 7.a tehnično osebje velja diferencirana tarifa z 18 plačilnimi razredi. Za tako imenovane »kadre* pa velja celo 25 plačilnih razredov z razponom od 35 do IGO juanov mesečno.
Plače kitajskih delavcev in u-službencev šo že' vrsto let na nizki 'ravni, vendar pa je juan,,zahvaljujoč se zelo strogi kontroli cen (cene se leta in leta niso spreminjale) obdržal in še vedno drži svojo vrednost.
Nizka raven plač pa je samo eden od problemov in še to nc največji. Dogaja .se namreč, da čeprav so plače relativno nizke, je denarna masa v večjem delu koncentrirana v bankah. Na Ki tajskem velja pravilo, da na va srh in še več v mestih kitajske družine razpolagajo z večjimi ali manjšimi prihranki, ki jih vlagajo
BERITE
v banke. To pa dokazuje, da na trgu ne obstaja zadovoljiva ponud ba blaga. Med drugim je mogoče nabavljati številne dobrine samo s posebnimi boni.
Zarad' vsega tega problem zvišanja plač obsega tudi zagotovitev večjih blagovnih fondov. V nasprotnem primeru bi zvišanje plač ob enaki količini blaga na trgu pripeljalo do inflacijskih teženj.
V	kitajskih krogih ne pričakujejo, da bi se plače utegnile povečati v . vseh kategorijah, ker to presega materialne možnosti države. V prvem razdobju naj bi ta sklep zadeval le kategorije z najnižjimi dohodki.
Na drugi 'strani pa bi tak u-krep utegnil privesti do zmanjšanja razpona plač v podjetjih (sedanji razpon najnižjih in najvišjih plač je v razmerju 1:4,5). S tem bi se verjetno zadovoljilo vsaj deloma težnjam k uravnilovki ,' ki'so'še'vedno navzoče.
Na Kitajskem . so namreč, tudi uradno, trdili, da je treba omejiti «buržoazno pravico*,' ki se razodeva tudi v razlikah pri materialnih dohodkih. Prišlo je celo do poskusov, da bi namesto osem razredov uvedli samo tri plačilne razrede. Delavci so na ta poskus odgovorili s stavko ter je zato eksperiment prtpadal.
Zastopniki takih eksperimentov so bili ' pripadniki ^štiričlanske banke*. Njihov glavni nasprotnik je bil Teng Hsiao Ping, ki se je. zavzemal za strožje izvajanje na čela »delitve po delu*.
V	zadnjih časih je kitajsko vodstvo na čelu s Hua Kuo Fengom skušalo okrepiti ves gospodarski potencial države, da bi ta šla po poti hitrejšega gospodarskega razvoja. Ti voditelji menijo, da je eno od najprimernejših sredstev za ta. hitrejši razvoj prav delitev po delovnem učinku.
Uravnilovka in egalitarizem i mata na Kitajskem zelo široko socialno osnovo. Njuni nosilci so predvsem ljudje z najnižjimi dohodki, a teh je velika večina. Prepričanje, da se z izenačenjem dohodkov in niveliranjem življenjske ravni »pravilno* uresničujejo cilji socializma pa je praksa popolnoma demantirala. Kitajski tisk piše sedaj obširno, da vse kar se dogaja v družbi narekujejo materialni pogoji. To velja seveda tudi za omejevanje tako imenovanih »buržoaznih pravic*. Tisk je začel kampanjo z jasnim poli
tičnim in ideološkim ciljem, da bi tako večini zaposlenih pojasnil, da je «delitev po delu* dolžnost v tej etapi in nezamenljiv element za napredek materialne baze socializma.
Vtis, da se na Kitajskem nahajajo pred razdobljem prepričevanja in pritagojevanja, je popolnoma utemeljen. V ta namen je bila tudi napovedana nacionalna konferenca o plačah, do katere bi moralo priti kaj kmalu. E-konomski, politični in ideološki aspekti napovedanih sprememb, naj bi bili na tej konferenci podrobno analizirani.
Prejšnji petek zvečer je bilo v dvorani PD #Taboi» na Opčinah odprtje razstave Avrelija Lukežiča. umetniku je spregovoril znani slikar in kritik Milko Bambič
«IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||lUl|||n||||||||||||i||||l|M||||||||||||||IMIIIIIIII tl IIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII milil llllllllllllllllllll
Iz umetnostnih galerij
Lukežič na Opčinah:
izbor najboljših del z openskimi amaterji
Razstava, ki jo PD Tabor prireja na Opčinah Avreliju Luketiču je take vrste in takega obsega, da zasluži podrobnejšo razpravo, kot je mogoča na tem mestu. Na njej visi vrsta odličnih dvotonskih risb razgledov krnskih gmajn, borovih gozdičev in gričev kol jih zna edinole ta slikar zajeli v podolgovate pokrajine š pretanjenim smislom karakterizacije sicer drobnih o-sami jenih predmetov, skal in rastlinja, postavljenih v širino o-spredja v kontrastu s poudarki globinske perspektive. Na mizah pa je porazdeljeno lepo število grafik, večinoma linorezov v eni ali dveh barvah v katere Luketič z mojstrsko spretnostjo umetnika, ki je bil vajen rezljanja lesa. vnaša lepoto narodne ornamentike in domačih šeg. Opažamo pa med temi tudi že starejše odtise. Sicer pd je ta Luke-žičeva razstava, po tolikem času premora, končno v nekem smislu že delen vpogled v njegovo večdesetletno ustvarjalnost, vsaj kar . zadeva oljno slikan je ■ Na njej se namreč srečujemo s takimi slikami, ki jih' marsikdo že po videzu pozna, ker so bile prikazane v raznih revijah in kr.jigalr že- pred -dvajsetimi leti. Obda ja jih tore i epski čar dobe ko se je naše slikarstvo v Trstu
borilo za priznanje enakovrednosti z delom drugorodnih tržaških slikarjev. So potemtakem umet-noslno-zgodovinske važnosti.
Tu je na primer znani portret slikarjeve žene z enoletnim sinčkom, ki pa ima danes že enajstletnega sina. Slika sedečega preprostega možakarja, ki nosi naslov «Miha» pa je v resnici portret njegovega tasta. Ra tudi največje olje, portret slikarja same ga, je iz njegovih srednjih let, dočim jih danes šteje že pelin šestdeset. Pojavlja se tu tudi slikarjev priljubljeni motiv z žilnimi polji nad katerih zlato rumeni va lovi klasja krožijo črni vrani pod grozeče sivo zaoblačenim nebom. Simbolični motiv iz časov ko je naši kulturi grozil pogin, iz časov ko je še mlajši slikar hodil slikat v bližnje pristanišče, kot to kaže olje z v daljavo bežečimi tračnicami in temno gmoto tovornih vagonov v osredju pod sončno pripeko.
Razen obmorskih motivov, je tu vsa Lukežičeva tematika s krnskimi pokrajinami in sUgestivnimi tihožitji, podana z mojstrskim obvladanjem barv in risbe njegovega med postimpresionizmom in realizmom gledanega sveta. Vse te sli-..(ce so stare dvajset, in več Ipl.ter naslikane v polnosti njegovega slikarskega zanosa. So to izbor nje-, ggvih najboljših olj. Kajti drugačnih olf je slikar mnogo' naslikal in prodal večinoma neznano kam. Pomnim, da je na svoji zadnji razstavi oljnatih slik v občinski galeriji leta 1961 skoro vse prodal, čeprav ga je nekdo v tržaškem dnevniku «11 Piccolo* zlobno napadel zaradi slovenskih katalogov
OB GOSTOVANJU SKUPINE «TAB0K» V SKEDNJU
Strindbergov «0če»
Sinoči je gostovala v Skednju o-penska dramska skupina PD Ta bor s Strindbergovim delom «Oče», ki, je tako doživelo menda že peto ali šesto uprizoritev. Oceniti dela ni lahko, saj vsi igralci, režiser in ostali sodelavci vložili vanj veliko truda, igrali so z ve seljem in tudi zmožnosti openski skupini ne manjka.
Opensko amatersko gledališče deluje na trdnih temeljih, vendar se ob Strindbergovi drami zastavlja vprašanje izbire teksta. To pomeni, da se zastavlja vprašanje razmerja med vloženim trudom in rezultatom. Prepričan sem, da a-matersko gledališče ne pomeni slabo gledališče, amatersko gledališče ni niti sprejemnica za po klicni oder (neglede na to, če postane kak .amater profesiona led
'Amatersko gledališče je svoje vrstno gledališče, je gledališče s svojimi odlikami, prednostmi in seveda omejitvami. Pri izbiri tekstov za amaterski oder bi bilo treba paziti na to, kar je pri merno, primerno pa ne pomeni v tem slučaju nekaj banalnega, nezahtevnega. Primerno pomeni, da izberemo takšen tšlcst, ki ga bodo . amaterji valorizirali z lastnostmi, ki so zanje značilne. Veliko predstav je, ki bolje uspejo, če jih igrajo amaterji, sp seveda pred stave, ki ne prenesejo značilnosti neprofesionalnega igranja.
Uvod služi za ugotovitev, oziroma za pomislek, če je bila izb ra amaterskega gledališča z Opčin pravilna, ko so uvrstili v repertoar Strindberga. Drama »Oče* ima literarno - zgodovinsko vrednost, pomeni zgodovinsko gledališko avant
puueizuiuui sruuensMu	t() jn	poseben pristop
i 'jr&rs trsits ™ ™	..«.......t
daj niso več lam prikazali, razen iz žepov naših slikarjev. Omenjam to dejstvo ker pojasnjuje zakaj
mo gledati na aktualizacijo spora med ženo oz. ženskostjo in mo
r v V - Z	^ žem oz. moškostjo: V delu mora-
Lukežic odstopa javnosti razstav- mQ razčlem Je elemenie.
ki so uvrščale Strindbergov teater
Prejšnji torek je bil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu zborovski večer, ki ga je priredla glasbena šola Glasbene matice. Na sporedu so bila izvajanja otroškega, mladinskega, dekliškega in komornega zbora. Tega je spremljal godalni orkester pod vodstvom Janka Bana
Ijena olja po vsem dostopnih cenah. V njem živi še vedno tista mladinska povezanost z narodom iz težkih predvojnih let, ko pravi: «želim, da bi te slike postale last naših ljudi. Prav zato sem tudi sprejel ponudbo razstavljati v PD-Tabor na Opčinah.■»
Milko Bambič
LONDON, 2. — Časopis «Daily telegraph* je objavil vest, da je upokojeni bivši premier Harold Mac 'Millan umri, kar ni bilo res. List je šel še dalje ter je dodal tudi obvezni nekrolog.
Dan pozneje je «pokojnik* telefonsko obvestil uredništvo,.da se pri svojih 83 letih še kar dobro počuti. Potem pa je hudomušno dodal, posnemajoč Marka Twaina, da je bila vest o njegovi smrti vendarle »pretirana*.
v nove gledališke tokove. Operacija je torej literarno oz. gledališko zgodovinska, hkrati je treba se-
veda najfi način, da izrazimo gledališče, ki se odpira ekspresioniz-
mu. Omenjeno interpretacijsko delo ne najde pravih tal v amaterskem gledališču, ki se .ukvarja le z drugačnimi vprašanji. Dobrega Strindberga sem videl, ko ga je igrala gledališka skupina, ki se bavi izrecno z avantgardo. Vprašanje izbire je torej primarne važnosti za amatersko, kot za vsako drugo gledališče. S tem problemom se bodo openski amaterji seveda še srečevali, saj so močna skupina. V »Očetu* smo se prepričali o sposobnosli skupine in po sameznikov, ki jo predstavljajo, tudi režiser Marko Sosič dokazuje talent, posrečena izbira igre bi vse
seveda še bolj valorizirala. Kratko razmišljanje naj bo le' v spodbudo k nadaljnjemu delu, v vzpodbudo naj bo tudi vsem, ki so v delu «Oče» nastopili. A. M.
PETEK, 3. JUNIJA 1977
Bolgarske težave pri stanovanjski politiki
SOFIJA. 2. Stanovanjska politika pesti tudi Bolgare. Kot je znano v vzhodnih socialističnih deželah ' izvajajo precej strogo politiko na tem področju. Ta politika je najbolj zavzeta v tistih državah, kjer vlada stanovanjska stiska. Vse kaže, da to ni primer Bolgarije, kjer so že pred nekaj leti sprejeli zakon, ki precej natančno določa, kakšen obseg ima lahko nepremičninsko premoženje posameznega državljana.
Ta zakon so sprejeli pred štiri mi leti, toda ga do sedaj niso mogli še uresničiti. Po zakonu je lahko vsaka družina lastnica e-nega samega stanovanja s površino do največ 120 kv. m. Poleg tega, lahko |>oseduje še počitniško stanovanje z največ GO k v. m površine. Mladoletna oseba je iah-ko lastnica še enega stanovanja, če si- ga je prido^^j. že prej, ali pa so ga, nanjo prepisali starši v roku dvelt let' po stopanju v veljavo zakona.
Kdorkoli je bil lastnik: večjih stanovanjskih površin, oziroma več stanovanj, se je moral znebiti viška na zakonski način v roku dveh let, ali pa bi morale zato poskrbe1 ti oblasti.
/idi se, da je ta zakon zelo enostaven ter da bi ga bilo lahko izvajati. V resnici pa so stvari tek le popolnoma drugače. V glavnem mestu Sofiji so ria primer od 120.000 vlog, ki zadevajo stanovanja. preverili samo 20.000. Podobno stanje je tudi v drugih mestih.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti
13.25	Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK
18.15	Passaggio a Sud-Est
18.45	Brodolomci «,Mary Jane*, 5. nadaljevanje
19.10 Braccio di ferro, risanka
19.20	MUTANTE TUTTOFARE: Počitnice na Danskem
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 LOS ANGELES:	Ospedale
Nord —
Una vita gettata, TV film 21.35 TAM-TAM: aktualnosti
22.20	BELLEZZA SENZ’ANIMA Popevke zadnjih 20 let Oddajo vodita Vanna Brosio in Nino Fuscagni
Ob koncu DNF,VNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Eksperimenti iz biologije: BACILI
15.00	60. GIRO DTTALIA 13. etapa
18.15	Iz jMiiamenla. DNEVNIK 2 — Športne vesli
18.30	BARBAPAPA’, risanke
18.45	SEDEM PLUS — Dogodki in igre v neposrednem prenosu Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 Odprti studio 20.40 GLEDALIŠČE DARIA FOJA
22.00	PORTOBELLO
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.15 Križem kražem
18.25	Pisani svet, otroška oddaja
19.00	OBZORNIK
19.15 Milo zveni, sto dukatov velj*' oddaja iz cikla Jugoslovanka folklora
19.45	Izbira študija in poklic*
20.30 DNEVNIK	. j
20.55 Tedenski notranjepoMlC
komentar
21.05 Koncert orkestra Slov.
harmonije, prenos	h.
22.10 RAZGLEDI: Miru in Kru' 22.40 Majhne skrivnosti veli mojstrov	„r
22.45	I. Shaw: BOGATAŠ IN ** VEZ. nadaljevanka
23.35 DNEVNIK '
Koper
20.15. Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK	.
21.35 DVA IZOBČENCA, ceN»
černi film z Burt ,L*nc sterjem
23.00 «LOCANDINA*. reklftP oddaja	ot.
23.15	Boks - Halle, evropsko F venstvo
Zagreb
18.35 TV koledar 18.45 Modri plašček 19.15 Brigadirski TV studio 20.30 DNEVNIK	m
21.00 V čast mi je, da vas I® povabim, zabavno glasBe oddaja
22.55 Človek in čas
Švica
16.00	TV ŠOLA
19.(K) Program za otroke:
20.30 DNEVNIK
20.45	CASACOSI’: Oddaja o OP mi stanovanja
21.15 II regionale
21.45	DNEVNIK
22.00	RIEDLAND, film
23.45	DNEVNIK	, ,ka
23.55 PROSSIMAMENTE,
rubrika
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	13.00,
14.00,	15.30,	17.00,	18.00, 19.00,
19.15 Poročila; 7.20-13.00 Dobro jutro, Tjavdan, Ženska imena. Koncert, Predpoldanski omnibus, šolske oddaje, Glasba po željah; 13.00-15.30 Glasb, almanah, Folk koncert, Mladina v zrcalu časa, P H 104; 15.30-19.15 Klasični al-•jum, Mi Indije, Za najmlajše, Deželni skladatelji, Glasb, panorama, Kult. dogodki, Domači zvoki.
KOPER
7.30, 8.30,	10.30, 12.30, 13.30,
14.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.05-
8.00	Glasba za dobro jutro; 10.00
7, nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Pojo Fat Larry's Band: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po, željah; 12.40 Turistični napotki:	14.00 Kultura in skup-
nost; 14.10 Plošče; 14.40 Mini ju-Ko tfotfflfr.MT Popoldanski ''koncert; '16.00 Naši otroci in mi; 16.10 Ital. zbori; 17.45 Ansambel Franctl'‘Miheliča; 18.00 Kulturna panorama; 17.10 Ansambel Lee Selmoco in Sabina Varešanovič; 10.30 Primorski dnevnik; 18.45 Občan pred mikrofonom; 19.00 Tops-pops; 19.35 Naši zbori pojo; 21.00 Razni zvoki; 22.35 Sinil', koncert.
RADIO 1
7.00, 8.00,	10.00, 12.00. 1.3.00,
14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila;
6.00	Jutranja glasba in pogovori;
11.00	in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Sindikalna tribuna; 13.30 Program z D. Moretti; 14.30 Valčki; 15.45 in
18.05 Primo NIP; 19.20 Ve^j! program; 19.50 Radijska
20.30	Piemont; 21.05 Koncert-
RADIO 2	«
7.30, 9.30, 12.30, 13.30, ,7''
19.30	Poročila; 6.00 in 7-55 % ga drugega dne; 9.32 Fra’ D'® rj lo; 10.12 Sala F - telet.
s Filomeno Luciani; 13.00	.^,„1:
ni program z L. LuttfO®lS; 13.40 Romanza; 15.45 Oni ^ „jc;
1 n Zz i\,i.m zi\ ciinpfSO*1 .
17.55 Big Musič; 19.50 SupeCS' 21.29 Radio 2 - Ventunoevent«10 SLOVENIJA 7.00,	8.00,	9.00, KUK),
13.00,	15.00,	16.00,	17.00.
Poročila; 7.2(1 Rekreacija^
ll.ljJi
It
Dobro jutro, otroci 1; 8.20 na današnji dan; 9.08 GlaS^ia;
matineja; 10.05 Radijska “7$ 10.30 Iz glasbene tradicije: L)j Turistični napotki; 12.03 P<> 1 j„ jinih poteh; 13.10 Z orkestri |. solisti;	13.30 Kmetijski	j
13.40 Pihalne godbe; 14.50 čl®
in zdravje; 15.05 Glasbena H-jO
1::___ ir.no m...«.:	____J0’,
Jjic.a; JL5.22 Naši umetniki. . t. Dogodki in odmevi; 16.30 N*^ ki za turiste; 16.35 GlasbeO ^ termezzo; 16.45 Naš gost;	-
»Mesta prijatelji*; 20.35 ‘‘‘ m noč, otroci!; 20.45 Ansambel ,,p; risa Franka; 21.00 Stop P°PS '^ 22.15 Oddaja o morju in P0,'; \t
ščakih; 23.20 Besede in ^vok* logov domačih; 00.05 Lit.
__________■
110; 00.15 Jazz; 1.05 Ples do c j 2.30 Nočni znanci; 3.03 MoJjjjj jazza; 3.30 Revija popevki |etj Minute z Mozartom; 4.30 ” aj. akordov; 5.03-5.30 Majhni ansal .

... $
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je ugoden za iskanje novih zvez. Da bi obvladali nastalo zmedo v družini, se predvsem oborožite s potrpežljivostjo.
BIK tod 21.4. do 20.5.) Nekatere nove možnosti vam bodo pomagala izvleči se iz zadrege.' Vaš čustveni načrt ni najbolj primeren.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6,) Ničesar ne prepustite naključju in ne kažite prevelike zaupljivosti do tujcev. Srečna zamisel vam bo omogočila rešitev nekega vprašanja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Prišlo bo do nesporazuma med vami in sodelavci. Zanimajte se bolj za dobro čtivo.
Horoskop
ing
Ohrftnite svojo hladnokrvnost s^|p ^
STRELEC (od 22.11. do
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte se osebno pozanimati za neko delikatno vprašanje. Svoj prosti čas posvetite razmišljanju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne gradite nekega načrta na napačnih podatkih. Zaradi vaše širo-l; »srčnosti bo ustrezno rešen, neki spor,
TEHTNICA (ixl 23.9. do 22.10.) Nemudoma začnite urejati svoje pbslovne zadeve. Ne bodite preveč zaupljivi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do21.11.) Če ste prepričani, da je neka vaša zamisel koristna, jo branite.
čo kakršnega si bodi poskus® ^ mečev. Ne bodite napadalni gu prijateljev.	,
KOZOROG (od 21.12. d o ' > Današnji dan jo zelo t'£0<1 sprejetje važnih odločitev, razpoloženje bo dobro. .<>) VODNAR <od 21.1. do ' f
Branite svoje stališče
di sodelavca, ki vas želi P° sr? Deležni boste velike čustven če.
pi-eK
RIBI (od 20.2. do 20.3.)/yY boste nepričakovano pornoe-gledu čustvenih zadev ste P ni dobrega nasveta.	y
----------------------A-SS^I
VLADIMIR GRADNIK
Italijansko vojaško vodstvo aktivnega sestava je bilo v klasični vojni vedi teoretično dobro podkovano, toda nova vojna praksa se s teorijo večkrat ni ujemala, zato so posledice tega bil.i že začetni neuspehi.
• Borbena taktika pehote je bila še bolj staromodna In ža moderno orožje in vojno neustrezna. Povzročala je velike izgube, ne da bi bile dosežene postavljene naloge in cil|i. Topništvo je bilo sicer na strokovni višini, ven dar je bilo po številu in vrsti topov za take operacije še nezadostno, čeravno je bilo v primerjavi z avstrijskim že v začetku in tudi pozneje vedno v številčni premoči.
Začetna visoka morala italijanskega vojaštva je bila že po prvih neuspešnih bojih, ki so zahtevali relativno velike človeške in materialne žrtve, načeta; toda vera in prepričanie v končno zmago še nista bila omajana, za kar je poskrbela dobra propaganda. Verjeli so, da je ta voj ha časten, zmagoslaven, avanturističen in nenevaren pohod v neosvobojene« kraje, čez mostove sovražnikovih trupel. Toda kmalu so spregledali in se prepričali, kako krvavo morajo plačati vsak poskus.
Začetnega kritičnega stanja na vojno še nepriprav-
ljene avstrijske armade na Soči (ugodno za Italijane) italijanska vrhovna komanda ni izkoristila. Začetne operacije je Izvajala preveč oprezno, skoraj boječe, brez koncepcije energičnega prodora na delu fronte, kjer bi jih hiter uspeh pripeljal k zastavljenemu cilju — Trstu ali Ljubljani. Razpršila je svoje moči in napadala po celi fronti, ne da bi bila dosegla kak rezultat, in tako dovolila nasprotniku, da pridobi čas, ki ga je nujno potreboval za prevažanje novih moči in utrjevanje svojih bojnih položajev.
Naj citiramo samo eno izmed mnogih italijanskih izjav o tem; -Vrhovna komanda je bila brez odločnosti in hrabrosti. Hiter prodor s predhodnicami prve dni vstopa v vojno proti 18 avstrijskim bataljonom, ki so branili bojno črto od Krna do morja, bi gotovo omogočil zavzetje dela Krasa do Dola ter osvojitev avstrijskih pozicij ob Soči in pri Gorici. Zavzeli pa smo samo teren. ki so nam ga Avstrijci prvi dan vojne prostovoljno in brez borbe prepustili.*
Ce bi na čelu italijanske vrhovne komande bil general, ki bi razvijal koncepcijo aktivne, hitre in tako imenovane avanturistične strategije, bi lahko bila ta armada, čeravno s človeškimi izgubami, po štirinajstih dneh globoko v Vipavski dolini, na Krasu in celo kje pred Idrijo.
Začetne izgube ne bi bile zdaleč podobne tistim, ki sta jih pozneje s tipajočimi boji na Soči povzročili metodična, previdna in neelastična strategija in taktika italijanske komande in njej podrejenih operativnih štabov. Previdnosti in metodičnosti so se sčasoma nalezli tudi podrejeni štabi in poveljniki in po njih je pozneje prešla tudi na nižje enote. Posledica tega so bili ponavljajoči se neuspehi, padec morale in nazadnje neizbežen poraz. Vojaki za vse to niso bili krivi. Skupai s svojimi oficirji so se navdušeno in požrtvovalno zavzemali in se borili. Toda Cadorna tega ni znal izkoristiti. Poznejša usoda vojne na Soči je že pognala svoje korenine. Tu je
bil začetek dolgotrajne in izčrpavajoče »rovovske vojne* ob Soči.
Avstrijska armada je bila že eno leto v vojni. Zapletena je bila v srdite boje in bitke na ruski in srbski fronti. Zaradi spremenljive bojne sreče je bilo prav težko tam odvzeti kako divizijo za italijansko fronto, zato jo na dan, ko je Italija stopila v vojno proti Avstriji, bilo ob Soči le malo vojaštva, a še to so bili .večinoma starejši letniki. Primerjava avstrijske z italijansko močjo je prve dni kazala približno razmerje L10. Seveda se je stanje na avstrijski strani postopoma izboljševalo,, toda hkrati so tudi Italijani svoje enote in bojni material pomnožili. Vstop Italije v vojno sicer ni bil katastrofalnega pomena za tedanje avstrijsko - nemške operacije na ruski in zahodni fronti, vendar je za avstrijski generalštab pomenil precejšen udarec. Poleg ruske in srbske fronte je bila sedaj potrebna še okrog 600 km dolga italijanska fronta. Tudi Romunija ni bila več zanesljiva,
predmet pogovorov in propagande, zato so jo celo P10 v nemščino in druge -avstrijske* jezike.
!V*
4. NA ZASEDENEM OZEMLJU MED SOČ° IN DRŽAVNO MEJO
Ko so italijanski vojaki zgodaj zjutraj 24. m*i® Jt 1 .........	•	■	■ •	■—»U r j l
koračili državno mejo, so zelo previdno napredov
Hi
je zaradi ruskega poraza v Galiciji še ostala nevtralna.
Srbija pa je bila prizadeta z določili Londonskega sporazuma, o katerih ni bila obveščena; zato je odložila svojo nameravano ofenzivo proti Avstro - Ogrski. To je še kako prav prišlo avstrijski vrhovni komandi, ker je tako lahko premestila z ruske fronte dve in s srbske tri divizije (sestavljali so jih fantje slovanskih narodov) ter jih poslala na italijansko fronto. Tako je bilo jeseni 1915 tam 312 italijanskih proti 147 avstrijskim bataljonom.
Avstrijska lažna propaganda je obljubljala, da se bodo po vojni združile slovenske, hrvaške, bosansko - hercegovske in dalmatinske pokrajine v samostojno jugoslovansko državo, prav to ozemlje pa da hočejo Italijani zasesti in si ga prisvojiti. Torej se mora ljudstvo boriti za svoje bodoče jugoslovansko ozemlje. Seveda niso tako mislili, kot so govorili in pisali. A nehote in nevede so bili zgodnji preroki. Gregorčičeva pesem «Soči», do tedaj že skoraj pozabljena in v širokem svetu nepoznana, je postala
cfi1
ti Sbči. Približevali so se ji v razporedu, kakršne|j f predvidevala takratna taktika. Po glavnih poteh 1 / !j, rakala glavnina, pred njo je šla predhodnica, & 5 j)*1 jj prej so po poljskih poteh in stezah tipale izvidnik nc'1 trulje. Streljanja ni bilo slišati, saj avstrijskih v ni bilo ob meji, čakali so ob Soči.	^1
Prebivalce, ki so jih srečavali na poljih al' ^pi" so spraševali o avstrijskih položajih in kje so 0frf £e se niso mogli sporazumeti, so, posebno mošKe' ljali 'na zborna mesta, od koder so nekatere, °sli za avstrijske vohune, internirali v Italijo.
Ponekod bliže Soči, ponekod dalj od nje so |, vili, ker je začelo pokati na drugi strani. Pripi’aV 1
(ZrflV
se na krvavi ples. Vse vasi v pasu 4 do 6 km od bojne črte so takoj evakuirali in družine poslal' ■ /
s*ey
tranjost Italije. Neevakuirani prebivalci se niso
daljevati iž hiš. Pozneje so lahko odhajali iz vftS' <<<$
bližnjemu zaledju, toda le s pismenim dovoljenjeh' binjerske postaje.	/
Italijani so bili zelo nezaupljivi, posebno v
secih. Skoraj v vsakem odraslem človeku so nega avstrijskega vohuna. Dim z ognjišča, sušeče 9. rilo na vrvi, cerkveno zvonjenje, oblečena bela sral, N’
odpiranje oken, da ne omenjamo prižiganja luč'[1|(o ^
ali cigaret na dvorišču in podobno, vse je'bilo
odPe 1
vod, da so koga osumili vohunstva in ga internacijo.
(Nadaljevanje s^e
-!r
I
Si
!n
ki
S

*
J)|j	_______—	M. _
(jP^dvidevanju se je «Giro» v 12. lin?* razživel. Kolesarji, ki sledijo 4T]U 110 skupn' lestvici, so spro-tiaii ter naPafl’ ki je spravil »roza C°* v velike težave. Zadnji del Ig ,“s.nJe. etape je bil zelo hribovit ■^ch i..Idealen za Pollentiera, Ba-k L.ija in predvsem Špance, ki 01i dokazati, da letošnjega •lani*, oser še ni osvojil. Malo je VT"°: da bi le-ta danes izgubil
i	v, n^co’ n' pa mogel preprečiti, (ih, Pollentier, Baronchelli in Pa-•<ilc5 ■ ,Zrna n j šal i svoj zaostanek. Do t;j!aega trenutka je prišlo prav lobijih km, ko je Moserju popol-1| k ,zrnanjkalo moči. Pobegnilo je kilj lesarjev, ki so z lahkoto pu-*biiZa .se*X)j glavnino. Med temi ijj j* hajhitrejši Španec Miguel Ma-Kl,0®5, ki je na cilju za sekundo L tel Francionija, Pollentiera in It“' Ostalim kolesarjem pa zadal ijjl1^ji zaostanek. Moser je prL jjr na v cilj po 34” popolnoma K™"- tako da je zdaj vprašanje, L0 časa bo še lahko ohranil ■( . Gajico. V današnji etapi so L ^kazali tudi Gimondi, Beccia,
( J*uynck in De Witte, ki so ta-
tanjšali zaostanek na lestvici, današnji etapi lahko upraviče-
ii	Jdapamo, da bo letošnja dir-(J*1 Italiji zelo razgibana in za-lij‘Va. čeprav so odstopili De Vlae-lejjpk, Maertens in Bertoglio. Naj-(a f «tape bodo na sporedu šele v lišajih dneh, tako da lahko pri-
err,° ae vsakovrstna presene-J5’ Precej je še kolesarjev, ki wylčeno računa na končno zma-'idftr^0 dofno prav v nadaljevanju ,7 najlepši del «Gira». vestni red:
"%uel Maria Lasa (Šp.), ki je
jf
^IMORSKI dnevnik
^lesarstvo
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
3. junija 1977
cGIRO D’IT ALI A>
I Lasa etapni zmagovalec F. Moser v hudih težavah
^Hentier
je na skupni lestvici zmanjšal zaostanek na 22”
S' GIACOMO Dl ROBURENT, 2.
Povozil 180 km dolgo progo, , Margherita Ligure - S. Gia-,0lho di Roburent, v 4.23’19,, * Poprečno hitrostjo 38,458 km 00 uro. irancioni
, f,°Uentier (Bel.)
Uekr (Sp.)
t r>ihondi i Witte (Bel.) j °fccia j ^geri SM»nchelli J* Muynck (Bel.)
po 1”
11”
1 jkiipna lestvica:
rance.sco Moser ^llentier (Bel.)
“aronchelli i ?anizza I, P« Witte (Bel.) j Muynck *(Bel.)
t v!t>}onf|i
i ajo (šp.)
£>Sa (šp.) o®ccia
^ONTCEAU - LES MINEŠ, 2. -ta- etapi dirke po Delfineji je ^rancoz Danguillaume pred Sercujem. Na skupni le-vj, vodi Francoz Hinault pred kxom, ki.ima 20" zaostanka.
59.22’26” po 22” 52" 1’53” 2'19” 2'33” 2'45” 3’28” 3’46” 3’59”
turnir v Franciji
^natta izločen
^5^12, 2. — V četrtfinalu medna-'Iji ■ a Eniškega turnirja v Fran-taJ* Italijan Panatta izgubil z l(( 0rez°m (Mehika) in je tako iz-(L'z tega tekmovanja, k u^irez je premagal Panatto, ki ta lani v Parizu prvi, v samih ,V tetih, in sicer s 7:6, 6:3, 7:5. k h.odnjem četrtfinalnem srečanju 1;0; as premagal Fibaka s 6:4,
C 6:1
'ji1 Polfinalnega kola so nasledili!00 ~~ Ramirez ■ -nt _. ^ ■ ■ * • »

Goti fried
GOMET
je igralo v gosteh z ekipo Edile Adriatica. Sodnik je srečanje prekinil v 85. minuti tekme, ko je bilo stanje 1:1. Zaradi izgredov domačih nogometašev pa je sodnik poslal enajsterici predčasno v slačilnice.
Po tem izidu je Primorje še povečalo svojo prednost na vrhu lestvice. Prosečani so zaključili prvenstvo s 43 točkami, to je kar s 6 točkami prednosti nad drugouvrščenima ekipama. Primorje je tudi seveda prestopilo v 1. AL.
MLADINSKE IGRE
VČERAJ V TRSTU
Bor in Levstik nagrajena
Občinski del mladinskih iger v odbojki in rokometu se je uradno zaključil včeraj, ko so v tržaški športni palači na kratki slovesnosti nagradili prve tri uvrščene ekipe iz vsake kategorije.
V odbojkarski kategoriji deklic sta bili zastopani tudi dve slovenski ekipi: tržaški Bor je za osvojeno 1. mesto prejel pokal in diplomo, tre-tjeuvrščena ekipa proseške šole Levstik pa diplomo. Igralke obeh ekip so bile nagrajene tudi s kolajnami.
INKA
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK
JADRAN PRED ZADNJIM POPRAVNIM IZPITOM
Naši košarkarji bodo namreč jutri odigrali odločilno tekmo s Servolano za prestop v višjo ligo • Po zmagi nad Kontoveiom poletovci na vrhu lestvice
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Jadran ima še možnost, da napreduje v višjo, D ligo. Po nepričakovanem porazu Servolane v zaostali tekmi z Interjem 1904 so Škedenjci ostali na vrhu lestvice z istim številom točk, kot jih ima Jadran.
Za določitev prvaka bo torej potrebno tretje, dodatno srečanje, ki bo odločalo o prvaku. Spopad med vodečima pa bo jutri ob 18. uri v Trstu, v telovadnici v Ulici Monte-cengio.
Tudi nas je spodrsljaj Servolane presenetil v takšni meri, da sploh trenutno ne vemo, kako naj bi o-cenili jutrišnji spopad. Ali je Servo-lana vrgla puško v koruzo? So fantje iz Skednja demoralizirani? Bodo jutri reagirali po spodrsljaju z Interjem 1904? Nedvomno so bili sami škedenjski košarkarji najbolj presenečeni, da jih je Inter 1904 tako zanesljivo premagal., Servolana je namreč izgubila s petnajstimi točkami razlike.
Kako pa so naši fantje sprejeli to zanje izredno ugodno vest? Navdušenje v Jadranovem taboru je bilo seveda izredno. Nihče namreč ni več upal na takšen razplet.
V jutrišnjem srečanju pa bo treba dati vse iz sebe. Sedaj se je tehtnica obrnila na stran naših košarkarjev. Važno je le, da naši fantje tokrat ne ponovijo medle igre, ko so v Dolini v zadnjem kolu izgubili s Servolano. Zaigrati morajo sproščeno, brez vsakršne treme.
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM Servolana - Inter 1904	66:81
Barcolana - Villesse	100:58
LESTVICA
Jadran in Servolana 38; Itala Gradišče 34; CUS Trst in Inter 1904 28; Barcolana 22; POM Tržič 20; CGI Milje 18; Edera Gorica 16; Scoglietto 10; Arte Gorica 8; Villesse 2.
1. DIVIZIJA
V tretjem povratnem kolu tega prvenstva je druga Jadranova peterka igrala v gosteh s Feroviariom. Po predvidevanju so zmagali domačini, pa čeprav so naši zastopniki v prvem polčasu dokaj dobro igrali.
Jutri pa bodo Oblakovi varovanci pred lažjo nalogo; doma bodo igrali s Scogliettom, s katerim so v prvem delu izgubili le s točko razlike.
IZIDI 10. KOLA Ferroviario - Jadran B	94:56
Scoglietto - Grandi Motori 49:39 Edera - Juventus	70:71
ANTICIPIRANA TEKMA Juventus - Grandi Motori 79:58 LESTVICA
Ferroviario in Juventus 16; Grandi Motori 12; Scoglietto 6; Jadran B in Edera Milje 4; San Sergio 2.
PRIHODNJE KOLO (4. 6.) Jadran B - Scoglietto (16.00 na Kontovelu); Edera - San Sergio; Juventus - Ferroviario. Počitek: Grandi Motori.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIllllllllllllllllllllIMMIIIIfMllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlirillllllllllllimHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHMIIIIIIIIIIIIUIIIIia
V ORGANIZACIJI SMUČARSKEGA KLORA DEVIN V MAVHINJAH
RAZNA TEKMOVANJA ZELO USPELA
Tekmovanje v «ski-rolkah» je bilo ob mednarodni udeležbi ■ Član SK Devin Cianni Legiša osvojil odlično drugo mesto ■ Zopet maja 1978
vU']an v Hamburg
2. — Osemnajst profesio-
1” nemških klubov, ki nastopajo Sil.^Sometni ligi, je skupno po-% ^koraj 8 milijard lir za na-
%in?v>h igraicev. Največ je po
* Sl^mbu
dosh
tantracht si je zagotovil bra-
. ?glM*<unDur'Ser> ki si je zagotovil jl> j,7 Keegana in Ivana Buljana, 2j?slej nastopal za splitski Haj-
ml-'	.... —-i :i
■ Breitnerja, ki je po zadnjem -SPal za Real Madrid.
d l
jt k
!* jfcte igralcev je kupil Bayern y ,nchna, za katerega bo letos tudi Brane Oblak.
>
Cosmos	3:2
VORK, 2. — Nogometna
1,11 fovi^Ca' Lazia nadaljuje s po-
A hllvv , L'al,ra “O.UC11JUJV- O MV'
\fi, .* izidi turnejo po severni J; V zadnji tekmi je preina-, ,,n klPo Cosmos s 3:2 (1:1). La s ie prvič nastopil pred new-1 hubliko Franz Beckenbauer.
SfroUVER, 2. — Nogometna JLj PlCa Rome je na svoji drugi r\a Urr|eje po Severni Ameriki ta Sala ekipo Whitecaps'z 2:1. a za Italijane je dosegel Mu-
V -------------------
SePrvem kolu italijanskega no--'Iri; ga pokala so dosegli na-
fc 'zida:
~ Spal	3:0
^'cejjza — Lecce	3:0
S^AVa, 2. — V prijateljski no-tekmi sta se reprezentanci Avstrije razšli pri neodlo-
'zidu 0:0.
JSl« — EA	2:0
'0'inska komisija nogometne X>Je Po naknadni proučitvi sod-? Poročila določila, da doso-zmago z 2:0 v tekmi \ ^ anjega kola 2. AL. Kot je zna-v tem kolu proseško Primor-
Konec preteklega tedna se je Mavhinjah odvijal klubski praznik, ki je privabil mnogo ljudi na razna športna in : ^bavna tekmovanja. Veliki) je bilo domačinov, v nedeljo pa so prevladovali gostje iz Trsta in iz Furlanije. Da je praznik postal že tradicija in da je zaslovel daleč nao koli, nam jasno priča število tekmovalcev. Razveseljivo je tudi, da smo med nastopajočimi opazili tudi take, ki so na športnem področju zelo perspektivni. Zaradi razsežnosti tekmovanj bomo omenili le najpomembnejše, najzanimivejše in prvouvrščene.
V	petek so med tekmovanjem v briškoli le s težavo prevladovali domačini. Prvo mesto je, kot lani, pripadlo domačinom Gabrovcu in Bal-canu. Tek z jajcem okoli vasi je zelo simpatično tekmovanje, saj ne pride tudi v poštev samo tek, marveč tudi ravnotežje, spretnost in seveda sreča. V ženski konkurenci je zmagala Martina Legiša, v moški pa Aleš Gruden. V nedeljo popoldne je bilo tekmovanje na hoduljah. Ponovno je zmagal Jožko Terčon, pri ženskah pa je odnesla pokal Ada Antonini. V nedeljo zjutraj je bil risarski ex tempore. Najlepšo risbo je, po mnenju komisije (dr. Hlavaty in gosp. Bambič), narisal Aleksander Antonič iz Cerovelj. Na drugo mesto se je uvrstil Igor Uršič in na tretje Barbara Jakominič. Vsi trije so dobili pokale. Pokal najštevilnejši skupini otrok je pripadel osnovni šoli cDragotin Kette* iz Trsta.
V	nedeljo zjutraj je bil tudi ocenjevalni pohod, zmagal je Balzano pred Trampužem. Prva ženska, oziroma tretja absolutna uvrščena je bila Dolores Legiša iz Prečnika.
Krona športne zabavne veselice v priredbi smučarskega kluba Devin je bilo mednarodno tekmovanje na ski-rolkah trofeja «Ski-sket», ki .e je letos odvijala že tretjič. Omenjeno tekmovanje je bilo množično in res kvalitetno. Udeležili so se ga atleti raznih starostnih skupin iz Jugoslavije, avstrijski prvak pionirjev, prvak v štafeti, članski prvak in nekateri prvouvrščeni avstrijski atleti. Italijani so bili prisotni z državnim prvakom v kategoriji meščanov s smučarskimi tekaškimi učitelji, s tržaškim članskim prvakom, z goriš-kim pokrajinskim prvakom, z milanskim čla .skim prvakom, s pionirski tržaškim prvakom in drugimi.
Najprej so posamezno startale pionirke. Zmagala je republiška prvakinja Slovenije Tadea Mlakar s časom 5’46”. Druga je bila Radika Korpnik s 6’35”, peta Roberta Sardoč (SK Devin) s 7'07”, šesta Maura Spanghero (SK Devin) s 7'30”, osma Mirjam Brajkovič (SK Devin) z 8' 37". Nastopilo je deset tekmovalk.
V	kategoriji «cicibanov» je zmagal Robert Slabanja preč' Urošem Velepcem. Pet: je bil Elio Jori (SK Devin), šesti Ervin Jori (SK Devin). Pri pionirjih, teh je atartalo 18. so nastopili najboljši jugoslovanski in avstrijski pionirski prvaki. Zmagal je Max Habenicht (SK Karnten Celovec). Veliko presenečenje in odlič no uvrstitev je dosegel člar. smučar skega kluba Devi' Gianni Legiša, ki je zaostal za zmagovalcem komaj 8 sekund na 4 km dolgi progi. Tretji je bil Heinz Satfron iz Avstrije, četrti, Stefan Kustec iž Kranjske gore, peti Boris Gruden (SK Devin).
V	mladinski kategoriji je bilo pričakovati. da bo zmagal Dušan Dju-ričič, ki je letos že' odlične uspehe na mednarodnih smučarskli tek movanjih. V tej kategoriji je zastopal SK Devin mladinec Pavel Anto nič, ki se je uvrstil na sedmo mesto. V članski kategoriji je bilo napeto, saj so bila med udeleženci znana imena v smučarskem svetu. Najbolj znano je bilo ime Avstrijca Franca Janaha (S., Karnten), ki je letos bil tretji na Marciacorti v Trbižu, in sodi med avstrijsko elito.
Jugoslovani so se predstavili z močnim Djuričičem na čelu, Italijani pa s smučarskimi učitelji, tekmoval1 ci iz Asiaga in Milančanom državnim prvakom v kategoriji meščanov Salo. Djuričič je držal vseh 10 km zelo visoko hitrost, saj je na cilju zadal Ma"tiniju skoraj 2 kni zaostanka. Tretje mesto je osvojil Fajfar, četrto Janah, peto Sala. Jasno je, da v tako astri tekmovalni skupini niso prišli do izraza razni pokrajinski prvaki, kot sta tržaški in gor ski. Vsi prvi in drugouvrščeni v vseh tekmovanjih so prejeli pokale, prav tako klubi, oziroma šole z najštevilnejšo udeležbo.
Med kosilom je prišlo med zastopniki klubov Avstrije, Jugoslavije in Italije do pogovorov. Pomenili so se o bodočem sodelovanju in o izkušnjah. Vsi so si bili edini, da se ponovno sestanejo in tekmujejo v Mavhinjah, maja 1978. Smučarski klubi, ki so roslali svoje tekmovalce na tekmovanje r„ ski-rolkah so bili: Smučarski klub Karnten - Celovec (Avstrija), Partizan, Dol pri Ljubljani, Kranjska gora, Mojstrana Alp-les iz Žel: nikov, Colombo iz Milana, Cross Countriviz Milana, Ski-sket 'z Vicenze, AS - Asiago, Acli Ronchi Legionari, Sci club 70 - XXX Ottobre Trst in seveda domači SK Devin. Vsa p~va mesta so zasedli Jugoslo vani razen enega/ ki je pripadel Avstrijcem. Italijani so se morali zadovoljiti z dvema drugima mestoma.
eno drugo mesto pa je zasedel naš član, torej član SK Devin Gianni Legiša.
NOGOMET
ZA GOSTOVANJE V BiH
Danes sestanek na Proseku
Zvezni selektor ZSŠDI Bruno Rupel vabi vse spodaj navedene nogometaše, trenerja in spremljevalca na sestanek, ki bo drevi ob 20. uri, na sedežu Primorja na Proseku:
BREG: Lovriha, Crevatin, Sovič, Bržan in Klun.
KRAČ. Vprgfl
PRIMORJE: Vasilij Štoka, Kapun in G. Husu.
VESNA: Bogateč, Tence in Guštin.
ZARJA: Kralj, Križmančič, Metlika, .Žagar in Terčon.
JUVENTINA: Cevdek.
SOVODNJE: Pelicon.
TRENER: Šalih Softič.
SPREMLJEVALCA: Edi Kralj’ in Branko Guštin.
Prisotnost vseh sklicanih je ob-vezrta. Kolikor kdo od izbranih se ne bi mogel udeležiti drevišnjega sestanka, naj to telefonsko sporoči ob 29. uri na sedež Primorja (tel. 225-827).
Na drevišnjem sestanku bo govor n gostovanju v BIH.
92:54
110:94
«POMLAD»
SKUPINA C
Ferroviario A je brez težav odpravil še Bor in je tako ostal sam 'na vrhu lestvice. Borovci pa bodo jutri imeli priložnost, da osvojijo drugo prvenstveno zmago, saj bodo v tem kolu igrali proti Libertasu, ki je zadnji brez točke.
IZIDI 7. KOLA Ferroviario A - Bor Flaminio - Servolana Počitek: Libertas
LESTVICA
Ferroviario A 10; Flaminio in Servolana 8; Bor 2: Libertas 0.
PRIHODNJE KOLO (4.6.)
Bor - Libertas (18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio); Flaminio - Ferroviario A. Počitek: Servolana.
SKUPINA D
Slovenski derbi na Opčinah se je zaključil s predvideno zmago pole-tovcev, ki pa so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor Kontovel-cev, ki v drugem delu lige igrajo s popolno postavo.
V tekmi na Opčinah sta bila glavna protagonista Klavdij Starc (42 točk) in Boris Vitez (41).
Brežani pa so v Trstu proti Fer-roviariu dokaj slabo igrali.
Za veliko presenečenje pa je poskrbel Don Bosco, ki je doma premagal Inter 1904 in je tako napravil «veliko uslugo* .Poletu, ki je dohitel Inter 1904 na samem vrhu lestvice.
IZIDI 7. KOLA Polet - Kontovel Ferroviario B - Breg Don Bosco . Inter 1904 LESTVICA
Polet in Inter 1904 12; Ferroviario B 8; Don Bosco 6; Breg in Kontovel 2.
PRIHODNJE KOLO (5.6.) ‘ Ferroviario B - Polet (11.00 v Trstu, Miramarski drevored); Breg -Don Bosco (11.00 v Dolini); Kontovel - Inter 1904 (4.6., ob KT.OO na Kontovelu).
edko
81:72
87:33
67:58
NA GORIŠKEM
Hvaličevi varovanci v finalnem delu
1. DIVIZIJA
Po predvidevanju je Dom v go-riški skupini prvenstva 1. moške divizije z lahkoto, čeprav končni rezultat tega ne priča, na domačem igrišču premagal ekipo Staran-žana. Z novim parom točk so si domovci zagotovili vstop v finale za napredovanje v višjo ligo in o benem dohiteli vodečo Mobilcaso, ki je bila do tega kola še nepora žena. Ekipa iz Krmina je namreč hepričakovano klonila sredi Gorice proti sohdni Umanita. Čeprav po rgStepa, je ekipa vseeno pridobila "mesto v finalni del, 'Umanita- ima namreč samo še teoretične možnosti za napredovanje. Kljub temu da so v tej skupini že znani finalisti, bo prihodnje kolo zelo zanimivo. V goriškem Dijaškem domu se bosta srečali vodeči ekipi in srečanje bo odločalo o zmagovalcu goriške> skupine.
Določiti favorita je zelo težko, kajti ekipi sta zelo enakovredni. V prvem srečanju je samo za eno- točko slavila Mobilcaša. Sedaj pa ima Dom možnost, da popravi spodrsljaj in, če bo spodbujalo domovce toliko navijačev, kolikor jih je ime la Mobilcaša v Krminu, bo našim fantom gotovo uspal podvig. Zaradi tega vsi, ki želijo gledati sreča-
nje, naj pridejo v Dijaški dom, Ul. Montesanto 84, v nedeljo, ob 10.30. IZIDI 8. KOLA
Sagrado — Begliano	60:85
Dom — Staranzano	86:79
Umanita — Mobilcaša 82:76 LESTVICA
Mobilcaša in Dom 14, Umanita 10, Begliano 6, Staranzano 4, Sagrado 0.
« POMLAD«
V nadaljevanju prvenstva «po-mlad* je goriški Dom zgubil v gosteh proti močni ekipi Arte A. Kljub porazu so Gojkovičevi varovanci trenutno na četrtem mestu skupne lestvice. V prihodnjem kolu se položaj naših fantov ne bo spremenil, ker bodo igrali proti najmočnejši ekipi skupine «B», in sicer s Pa-gnossinom B. Kljub temu da je to <B» ekipa, je enakovredna ekipi «A», kajti sestavljajo jo igralci, ki so bili ogrodje ekipe, ki je nastopila na finalnem delu kadetov. Poleg tega' ima Pagnossin B zelo u-spešen napad. Zaradi 'tehničnih razlogov Dom ne bo mogel igrati na domačem igrišču, v Dijaškem domu, ampak v 'telovadnici «Stella Mattu-tina», v soboto, ob 16.30 IZIDI 7. KOLA
Arte A — Dom	85:65
Ardita B — Pagnossin B 20:131
Sidertecnica — Ronchi n.o. LESTVICA
Arte A in Pagnossin B 12, Sidertecnica A 8, Dom 6, Ardita B 2, Ronchi 0.	Vladimir
V soboto sta se v prijateljski košarkarski tekmi na Opčinah spoprijeli peterki Poleta in Old Boys Olimpija iz Ljubljane

ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH SESTERK
Goriška 01ympia premočno prva
V desetih tejkmah so goriški odbojkarji kar devetkrat zmagali - Konto-. velke ostale v prvi ženski diviziji '• Sloga je povsem zadovoljila
Tudi odbojkarsko prvenstvo v 1. diviziji * je končano. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da bo potrebno odigrati še nekatere zaostale tekme, ki pa ne bodo vplivale več na vrstni red posameznih skupin. Naši trije zastopniki — Sloga in Kontovel v ženski ter 01ympia v moški kategoriji — so zadani cilj obstanka v tej konkurenci dosegli. Vsi trije niso imeli te sreče že v prvem delu prvenstva (razen Sloge), toda v nadaljevanju je le prišla do izraza njihova resnična moč.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Odbojkarji 01ympie ,v kvalifikacijskem delu prvenstva niso imeli športne sreče, da bi si priborili mesto med šestimi boljšimi zastopniki. Ta ko so igrali drugi del prvenstva v skupini, ki se je borila za obstanek-v tej konkurenci. Že sam ta podatek, da so Goričani v desetih nastopih kar devetkrat zmagali pa najbolje poVe, da nišo imeli enakovredne konkurence. Zadovoljili so tudi s prikazano igro, ki je bila občasno najmanj za razred boljša od drugih in sodila v višjo ligo. V zad-njem nastopu so zastopniki 01ympie doma premagali Mestne redarje iz Vidma šele po štirih setih igre.
V tej konkurenci sta izpadla Gin-nastica iz Pordenona in AGI iz Gorice.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Rozzol - AGI Gorica	3:1
ODBOJKA
«REVI V AL 1977>
Od prihodnjega tedna dalje deset šesterk na igriščih
Prijavilo se je sedem moških in tri ženske ekipe
'od danes do nedelje
I	I
Zelo pester športni spored v Zgoniku
Ob priliki 13 razstave vin organizira ŠK Kras pester športno - rekreativni program.
Danes bo ob 20. uri članski balinarski turnir. Ker je predvidena množična udeležitev in se bo turnir zavlekel pozno v noč, se bo nadaljeval v soboto popoldne. Vpisovanje bo uro pred pričetkom tekmovanja.
Jutri bo ob 16. uri mednarodni mladinski odbojkarski turnir. Turnirja se bodo udeležile: Koprska o-balna reprezentanca, Rozzol, Inter iz Trsta in mladinska reprezentanca ZSŠDI. Ob 16. uri bo prva izločilna tekma, ob 17. uri druga, nakar bosta sledili ob 18. uri finale za 3. mesto in ob 19. uri finale za prvo mesto.
V	nedeljo, 5. t.m., bo ob 10.30 ne-članski turnir V/ «briškoli». Zmagovalci turnirja bodo prejeli bogate praktične nagrade.
Vpisovanje pri Borisu Štreklju, telefon 225 591.
V	nedeljo popoldne, ob 15.30, bo turnir v «ruskem kegljanju*. Tudi tukaj bodo zmagovalci prejeli praktične nagrade.
Vpisovanje pri Borisu Peganu, telefon 229-259.
Seznan/igralcev za sestavo reprezentance, ki bo nastopala na turnirju v Zgoniku.
KRAS: Bitežnik Jože, Budin Ivan, Budin Sergij, Marušič Ivo, Rebula Jordan, Žerjal Dani in Vasilij Guštin.
BOR: Krebelj David in Škabar Giorgio.
DOM: Černič Mavricijo in Pete-jan Rajko.
Vsi najavljeni reprezentanti naj se zberejo v soboto, ob 15. uri v Zgoniku.
M. I.
GLASGOW, 2. — V okviru britanskega nogometnega prvenstva je Škotska premagala Sev. Irsko s 3:0.
Na prvi rekreacijski »Odbojkarski revivai 1977», ki ga je razpisalo ZSŠDI, da bi nudili tudi veteranom možnost primernega agonističnega izživljanja, se je prijavilo skupno deset ekip, in sicer tri ženske in sedem ekip v moški konkurenci, od katerih sta dve mešani sestaVi.
V	ženski konkurenci se bodo pomerile po dvakrat med seboj sledeče šesterke: Ekipa desetih, Kras in ZTT. Otvoritveno kolo bo na sporedu že prihodnji četrtek, tekmovanje pa se bo zaključilo 29. t,m., ko bo organizator izdelal končno lestvico.
V	moški konkurenci bodo nastopale sledeče ekipe: Bor, Breg, Caravaggio, Centralsped, Kras, Skupina «0» in ZTT. Zaradi velikega števila prijavljenih se bodo ta moštva po enkrat srečala med seboj po sistemu «vsak z vsakim*.
Že prvo tako rekreacijsko tekmovanje je sprožilo v naših športnih krogih veliko zanimanje in radovednost, zvedeli smo, da so pripravljali ekipe še nekateri drugi klubi, ki pa so nato bili malo v zadregi in se bodo raje prijavili na naslednja tekmovanja, ki jih bo organiziralo ZSŠDI, ker se hočejo tudi primerno pripraviti in malce trenirati. Razveseljivo pa je dejstvo, da bo od prihodnjega tedna dalje na naših igriščih nastopilo nad sto neaktivnih odbojkarjev, ki so že zdavnaj »obesili na klin* svoje tekmovalne copate. Izkazalo se je torej, da je pravzaprav vsakemu človeku korist, na in potrebna telesna kultura, morda še v večji meri, kot to velja za mlade športnike.
Vsa srečanja bodo odigrali na pet setov, sodili pa bodo prostovoljci,
po možnosti iz igralskih vrst Bora, oziroma Krasa. Zaključek tekmovanja bo v nedeljo, 10. julija, s celodnevnim piknikom in nagrajevanjem najboljših skupin, oziroma posameznikov.
TEKMOVALNI SPORED
ZENSKE EKIPE
1.	Kras - ZTT v četrtek, 9.6., ob 21. uri, v Zgoniku
2.	Ekipa desetih - ZTT v ponedeljek, 13.6., ob 20. uri, na stadionu «1. maj*
3.	Kras - Ekipa desetih v četrtak,
16.6.,	ob 21. uri, v Zgoniku
4.	ZTT 1 Ekipa desetih v ponedeljek, 20.6., ob 20. uri, na stadionu «1. maj*'
5.	ZTT . Kras v četrtek, 23.6., ob 21. uri, v Zgoniku
6.	Ekipa desetih - Kras v sredo,
29.6.,	ob 20. uri, na stadionu «1. maj*
MOŠKE EKIPE
1.	KOLO
1.	Caravaggio - Bor v petek. 10.6.. ob 20. uri, na stadionu «1. maj*
2.	Breg> - ZTT v torek, 7.6., ob 21. uri. v Dolini
3.	Centralsped - Kras v torek,
7.6.,	ob 21. uri, v Zgoniku Počiva: Skupina «0»
2.	KOLO
4.	Caravaggio - ZTT v torek,
14.6.,	ob 20.30, na stadionu «1. maj*
5.	Bor - Centralsped v torek, 17.6., ob 20. uri, na stadionu «1. maj*
6.	Breg - Skupina »O* v torek, 14.6., ob 21. uri, v Dolini Počiva: Kras
3.	KOLO
7.	Breg - Caravaggio v torek, 21.6., ob 21. uri, v Dolini
8.	Kras - Bor v torek, 21.6., ob 21. uri, v Zgoniku
9.	ZTT - Skupina «0» v torek,
21.6.,	ob 20.30, na stadionu «1. maj*
Počiva: Centralsped
4.	KOLO
10.	Centralsped - Caravaggio v torek, 28.6., ob 21.30, na stadionu «1. maj*
11.	Bor - Skupina «0» v torek,
28.6.,	ob 20. uri, na stadionu «1. maj*
12.	ZTT - Kras v torek, 28.6., ob 21. uri, v Zgoniku
Počiva: Breg
5.	KOLO
13.	Kras - Skupina «0* v četrtek,
30.6.,	ob 21. uri, v Zgoniku
14.	Bor - ZTT v petek, 1.7., ob 20. uri, na stadionu «1. maj*
15.	Centralsped - Breg v petek,
1.7.,	ob 21.30, na stadionu «1. maj*
Počiva: Caravaggio -	6. KOLO
16.	Breg - Kras v torek, 5.7., ob 21. uri, v Dolini
17.	ZTT - Centralsped v torek. 5.7., ob 20. uri, na stadionu «1. maj*
18.	Caravaggio - Skupina «0» v torek, 5.7., ob 21,30, na stadionu «1. maj*
Počiva: Bor
7. KOLO
19.	Kras - Caravaggio v petek, 8.7., ob 21. uri, v Zgoniku
20.	Skupina «0» . Centralsped v petek, 8.7., ob 20. uri, na stadionu «1. maj*
21.	Bor - Breg v petek, 8.7., ob 21.30, na stadionu «1. maj*
—bs—
Ginnastica PN - Lib. Sacile 0:3 01ympia - Mestni redarji 3:1 KONČNA LESTVICA
01ympia Gorica Rozzol Trst Libertas Sacile Mestni redarji Ginnastica PN AGI Gorica
10	9	1	28	9
9	7	2	23	12
9	4	5	17	16
10	4	6	17	22
10	3	7	10	23
10	2	8	13	26
(V tej skupini bo potrebno odi grati še eno tekmo, ki ne bo več vplivala na končni vrstni red).
1 ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE
Niti Slogi ni uspelo, lcar je bilo obenem tudi, pričakovati, da'bi premagala odlični Libertas iz Fiume Veneta. Ne glede na to pa so slo-gašjce, odvzele niz, kar je pred, njimi uspelo samo še odbojkaricam Corridonija in Julie. To pa je tudi najbolj zgovoren dokaz o premoči te šesterke, ki bo prihodnje leto i-grala v 2. ligi. Slovenske odbojkarice so povsem zadovoljile in imajo lepo možnost obtičati na odličnem tretjem mestu lestvice, ker je trenutna razlika v setih med Corrido-ni.iem in Slogo minimalna, toda Cor-ridoni mora odigrati še eno zaostalo tekmo 8. kola z zmagovalcem Libertasom. Jier se igra v Fiume Venetu, je možnost zmage gostinj minimalna in s tem bi se Sloga po vzpela za mesto više.
IZIDI 10. KOLA Julia - Tomana	1:3
Virtus. - Corridoni	3:0
Libertas F. Veneto - Sloga 3:1 LESTVICA
Libertas F. Ven. 8	8	0	24	3	16
Tomana Gradišče 9	7	2	23	13	14
Corridoni	9	4	5	16	22	8
Sloga	10	4	6	16	23	8
Virtus Vigonovo 10	3	7	13	24	6
Julia Trst	10	2	8	18	25	4
(V tej skupini bo potrebno odigrati še dve tekmi. Kot smo že omeni li, lahko vplivata na vrstni red samo glede tretjega oz. četrtega mesta. Vse ostalo pa je že odločeno). SKUPINA ZA NAZADOVANJE Največje skrbi so imele odbojkarice Kontovela, saj ni bila znana njihova usoda vse do zadnjega za-vrtljaja. V odločilnem nastopu pa so Kontovelke slavile prepričljivo zmago v gosteh nad neposrednim tekmecem — Maianesejem — ki ne potrebuje nobenega komentarja. Za slovensko šesterko sam začetek pr venstva ni bil najbolj obetajoč. Kon tovelke niso mogle pokazati realne moči niti v nadaljevanju in šele konec jim je prinesel obstanek v tej ligi. Ob vsem tem pa je potrebno omeniti, da so kar tri tekme izgubile s 3:2.
IZIDI 10. KOLA PAV Despar - ACLI Sv. Jakob	3:0
Azzurra - Libertas Krmin	2:3
Maianese - Kontovel	0:3
KONČNA LESTVICA Azzurra Gorica	10	7	3	24	14
Libertas Krmin	10	7	3	26	19
PAV Despar	10	6	4	21	19
Kontovel	10	5	5	23	19
Maianese	10	3	7	17	22
ACLI Sv. Jakob 10 2 8 10 28 Iz te lige izpadeta Maianese ACLI Sv. Jakob.
G. F.
TURNIR MLADINSKEGA CENTRA
Izločilni del pri koncu
V tretjem kolu «2. odbojkarskega turnirja za Pokal Mladinskega centra*, ki se odvija v Gorici, so stopile na igrišče tudi ženske ekipe. Pri moških pa se je tekmovanje pričelo za/B skupino, kjer nastopajo štiri ekipe.
Glede ženskega in moškega tekmovanja (B skupina) so se nadaljnja srečanja odigrala sinoči.
Rezultati tekem, ki so jih odigrali v sredo, L junija:
Ženska konkurenca Dijaški dom (GO) - PD Danica 2:0
(14, 12)
Moška konkurenca PD Danica - PD Jezero Mladost 2:0
(3, 4)
Mladinski odsek .(Štandrež) -
SPDG 2:0 (9, 9) '
PD Danica - SPDG	2:0
(13, 5)
Jezero Mladost - SPDG	2:1
C?, -15, 11)
POSTAVE
Ženske
DIJAŠKI DOM «S. GREGORČIČ* (Gorica); Sgubin K., Semolič L., Baranja L., Srebrnič J,., Mara* S., Knez K., Cijan -V., Uršič A.
PD DANICA (Vrh): Černič M., Devetak D., Černič D., Juren Z., Zotti K., Žotti S., Juren N., Juren C.
Moški
PD DANICA (Vrh): Devetak L., Černič L., Grilj Ž., Černič M., Cotič M„ Cotič S.
PD JEZERO MLADOST (Doberdob); Lakovič S., Ferfolja R., Jarc M., Gergolet A., Cotič B. in Ger-golet F.
MLADINSKI ODSEK (štandrež): Nanut G., Faganel R., Corča S., Plesničar I., Nanut L., Marchi L., Nanut L., Mučič D.
SLOVENSKO PLANINSKO . DR U-ŠTVO (Gorica): Rupel A., Baša B., Bavcon A., Primožič K., Bavcon E., Leban B., Kulot N., Pavlin, Faganel D., Makuc.
V soboto popoldne, od 15. ure dalje, bosta polfinalni tekmi turnirja; finalna tekma za 1. in 2. mesto pa je na sporedu približno ob 22., uri po kulturnem sporedu zaključne prireditve gojencev Dijaškega doma.
I. K,
MINIBASKET
»TROHEJA GODINA*
Kljub porazu Breg zadovoljil
Don Bosco — Breg 45:25
BREG> P. Žerjal 3, Zobec 6, Vodopivec, Klabjan 2, Slavec, Mitja Ota, B. Žerjal 2, Bavčar 12, Marko Ota, Piras, Kocjan, Prašelj.
V prvem' srečanju tega turnirja je Breg igral proti močnemu Don Boscu in po predvidevanju izgubil. Brežani pa so tokrat s prikazano igro zadovoljili, čeprav bi lahko izgubili z manjšo razliko. Bavčar in Zobec sta bila nekoliko boljša od ostalih. Vsem pa gre pohvala za požrtvovalno igro.
Brežan! bodo v 2. kolu zaposleni že danes. V telovadnici pri Sv. Sergiju se bodo ob 16.30 spoprijeli s peterko Ricreatori Padovan.
Dom — Ardita	18:58
DOM: Baranja, I. Kont 2, Pahor, K. Kont 3, D. Orzan 13, Demitri, Grusovin, Cijas, Mass, Vižintin.
Tudi najmlajši domovci so v sredo stopili na igrišče za veliko nagrado minibasketa. Dom je, žal, slabo začel. Bil je namreč poražen na domačem igrišču. Naši miniko-šarkarji sd bili enakovredni gostom samo v prvem polčasu (15:25). V "drugem delu pa je prišla do izraza boljša fizična priprava italijanskega moštva. Razlika v koših pa je prevelika kazen za požrtvovalne domovce.	\	-
Vladimir
KOŠARKA
V 3. povratnem kolu košarkarske ga prvenstva 1. divizije, je Juventus premagal Jadran «B» s 70:63.
Uredništvo, uprava, Oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnapre) plačana celotna 25.000 Mr. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah -3,00 din. za zasebnike mesečno 35,00 latno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 d m
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 ljubli*'*
Žiro ručun 50101-603-45361 «ADI1» .
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 inodulus (širina 1 »tolpee, višina 43 mm) ob lavnikih 13 000. ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500 legalni 500, osmrtnice in sotalja 250 |ir ta mm
Oglasi
v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda IVA 14%. Oglasi za tržsSko
goriško pokraimo se naročale pri oglasnem oddelku r' Dokraiin Italije pri SPI.
upravi Iz vseh drofl'
Poštni tekoči račun za Italije
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
3. junija 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj in tiska I
ZTT I Trat
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
NENEHNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI NA JUGU AFRIŠKE CELINE
RODEZIJSKE ČETE SE UMIKAJO PROTI SMITHU CELO V0RSTER
Pretorijska vlada o nevarnosti internacionalizacije spora ■ Početje salisburyjskega režima obsoja tudi ZRN ■ Možnost sovjetskega posega v obrambo Mozambika
SALISBURY, 2. — Glasnik tukajšnje vlade je danes sporočil, da so se pričele rodezijske čete, ki so v nedeljo zasedle mozambiško mesto Mapai ter uničle štiri oporišča gverilcev (borcev za neodvisnost Zimbabveja), polagom . vračati domov. General Peter Walls, ki je poveljeval omenjenim oboroženim silam, naglasa, da je bila emisija* zaključena in da se za določen čas ni treba več bati gverilskih vpadov ra rodezijsko ozemlje. Generalova trditev sloni na dejstvu, da so njegovi vojaki od nedelje do danes pobili kakih 40 temnopoltih domoljubov, kar pomeni, da se je Walis po vsej verjetnosti dokaj uštel. Računati mora namreč z okoliščino, da se vrste ♦teroristov*, kot jih sam imenuje, iz dneva v dan bolj množijo, in to premo sorazmerno z izgubami, ki jih sproti utrpijo.
Umik rasističnih č.t z mozambš kega ozemlja si gre v resnici raz lagati z okolnostjo, da je rodezijsko početje zadnjih dni in sploh zadnjih let naletelo na kar najodločnej-šo obsodbo ne' le v britanski vladi, ki je za problem neoosredno zainteresirana. temveč sploh v mednarodni skupnosti. V tej zvezi npr. ne velja pozabiti, da je Smithovo politiko včeraj ožigosal glavni tajnik OZN Waldheim, pa tudi, da je londonska vlada napovedala poseg v Varnostnem svetu.
Salisburyjske oblasti ves čas za trjujejo, da so rodezijski vojaki na padali in pobijali člane temnopoltih odporniških gibanj, toda mozambički radio je sporočil, da so Smithove čgte v poslednjih dneh napadale železniške proge, kmetijske obrate, šolska in stanovanjska poslopja (v pokrajini Gaza)'. Pri tem naj bi bilo ubtih neka' sto • civilistov. To je skrajna mera. prek, kate-e utegne izbruhniti med Rodezijo in Mozambikom prava vojna.
Pri -vsem tem je zanimivo, da se spričo Smithovega ravnanja nekako zgraža celo Vorsterjeva južnoafriška vlada. Pretorijske oblasti niso sicer javno komentirale rodezijskih napadov na mozambiško ozemlje, pač pa so tamkajšnja obveščevalna sredstva opozorila na nevarnost internacionalizacije spopadov med rodezijskimi silami in domoljubi.
Smithovo »agresijo* na Mozambik je danes ostro obsodila tudi za hod-nonemška vlada, ki zahteva, naj Rodezija nikar več ne ponovi takšnega napada, sicer bo onemogočila sedanja prizadevanja za rešitev on-dotrte krize in celo izzvala širši konflikt na afriškem jugu.
Odločno stališče o rodezi jsko-mo-zamb škem vprašanju so zavzeli tudi Sovjeti, sicer preko tiskovne a gencije Tass. Ta omenja med drugim možnost, da utegne početje sa-lisburyjske vlade imeti hude posledice na pod očju mednarodnega poli tičnega ravnovesja. Opazovalci menijo celo. da utegne Sovjetska zveza kar neposredno poseči v afriško dogajanje, se pravi vojaško podpreti Mozambk.
Agencija Tass pripominja, da je rodezijski napad na sosedno državo toliko bolj obsojanja vreden, kolikor je SZ sklenila z mozambiško vlado poseben sporazum o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju (31. mer ca t.l.): ta sporazum predvideva tudi sodelovanje na oboroževalnem področju.
Z druge strani je dnnes predsed nik Zambije Kaunda ob jV-iiti se Stanka s predstavniki izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti poudaril, da se Zambija dejansko nahaja v »vojnem stanju* spričo napadalne politike Rodezije. Pripomnil je, da so se vse države, ki iliej:jo na Rodezijo, obvezale, da v primeru napada skupno nastopijo proti sali-sburyjskemu režimu. V tem primeru, je zaključil Kaunda, bodo rodezijske sile brez rešitve.
Jasno ter odločno opozorilo torej, ki bi ga moral Smith brez nadaljnjega upoštevati, (dg)
podtajnika, da bi ugotovil, zakaj osumljeni teroristi niso bili prijavljeni sodstvu, obenem pa naj bi skušal dognati, če je res, da so prikrili prevratniško rovarjenje s tem, da so zadevo proglasili za vojaško tajnost.
Msgr. Giovanni Benelli novi florentinski nadškof
VATIKAN, 2. - Pavel VI. je za novega florentinskega nadškofa ime noval msgr. Giovannija Benellija, dosedanjega namesti.ika vatikanskega državnega tajništva.
Istočasno so sporočili, da bo papež na koncistoriju 27. t.m. oklical pet novih kardinalov, oziroma imenoval štiri nove in javno potrdil petega.
Med njimi je tudi novi florentinski nadškof Benelli, ostali trije novoimenovani pa so Afričan Bernardin Gan-t:n, miinhenski nadškof Joseph Rat-zinger in teolog Luigi Ciappi. Na prihodnjem koncistoriju bo poleg njih Pavel VI. še za kardinala javno razglasil praškega apostolskega upravitelja Františka Tomašeka, kar so napovedali že n . prejšnjem konci-storiju maja 197fi.
Z novimi imenovanji se bo število kardinalov povzpelo na 137, vendar bi jih trenutno samo 119 lahko volilo novega papeža, kajti 18 jih je že prekoračilo dovoljeno starostno dobo (80 let).
arabsko-izraelskega spora na podlagi resolucij 242 in 338 Varnostnega sveta OZN. ki predvidevata u-mik izraelske vojaščine z arabskih ozemelj, ki jih je zasedla med konfliktom iz 1. 1967.
Ta ozemlja, je dodal predstavnik PLO, pomenijo le manjši del Pale stine, mi pa se z drobtinami ne moremo zadovoljiti.
Mobulujcva zahvala Giscardu D' Estaingu
PARIZ, 2. — Zairski zunanji minister Karl-I-Bon Nguza,, ki 1 se je danes sestal s francoskim predsednikom Giscaidom D'Estaingom, je napovedal, da bo 9. junija uradno obiskal Francijo sam zairski predsednik Mobutu Sese Seko. Diktator naj bi se ob tej priložnosti zahvalil francoskemu državnemu- poglavarju ■za učinkovito pomoč, ki jo je dal Zairu ob spopadih v Sabi (nekdanji Katangi). Kakor je znano, so tedaj Francozi »mobilizirali* kar 11 orjaških letal tristar. s katerimi so poslali v Zaire raznovrsten vojaški material.
Isto so storili Maročani, zato se bo Mobutu odpravil 14. junija tudi v Marok.
Ugrabljeni industrijec
Inženir Giovanni Brega, ki so ga včeraj odpeljali izpred družinske tovarne v Monzi,	(Telefoto ANSA)
uiiiiimiiiiitiiiiiHiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiitimiiiiiiiiiiitiiimiitiimiiiiiimiiimiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiitmiitmiHiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiu
10.000 milijard lir nezakonito v tujino
RIM, 2. — Italijani so v zadnjih letih nezakonito poslali v tujino kakih 10.000 milijard lir v bankovcih. Po podatkih emisijskega zavoda Ban-ca dltalia pa je bil protizakonit izvoz kapitala mnogo obsežnejši, kolikor gre pri tem računat1 tudi na brezštevilne trgovske in druge špekulacije. Vsekakor se je pojav letos v primerjavi z lanskim letom precej omejil, in to po zaslugi znanega zakona 159 o kazenskem postopku proti tovrstnemu kršenju denarnih predpisov.
BONN, 2. — Sodišče . Kaiserslau-ternu je danes obsodilo na dosmrtno ječo domnevna ana.-hista Manfreda Grashofa (30 let) in Klausa Juen-schkeja (29). Obtožena sta bila umora dveh policijskih agentov (v letih 1971 - 72), razen tega pa še pripadnosti »mestni gverilski organizaciji Baader - Meinhof*.
PLO proti priznanju izraelske države
BAGDAD, 2. — Načelnik političnega odseka organizacije za osvoboditev Palestine (PLO) Faruk Kaddumi je v intervjuju iraški tiskovni agenciji izjavil, da Palestinci nikakor ne nameravajo priznati Izraela kot suvereno državo. PLO, je pripomnil Kaddumi, se bo odločno uprla vsakemu poskusu rešitve
MED NJIMI JE TUDI PRIPADNIK TAKO IMENOVANIH «RDEČIH BRIGAD» ANTONIO SAVINO
Pobeg devetih jetnikov iz kaznilnice v Forliju
«Rdečebrigadist» je osumljen sodelovanja pri umoru sodnika Francesca Coca julija lani Med ubežniki sta nevarna milanska bandita Vittorio Biancini in Luigi D’ Atterio
FORLi, 2. — Pobegi iz kaznilnic so postali pravzaprav že nekaj vsakdanjega, zato tudi ne bomo posebej komentirali daprpijega »podviga* deveterice z&pirnikoV ki je ob zori brez posebnih težav zapustila' tukajšnjo jetnišnjco,
Gre za 19-letnega Osvalda Dossija. 284etnega Antonia Savina, 26-letne-ga Vittoria Biancinija, 22-letnega Pe'.'luigi j a D'AUeria, 21 let stare Antonina Darrno, Giovannija Ferri-nija in Tommasa Biamontejarier 24-letnega Gianmarca FJiinija in 20-let-nega Aurelia Savallija.
Ferrini. Savalli L j B:amonte, ki so bili zapiti v isti celici v drugem nadstropju jetnišnice. so prežagali vratno ključavnico, onesposobili ječarje (44-letnega Carla Coletto, Antonia F:gliola in Bruna Mopdorina) ter jim iztrgali ključe celic in osvobodili šest drugih jetnikov. Zatem so odprli notranja železna vrata in se povzpeli na vrh kaznilniškega zidu. od koder so se spustili na cesto ter izginili.
Najnevarnejši med pobeglimi je brez dvoma domnevni'pripadnik tako imenovanih »rdečih brigad* (BR —

Praznik karabinjer j e v
Preiskava o bombnih atentatih v Trentu
TRENTO, 2. — Tridentinski državni pravdnik Francesco Simeoni je izročil zaključke sodniku Antopi-nu Crei glede preiskave o bombnih atentatih iz leta 1971 in je zahteval formalno obtežbo za šest od debetih osumljencev. Gre' za Sergia Zanija in Claudia Widmana, ki sta obtožena, da sta materialno izvedla atentate (vsi so le za las sp>odleteli), policijski komisar Saverio Molino, ki je tedaj vodil politični urad tridentinske kvesture, podpolkovnik Mi-chele Santoro, nekdanji poveljnik tridentinskih karabinjerjev, polkovnik Angelo Pignatelli, vodja odseka obveščevalne službe v Trentu in karabinjerski podčastnik Luigi D'Andr«; a pa so obtoženi, da so pomagali teroristoma, ker jih niso prijavili sodstvu, čeprav so vedeli za njuno 2ločinsko dejavnost. Po mnenju državnega pravdnika naj bi šlo nadalje oprostiti finančne stražnike, ki so bil; vpleteni v preiskavo, čeprav naj ne bi zakrivili nobenega kaznivega dejanja.
Najpomembnejši del zaključnega dokumenta državnega pravdnika pa zadeva zahtevo po dodatni preiskavi. Sodnik Crea naj bi zaslišal tedanje poveljnike SID. karabinjerjev in finančne straže ter notranjega
V spremstvu številnih političnih in vo laških vsehntsti se je svečanost ob 163. obletnici roda udeležit tudi predsednik republike Leone, ki je žal preštevilnim vdovam podelil priznanja	(Telefoto ANSA)
brigate rosse) Antonio Savino. Prvič je bil aretiran decembra 1973 skupaj z ženo Giovanno Legojatto (29 let) v okviru preiskave o ugrabitvi funkcionarja avtomobilsko družbe Tlaf Ettoreja Ameria, sicer zato, ker sta po zidovih »beležila* gesla »rdečih brigadistov*. zlasti Ka, ker so preiskovalci na njunem domu Odkrili hič koliko letakov BR, seznam skraj-nodesničarskih credstavnikov in plan Turina z označenimi točkami (očitno domovi «žrtev»). Savino (uslužbenec tovarne Fiat) in žena (absolventka filozofske fakultete) sta bolj ali manj učinkovito ovrgla obtožbe in bila ,po dveh dneh izpuščena. Ob tej priložnosti je Sivino izjavi časnika-jem, da sodeluje s Fiatovim sindikalni:	organizmom
ter označil «rdeče brigadiste* 1 oj »provokatorje, ki delujejo v interč su fašistov*. Nekaj mesecev pozneje sta bila Antonio in Giovanna zopet aretirana in proti njima je bil sprožen tudi sod ;i ostopek zaradi »sodelovanja z oboroženimi tolpami*, vendar so ju zaradi zapadlosti pripornega roka kaj kmalu izpustili na prostost. Tedaj sta se preselila v Bor-gomanero (pokrajina Novara), to je v rojstni kraj Giovanne, kjer sta se vsak dan javila karabinjerjem. Nazadnje je Savino izginil — tedaj se je začel znani proces proti »rdečebri-gadistom* — in proti njemu je bil izdan nov zaporni nalog. 'Savino je osumljen tudi sodelovanja pri umoru sodnika Coca. Ob koncu lanskega leta so ga možje postaje ponovno zasledli in spravili za rešetke. Pripomniti treba, da je možgkar osumljen tudi še ene ali več ugrabitev in ropov ter nakupa ukrade nega blaga. - *
Med drugimi pobeglimi veljata za najnevarnejša Milančana Bianc’ni in D’Atterio, ki ju je 31.' maja t.l. tukajšnje porotno sod;šče obsodilo vsakega na 16 mesecev zapora zaradi ropa v hranilnici v Cesenaticu (septembra lani). Ob tej priložnosti je bil ustreljen Biancinijev brat Roberto, ki mu je bilo komaj 23 let. Tedaj so možje postave aretirali vso tol. j.
Kaznilnic V Forliju je starodavna trdnjava sredi mesteca, iz katere res ni težko pobegniti, kakor splošno ugotavljajo tudi v krogih sodstva. V trenutku omenjenega bega je bilo v njej vsega 127 jetnikov; čuvarjev L: moralo biti 40, v resnici 'pa so našteli samo štiri... »V takih pogojih res ne more žaleči še tako dobra volja* je dejal ravnatelj jet-nišnice dr. Pagliara in pripomnil, da se v kaznilnic; občasno nagnete celo 140 do 145 zapornikov.
Ubežniki so, kot vse kaže, izginili s pomočjo pajdašev, ki naj bi jih odpeljali s štirimi avtomobili. Zatem naj bi stopili na vlak, ki je ob 5.45 odpeljal iz Forllja proti Rimifii-ju. V, teku je seveda širokopotezna zasledovalna operacija policistov in karabinjerjev, (dg)
I
Bandit Colia zopet grozi
MILAN, 2. — Bandit Antonio Co-, lia, ki je zagrozil z umorom milanskih osnovnošolskih otrok, če sodstvo ne bo izoustilo na prostos' njegove zaročenke, se je danes popoldne znova oglasil s pismom, ki ga je - v neki telefonski kabini .našel
urednik lista «11 G orno*. V pismu, ki je po oceni policije avtentično, Colja, ki je veljal za desno roko Renata Vallanzasce. znova zahteva o-svoboditev zaročenke in znova grozi s strašnim maščevanjem, ki naj ne bi bilo več upe-jeno proti otrokom, pač pa proti policistom.
V Rimu naplenili 6 kilogramov heroina
RIM, 2. — Finančni stražniki so že spet zadali hud udarec tihotapcem z mamili. Dopoldne sq namreč zaplenili šest kilogramov heroina in aretirali kurirja, ki naj bi ponesla mamilo do Madrida. Gre za mlada tajska državljana. ki so ju zaprli v kaznilnico Regina Coeli. Vrednost zaplenjenega mamila presega 600 milijonov lir.
LIZBONA. 2. — Severni Jemen je pretrgal diplomatske odnosu s Portugalsko. Ukrep utemeljuje z okoliščino, da je lizbonska vlada dvignila diplomatske odnose z Iz raelom na raven veleposlanikov.
DESET DNI PO NEPRIČAKOVANI ARETACIJI
Bivši predsednik družbe Esso Cazzaniga začasno na prostosti
Javni ložilec dr. De Nicola se je nprl odloku preiskovalnega sodnika in vložil pri' siv - Cazzaniga je obtožen potvarjanja računovodstva in prilastitve lujili sredliet
RIM, 2. — Bivš. predsednik petrolejske družbe Esso in petrolejske zveze Vincenzo Cazzaniga je bi začasno izpuščen na prostost. Preiskovalni sodnik Elvio Catenacci je sprejel zahtevo Cazzanigovih zagovornikov. odredil pa je naj podjetnik plača sto milijonov lir kavcije.
Vincenzo Cazzaniga je bil aretiran 22. maja na ukaz preiskovalnega urada pri prizivnem sodišču. Pri zivni preiskovalni sodnik je namreč osvojil izvajanje javnega tožilca En-rica Oe Nicole, k! je od vsega začetka zaman zahteval od Catenacc’-ja, naj podpiše zaporni nalog. Bivši predsednik Esso in petrolejske z reze je obtožen potvarjenja računovodstva in nedovoljene prilastitve 40 milijard lir, ki naj b' bili last matične ameriške petrolejske družbe Exxon. Piva obtožba se nanaša na posojilo poldruge milijarde lir, ki ga je po zelo ugodnih pogojih dobila od države družba Stanič (Esso je bila z Agip solastnik te družbe). Vsota naj ne bi šla v blagajno Stanič, pač pa naj bi se je poslužil Cazzaniga za finansiranje političnih strank.
Druga obtožba pa se nanaša na črn sklad družbe Esso. Cazzaniga naj hi se polastil denarja (marsikdo trdi, da naj bi s temi sredstvj kupil podjetje Liquigas) s potvarjanjem računovodstva, bivši predsednik Esso se pa brani, da mu je matična hiša nakazala denar, da bi ga potrošil za podkupnine.
Preiskava, v okviru katere je bil Cazzaniga aretiran, je že druga preiskala o petrolejskem škandalu. Prva se je zaključila, pravzaprav se ni zaključila, dokaj neslavno, saj zadevno gradivo že vrsto let leži v predalih parlamentarne preiskovalne komisije, ki je posegla, ker naj bi bili v škandal vpleteni nekateri ministri. V okviru te druge preiskave sta si bila javni tožilec in preiskovalni'sodnik večkrat v laseh, spor pa je dosegel višek ravno ob vprašanju zapornega naloga za bivšega predsednika družbe Esso. De Nicola je večkrat zahteval od kolega, naj odredi aretacijo podjetnika, toda je vselej naletel na gluha ušesa. Zato se je obrnil na prizivno sodišče, ki je o-svojilo njegovo izvajanje in v nedeljo 22. maja dopoldne so trije karabinjerji odšli po Cazzanigo ter ga odvedli v zapor.
Cazzanigovi zagovorniki so se nemudoma obrnili na preiskovalnega sodnika in zahtevali začasno izpustitev na prostost. D; Nicola se je odločno uprl temu in je napovedal, da bo vložil priziv. Spor med sodnikoma je ob tej priložnosti dosegel višek, saj je javni tožilec obtožil kolega, da mu je z zvijačo prepreči prisostvoVati zasliševanju obtoženca. Spopad se je z omejenega konflikta med javnim tožilcem in preiskovalnim sodnikom razširil in se spremenil v prav, vojno med državnim pravdništvom in preiskovalnim uradom, v enega od tolikih sporov med sodniki, ki zavirajo potek preiskav, obenem pa tudi načnejo že itak skromen ugled sodstva.
Dr. Catenacci je utemeljil da višnji sklep z daljšim dokumentom, katerem poudarja med drugim, da je izpustil Cazzanigo začasno na prostost, ker obtoženec ni nevaren druž-
bi. Dodal je tudi, da po njegovem mnenju aretacija Cazzanige ne koristi preiskavi, poleg tega pa je glavni del dokaznega gradiva še v ZDA. Preden bo italijanski sodnik imel na razpolago dokumente in jih bo preučil bo minilo najmanj šest mesecev, v tem času pa bi potekel rok preventivnega orioora in obtoženec bi bil ravno tako izpuščen na prostost. Ob koncu je sodnik še pripomnil, da je industrljčevo zdravje dokaj rahlo in da je zato osvoboditev priporočljiva tudi z zdravniškega vidika, (vt)
Ciccio Franco in druščina od danes na zatožni klopi
POTENZA, 2. — Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se prične jutri sodna obravnava proti 16 skrajno-desnearskim elementom, ki so julija 1970 in septembra naslednjega leta uprizorili v Reggiu Calabrii burne demonstracije. Tedaj je prišlo tudi do krvavih izgredov, med katerimi je bilo ubitih pet ljudi, s;cer trije civilisti in dva policijska agenta nadaljnjih šest vojakov je bilo huje ranjenih, lažje ranjenih pa so našteli kar 1.500 oseb.
voikswagen, bo odslej gradila modele audi -100. Prva serij* ^ modelov bo izdelana še ta
AllilliiiiiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuniiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiitHtl11111
Med glavnimi obtoženci so ski (fašistični) senator Ciccio FP
co, ladjar Amedeo Matacena ter
dustrijec Demetrio Mauro. Obto^j
ci se bodo morali zagovarjati
drugim zaradi hujskanja k

neposrednega nasilja proti jaVjjJ funkcionarjem in žalitev na ra
vojaških oblasti.
RIM, 2. - Ob 15. uri so v oziroma jugovzhodnem predi"®5,
Rima zaznamovali potresni
Osrednje geofizikaln opazov*uJj( pri Monteporziu je potres opre®? blizu 2,5 stopnje po Richte:\j«v’
3. - 4. stopnje po Mercallijevi leSl ci. Preplaha ni bilo.
PEKING, 2. - Vietnamski ^
nji minister in član politbiroja munistične partije Vo Ngujen
ir* /j Ac nol rlonnn **» «■» Anin
je dospel danes na čelu
delegacije v LR Kitajsko. Gr®
nekajdnevni uradni obisk. N*Jj
kinškem letališču je goste med drugimi podpredsednik kitaj ga državnega sveta Čen Hsi y
SARAJEVO, 2.
Avtomobi*1^
tovarna TAS, ki izdeluje P° m hodnonemški licenci potniška v0^(jj
ZARADI NEDOVOLJENE POSESTI OROŽJA
Desničarja obsojeni po hitrem postopki
(lana MSI Ferdinandi in Bianeo s(a na rim-
skem sodišču streljala na skupino levičarjev
RIM, 2. — Hitri sodni postopek proti dvema mladima desničarjema, ki sta streljala na skupino pristašev levičarskih izvenparlamentarnih gibanj se je zaključil z njuno obsodbo. 22-letnemu Fernandu Ferdi-nandiju so dosodili dve leti zapora in 200.000 lir globe, 17-letnemu Fran-cescu Biancu pa eno leto ter dva meseca ječe in prav tako 200.000 lir globe.
Vendar pa se njuna obsodba nanaša samo na nedovoljeno posest orožja, ne pa na streljanje na notranjem dvorišču rimske sodne palače. Zato so Ferdinandija in Bianca ša zadržali • v zaporu, kljub pogojni ukinitvi dodeljene kazni, v pričakovanju naknadnih odločitev namestnika državnega pravdnika Lacquani-tija, ki primer še raziskuje.
Člana MSI Ferdinandi in Bianco sta z večjim številom drugih mladih desničarjev prišla na rimsko sodišče 16. maja letos, da bi prisostvovala sodni razpravi proti 11 osebam (4 levičarjem in 7 desničarjem), ki so se steple 10. maja na
................llllll"l,"l|IIMIIMllllllll>i|lllll„........IIIIIIIIIMIIIIIII...................................................11 ■ 11111 (■ I > 11111 ■ • I ■ 11111IIH11M |  ...
NAPADLI SO SKLADIŠČA PREVOZNIH PODJETIJ
Pet turinskih teroristov v zaporu
Aretiranci pripadajo skupini «prima linea», ki sp proglaša za skrajno levičarsko
TURIN, 2. — Včerajšnje nočfie atentate na nekatere ključne postaje,. garaže in skladišča turinske občinske prevozne družbe (ATM) ter avtobusnega podjetja «Satti* naj bi izpeljala skrajnelevičarska skupina, ki si je nadela vzdevek «prima linea*.
Do tega zaključka so prišli preiskovalni agenti po aretaciji štirih mladih pripadnikov samozvane »revolucionarne* skupine, ki so skušali izvesti tretji atentat v isti noči. Po namestitvi zažigalne naprave v garaži prevoznega podjetja »Sat ti* med korzoma Tortona in Novara so se štirje hoteli odpeljati z avtomobiloma, ko so jih zaustavili policijski agenti.
Vendar za enkrat 23-letnega Rlc-earda Borgogna. 17-letnega Giorgia Corbattija, 19-letnega Carla Favera in 21-letno Valerio Coro, vsi so študenti 117 stanujejo v Turinu, dolžijo le tretjega, preprečenega a-tentata. Ostala dva naj bi zakrivili oni ali pa drugi pristaši ekstremistične skupine, vsekakor je pobudnik celotnega načrta «prima linea*.
Od v? eh je uspel samo prvi a-tentat in sicer na skladišču ATM na Trgu Carducci, kjer je peklenski »troj poškodoval nekaj naprav. Pri drugem, na garažo prevoznega podjetja «Satti» na Korzu Brescia, sicer niso prestregli izvajalcev, vendar jih je opazil cestni redar in klical policijo, češ da so se v poslopje vtihotapili tatovi. Tatov resda niso našli, zato pa so policijski agenti odkrili večjo eksplo-zivno-zažigalno napravo, ki so jo nevtralizirali.
• Pn tretjem zaporednem atentatu so, kot smo" že navedli, prestregli
štiri oborožene pripadnike skupine «prima linea* in pričeli z natančno preiskavo o vsej dejavnosti skupine.
Do jutra so tako izvedli številne hišne preiskave in zaplenili večjo količino «raznega prevratnišicega-materiala*, kakor so se kasneje izrazih policijski krogi. Očitno so našli tudi sezname pristašev in naslovov zbirališč, saj so še isto jutro na tehničnem zavodu nreti-rali 18-letnega dijaka Cesnrejg Rambauda ter prišli v podstrešno stanovanje v Ul Cottolengo, ki naj bi bilo eno izmed nkjvečjih centrov.
Prav v tem sgdežu v strogem mestnem središču naj bi odkrili največjo količino pomembnega gradiva, med katerim tudi obsežen in izpopolnjen priročnik 0 uporabi orožja in o najsodobnejših načinih izdelave eksplozivnih in zažigalnih naprav.
S tremi napadi na skladišča in garaže prevoznih podjetij nai bi teroristična skupina «prima linea* skušala onesposobiti mestni javni promet in nekaj izvenmestnih prog tor s tem ustvarila ozračje nezadovoljstva. zlasti med delavci. Taki so vsaj zaključki preiskovalcev, ki se opirajo predvsem na zjple-njeno gradivo.
Sicer pa včerajšnji atentati nikakor niso prvi v nekajmesečnem obstoju skrajno levičarske organizacije, nekateri člani katere na j bi bili povezani tudi z mnogo napadalne jšo organizacijo »brigate rosse*. Vendar pa so preiskovalci izključili, da bi sodelovali pri njeni teroristični dejavnosti
Skupini «prima linea* so v njeni kratki »zgodovini* pripisali
neki nogometni tekmi v ri** predmestju Camilluccia. ^ ( Procesa se je udeležila tudi .. ^ pina levičarjev, na katere sta ^ £ neje misovca tudi streljala lt:| tem skušala zadeti Giuseppa ^ j, zolinija, člana stranke «Lotta ^ ^ tinua*. Takoj nato sta pretepa6* i, tela zbežati, vendar so ju njerji prestregli in ju razoroži*'
Prva sodna obravnava je hi|*
vrsti že 24. maja, vendar so
zahtevo branilcev preložili na ;g Vj našnji dan. Tožilec je za sta* J,#. ^
•	viuili 1 U1/1IUU JV. »-.V*	. -JA -.IJj
ga Ferdinandija zahteval 4 le* rej- !5| pora, za mlajšega Bianca pa P -
lagal, da ne bi proti njemu |t-
postopali; deloma zaradi	i'
nosti, deloma pa tudi zaradi !	(
dov psihiatričnega pregleda, *js0i" 1
na mniffonelri olznnii' mlorlptffl ** U
Vei
na možganski skorji mladega " jg ca odkril lažje poškodbe, j, pi* ^
je sodnijski zbor po krajše'"Jm ileku obsodil oba desn*68
misleku pretepača, (bp)
Atentat na sekcijo KPI
RIM, 2. — Neznanci so dojilji*-vršili bombni atentat na sekcij® {|1,
lijanske komunistične partij®L)t*' Catanzaro (mestna četrt
utuiuizaru uaesuia cetri " . na). K sreči ni peklenski stroj\r^ ročil človeških žrtev, pa «J' sebne gmotne škode ne. Poli*lC delek kvesture je seveda u preiskavo.
bombne atentate na turinske sedeže demokrščanske struje «forze ! nuove*. združenja srednjih in malih industrijskih podjetij, telefonske družbe SIP. tovarne Singer in na cisarro misovskega advokata Galassa.
Ravno zaradi malodane neprekinjene teroristične dejavnosti so 13. maja že zaprli štiri člane organizacije, ki poleg Turina deluje še v Milanu in v Firencah. Vsekakor ne prejšnja ne zadnja pre: iskava ni privedla do aretacije domnevnega vodje skupine, čigar istovetnost pa ie baie preiskovalcem že znana, (bp)
V Viareggiu odkrili načrt za pobeg iz Pianosc
V1AREGGIO. 2. — Agenti policijskega komisariata v Viareggiu so po daljši preiskavi prišli na sled svojemu staremu znancu Uriu Boninsegni, ki je pred nedavnim pobegnil iz beneške kaznilnice. Boninsegna je bil vpleten v prekupčevanje z orožjem.
V njegovi sobi so preiskovalci zaplenili nekaj pisem nekega Vittoria. ki je trenutno zaprt v Pianosi (Livorno) in ki namiguje na načrt za pobeg. S tem v zvezi omenja vidna imena milanskega pozemlja,
Sporazum za «11 TeIegrafo»
10
LIVORNO, 2. - List »U Telebnil iz Livorna bo živel. Danes končno rešen spor med bivši’" .J' hotel “7 g
nikorn Montijem, ki je
časnik, in zadrugo časnikarjev^/
skarjev, ki so devet mesecev pravljaii časopis. Uredništvo "* no lista je odkupila družba. rimski tednik «L’Espresso». 'r, ^
nje bo list izhajal z imenom ij(0
..	:................. . Iv, gl^
no» in proti koncu leta bo 6 preosnovan in prenovljen.
Arabci obsojajo Soaresovo vlado
LIZBONA, 2.
r
Predsed"’** g/
tugalske vlade, socialist M"ALj f1?. res, je danes reagiral na oc ^ 1’ zadovoljstvo arabskih držav, lizbonska ‘vlaHa dvignila ^
RIVOLl (Turin). 2. — Delavca industrije »Marchisio* sta bila lažje ra njena davi med nekajurno stavko. Oba sta stražilr pred vhodom tovarne, ko se je vanju zaletel s svolm vozilom uradnik Michele Bosso’o. ki jc hotel za vsako ceno v službo.
lizbonska 'vlada dvignila aw $ r ske odnose z Izraelom na r" ji5 leposlanikov. Včeraj jer n. no, zaradi tega Severni Jelp„rt\)^> trgal diplomatske odnose s z|0l’ sko, a Libija je iz istega 1 /C1 velela svojemu trgovinskem® niku v Lizboni povratek v dom
Soares je naglasil, da boJ 0* galska še naprej vzdrževm ^ najboljše odnose z vsemi 8.. * mi državami, pripomnil' ^ v,Jti j,
hoče lizbonska vlada ke odnose tudi z drugimi b®.]
ne odnose tudi z drugimi ~v V najkrajšem - je zaklj^ j#
bnmo navezali
tulil/icu fiirlš 1 I jLV *** ■
muvske odnose tudi 1 LB
t
k
k,