Slovenski dom Preis - cena - prezzo L 0.50 Leto Vlil. Schriftleiter, 'urednik, iredattoro: Mirko Javornik. — Heraitsgehcr, izdajatelj, editore: Ing. Sodja. — Volk.«dnieker«l. Ljudska tiskarna, Stamperia popolaro: .loie Kramarič — Ljubljana. Kopitarjeva <>• — Tel. 4U01—4U0S. — Abonncment, naročnina, abbonimenio: L. 11. Ljubljana, četrtek, 16. septembra (943 - št. 207 Grosser Erfolg der deutschen Truppen bei Salerno und Eboli Feindliche Kraftegruppen teils eingeschlossen teils vernichtet — Tiurchbruchsversuche an der Ostfront abgeschlagen Aus dem Fiihrerhatiptquartier, 15. Sept. Das Obcrkomniando der Wehr-macht gibt bekannt: Am Kubanbriickenkopf bcrr-schte anch pestem lebhafte Kampffii-tigkeit. Bei erneuten Angriffcn im Rau-me von K r i m s k a j a Tcrloren die Sowjets 32 Panzer. Im Siideu und in der MItte der Ostfront setzte der Feind seine Durchbruchsversuche in den Abschnitfen von Krasnoarmejskoje, siidlich und westlich Charkow, an der Desna und bei Kirow fort. Sie wurden im harten Kampfen grosstenteils abgeuchrt Eigene Angriffe Murden an verschiede-Mn Stcilen eingesetzt. Neue heftige Angriffe der Sowjets siid-WMtlich B j e 1 i sclieiterten trotz Einsatz »tarker Infanterie- und Panzerkriifte. Im Finnischen Meerbusen ver-senkten Einheiten der Kriegsniarine ein bolschewistisches Schnellboot und brach-ten wahrend des Gefechtes zwei an-greifende Bombeuflugzeuge zura Ab-sturz. Sicherungsstrei(krafte eines deutschen Geleites, bestehend aus Jagd- und Zer-st&rerstafteln der Luftwaffe, schossen an der nordnonvegischen Kiiste von 55 angreifenden Sowjetsjagdbombern 34 ab. In den schweren Abwehrkiimpfen nordlicli des Asowscben M e e r e s zeichnete sich der Obergefreite Rietz aus einer Panzer,jagerkompanio eines Gre-nadierregimentes besonders aus. Er vernichtete am 1. September in kurzer Zeit 10 von 27 im Abschnitt seiner Kom-panie durchgebrochene Panzer. Der Angriff gegen die briiiseh-nord-amerikanischen Lundungsverbiiude bei Salerno und Eboli hat gestern zum einem grossen Erfolge gefiihrt. Eine feindliche Kriiftegruppo wurde eingeschlossen, cino zvveite vernichtet. Die Beute- und Gefangenenzahlen find im stiindigen Wachsen. Der gestern bei Eboli zuriickgeworfene Feind bat sich im Scliutze der Schiffsartillerie nalie der Kiiste zu erneutem \Viderstand ge-setzt. Die Luftwaffe griff die feindliche Landungsfiotte laulend an. Ein Trans- porter von 4000 Brt. vvurde vernichtend getroffen, fiinf weitere Schiffe mittlerer Grosse erhielten Bombentreffer schwe-ren Kalibers. Deutsche Schnellltoote torpedierten einen feindlichen Kreuzer und brachten zwei itulienische Motor-segler auf. An der Kiiste des besetzten Westgebietes uud bei einzelnen nachtlichen Storfliigen iiber dem nor d-lic h en Keichsgebiet wurden von Luftverteidigungskriiften drei, von Ein-heiten der Kriegsmariue fiinf feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht. Die Durchfiihrung der Transporte auf siimtlichcn Kriegsschaupliitzen stellt an alle Transportdienststejlen die hochsten Anforderungen. Bei rascher Wiederher-stellung zerstiirter Strecken oder Inbe-triebnahme neuer Linien zeichnen sich Eisenbahnpioniere und Betriebstruppen immer wieder hervorragcud aus. Velik uspeh nemških čet pri Salernu in Eboliju Sovražne sile so bile deloma obkoljene deloma uničene — Poskusi prodorov na vzhodnem bojišču zavrnjeni Fiihrerjev glavni slan, 15. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanjskem mostišču je bila tudi včeraj živahna vojna delav-nost. Med ponovnimi napadi na področju Krimskaje so izgubile sovjetske čete 32 oklepnih voz. Na jugu in v središču vzhodne fronte je nadaljeval sovražnik svoje prodorne poizkuse v odsekih Krasnoarmejska, južno in zu-padno od H ar kov a, od Desni in pri K i r o v u. Bili so v hudih bojih po večini zavrnjeni. Naši napadi so bili podvzeti na raznih mestih. Novi srditi sovjetski napadi juzno-zapadno od Bjelija so se izjalovili kljub porabi močnih pehotnih ia oklepnih sil. V Finskem zalivu so potopile enote bojne mornarice boljševiš- Nemška vojska gospodar nad jugovzhodnim prostorom Vera nemškega vojaka v kor.čno zmago je trdna kot skala SRAHBE SBGCESSO BELLE TRUPPE TESESCHE PRESSO SALERNO E EBOLI Dal quarticr generale del Fiihrer 15 settembre. II Comando Supremo delle Forze Armate comunica: Sulla testa di ponte del Cuhan an-che ieri vivace attivita operativa. In rinnovati attacehi nel settore di Krim-skaja i sovietici perdevano 32 carri armati. Nel settore meridionale e centrale del fronte orientalc il nemico continuava i suoi tentativi di stoiida-mento nelle zone di Krasnoarmejskoje a sud e ovest di Carkovv, sul Desna e presso Kirov. Gli attacchi in gran parte sono stati respinti in aspri com-hnttimenti. Nostri attacchi sono stati intrapresi in diversi punti. Nuovi vio-lenti attacchi dei sovietici a sud ovest di Bieli fallivano nonostante 1’impie-go di forti contingenti di truppe di fanteria e di carri armati. Nel golfo finico unita della marina da guerra affondavano un motoscafo celere bolscevico e durante il combat-timento abbattevano due bombardieri attaccanti. Forze armate a protezionc di un con-roglio tedesco composto di Stormi di cacciatori e bombardieri della Luftvvaffc, abbattevano sulla costa nord della Nor-vegia 34 su 55 dei bombardieri sovietici attaccanti. In duri combattimenti difensivi a nord del niare d’Azov si distingueva il caporale Rietz di una coinpagnia di cacciatori di un reggimento di Granatieri che ii primo settembfe distruggeva in breve tempo 10 dei 27 carri armati penetrati nel settore della sua compagnia. L’attacco contro le truppe di sbarco nord-americane presso Salerno ed Lbou ha condotto ieri ad un grRUi'e Un gruppo di forze nemiche 4 stato eir-eondato, un gecondo distrutto. 11 bottiuo e il nuntero dei prigioneri sono in cou-tinuo aumento. II nemico, respinto ieri presso Eboli, & passalo alla resistenza presso la costa sotto la protezione deli’ artiglieria navale. La Lultwaiie attacca inccssantemente la ilotta nemica di sbarco. Una nav« da trasporto di 4 mila tonncllate e stata col* pita e distrutta, 5 altrc navi di medio tonnellaggio sono state colpitc da bombe di grosso calibro. Motoscafi veloci te-deschi hanno silurato un incrocciatore nemico, e caiturato due velieri a moto-re italianL Sulla costa dei territori occupati in eccidente e in singoli voli di disturbo notturno sul territorio settentrionale del Reich venivano distrutti dalTartiglieria antiaerea 3 apparccchi ncmici e 5 da nnita della marina di guerra. L'affetuazione dei trasporti su tutti 1 fronti di guerra richiede il massimo sfor-zo la parte di tutte le unita addette ai trasporti stessi. Nel riattivare cclermcnte 1* linee ierroviarie distrutto e nel far iunzionare linee nuove si sono distinti in modo egregio il genio ierrovlario e trup* pe addette alle comunicazionL DNB, ,, PK. — Ko se je v noči na 9. september razvedela novica o brezpogojni vdaji Italije, ki Jo je na lastno pest že dolgo pred tem dnom podpisal izdajalski general Badoglio. je nemška oborožena sila zgrabila vodstvo v vsem Jugovzhodnem prostoru ter so bliskovito lotila vseh ukrepov, da bi vse neljubo pripetljaje preprečila ter v kali zadušila. Nemški vojak se zaveda svoje visoke, odgovornosti polne naloge, ki je edino v tem, da z vsemi sredstvi onemogoči sovražniku dostop do zasedenih in obvarovanih krajev na skrajnem evropskem jugovzhodu. Zdaj so je tudi zavedel, da Je Italija v važni url odpovedala in da je podla Italijanska zarotniška družba že v drugo izdala nemško zaveznico. Ta resnica ga polni z grenkim ogorčenjem. Vendar pa se nemški vojak zaveda tudi ponosa in mod, tako da bo znal zdržati tudi v najtežjih okolnostih do skrajnosti. Njegova vera v pravično stvar in v končno zmag9 v tem boju je trdna ko skala. Danes še bolj ko prej je prepričan, da odločnega borca ne more premagati niti močnejši sovražnik, saj Je to dokazala svetovna zgodovina že čestokrat. S. septembra zvečer so začeli nemški oddelki Italijanske čete razoroževati na Balkanu ter jim jemati strelivo, orodje, vozila In skladišča za gorivo. Naslednjega dne je bil vojaški položaj za nemško vojsko docela Jasen. Kjer Je prišlo do upora, so ga nemške čete strle z veliko odločnostjo. Le na nekaj krajih je prišlo do borbe z zaslepljenimi italijanskimi vojaki, ki pa so prav kmalu spoznali, da je njihov upor nesmiseln ter so se udall povelju nemških čet. 2e 9. septembra zvečer je nemško vojaško vodstvo imelo jasen pregled čez celotni položaj na jugovzhodu. V mnogih primerih, kakor na primer na Egejskih otokih, so se italijanski poveljniki takoj udall nemškemu povelju ter svojim vojakom zapovedali, naj ostanejo na postojankah, dokler jlk ne bi zamenjali nemški. V čast tem odkritim italijanskim poveljnikom je treba povedati, da so z gnusom obsodili izdajalski korak začasne italijanske vlade ln da so so že ob prvem trenutku prostovoljno pridružili nemškim poveljnikom, da bi skupaj opravili vojaške dolžnosti še naprej. Njihovo jasno politično z#držanje Je nemško poveljstvo nagradilo s tem, da jim je pustilo orožje. V mnogih drugih postojankah pa »o Italijanske posadke takoj Izjavile, da hočejo Izpolnjevati svoje vojaške dolžnosti v Ducejovem smislu in da ne marajo s sovražnikom Imeti nobenega opravka. Ti italijanski oddelki so ostali pri svojih topovih, na ladjah in "V Utrdbleah. Njihova čast jo seveda čista. Kjer koli pa so italijanski vojaki skušali naSe čete ovirati^ ni šlo brez sile. ne da bi pri tem seveda šlo za težko prelivanje krvi. V noči na četrtek so Italijanske prevozne ladje ln manjše vojne enote hotele Izpluti. Takoj so se zagnale za njimi skupine nemških strmoglavc.ev ln vozila prisilili, da so se vrnila v pristanišča. Nemški oddelki so tudi takoj zasedli vsa italijanska letališča in prevzeli vsa letala, bombe in gorivo. Vse pa Je šlo tako naglo, da so se Italijani komaj zavedli, za kaj gre, tako da ni prišlo nikjer do težkoč, kakor bi človek epočetka pričakoval. ki hitri čoln in so sestrelile med bojem dva napadajoča bombnika. Zaščitne bojne sile nekega nemškega spremstva, obstoječega iz lovskih in rušilnih jat letalskega orožja so sestrelile ob severni norveški obali 34 izmed 55 napadajočih sovjetskih lovskih bombnikov. V težkih obrambnih bojih severno od Azovskega morja se je odlikoval naddesetnik oklepne lovske stotnije grenadirskega polka, Rietz, ki je uničil 1. septembra v kratkem času 10 izmed 2? oklepnih voz, ki so prodrli v odseku njegove stotnije. Napad proti angleško-severnoame-riškim izkrcevalnim oddelkom pri Salernu in Eboliju je dovedel včeraj do velikega uspeha. Neka sovražna skupina je bila obkoljena, neka druga pa uničena. Plen in število ujetnikov stalno narašča. Sovražnik, ki je bil včeraj pri Eboliju pognan nazaj, se je v varstvu ladijske-ga topništva vnovič postavil v bran v bližini obale. Letalsko orožje neprestano napada sovražnikovo izkrcevalno brodovje. Prevozna 4000 tonska ladja je bila uničujoče zadeta, pet nadaljnjih ladij srednje velikosti pa je bilo zadetih z bombami težkega kalibra. Nemški hitri čolni so torpedirali sovražno križarko in zajeli dve italijanski motorni jadrnici. Ob obali zasedenega zapadne-g a področja in med posameznimi nočnimi motilnimi poleti nad severnim državnim ozemljem so letalske obrambne sile enot vojne mornarice sestrelile pet sovražnikovih letal. Izvedba transportov na vseh bojiščih zahteva od vseh transportnih ustanov največje napore. Pri naglem obnavljanju porušenih prog in obnovi obrata novih železnic se vedno znova odlikujejo železniški pionirji in prometne čete. Adolf Hitler Berlin, 15. septembra. Vodja velikega nemškega rajha je zapovedal pogumnim vojakom SS in padalcem, naj osvobodijo Duceja iz rok izdajalske Badoglijeve klike. Osvoboditev se je posrečila. Dne 10. septembra 1943 zvečer je spregovoril Fiihrer v svojem glavnem stanu nemškemu ljudstvu naslednje besede: »Bil sem in sem srečen, da sem mogel označiti tega velikega zvestega moža (Duceja) za svojega prijatelja. Vrhu tega nisem bil naučen spreminjati svoje mnenje po potrebi od primera do primera ali pa ga tudi le samo zatajiti. Verujem, da je navzlic nasprotnim naziranjein tudi v življenju narodov prav tako kakor v življenju posameznikov zvestoba nenadomestljiva vrednota, brez katere se mora človeška družba omajati in prej ali sloj zlomili svojo organizacijo.« To je govorica in stališče Adolfa Hitlerja! In oprostitev Duceja je poleg izraza najzvestejšega prijateljstva nemška v najpiemenitejšem smislu. Zvestoba proti izdaji I Mussolini prevzel vodstvo fašizma Ducs je izdal prve ukrepe za obnovitev stranke in njenih posebnih oddelkov ■n— Razpust »judovske armade" Vsem zvestim tovarišem v vsej Ita-liji! Od danes, 15. septembra 1943-XXI, prevzemam vrhovno vodstvo fašizma v Italiji. 2. Imenujem Aleksandra Pavolinija za začasnega tajnika fašistične stranke, ki se odslej imenuje republikanska fašistična stranka. 3. Odrejam, da vse vojaške, politične, upravne, šolske in druge oblasti, ki so bile od kapitulacijske vlade odstavljene, zopet zasedejo svoja mesta in prevzamejo svoje posle. 4. Odrejam takojšnjo vzpostavitev vseh zdravih sil stranke s sledečimi nalogami: a) vsak dan in tovariško je treba sodelovati i. nemškimi vojaškimi silami, ki se na italijanskih tleh bijejo proti skupnemu sovražniku; b) ljudstvu je treba nuditi takojšnjo in dejansko gmotno in moralno pomoč; c) pregledati položaj članov stranke v zvezi z njihovim vedenjem na bojišču, v zvezi z državnim udarom in brezobzirno kaznovati vse izdajalce in strahopetce. 5. Odrejam, da se obnove vse formacije in posebni oddelki milice za narodno varnost. 6. V zvezi z »Dnevnim redom« št. 5 imenujem generala milice Renata Ric-cija za poveljujočega generala. MUSSOLINI. Belorad, 16. sept. DXB. Dospelo je poročilo, ki naznanja, da »o tako imenovano »judovsko armado* morali razpustiti, ker nimajo vojakov, la dogodek je v judovskem palestinskem tisku zbudil živaUne razprave o vprašanju vojaških novincev. Značilno je, da je judovskim časnikarem kar prav, če olilast judovskih novincev ne priganja k vo-jni5ki službi. Nobenih solza ne pretakajo za tako imenovano »judovsko armado«, ker je število rojstev pri njih kar usodno padlo. Judovska mladina namreč nagonsko sodi, da ne bi bilo prav, imeti mnogo naraščaja, ki bi ga potem desetksli na bojiščih. Drugi judovski listi pa tarnajo nad Številko umrljivosti med Judi. ki je po vsem svetu strašna, toda v Palestini sami, kjer Judje žive v urejenih razmerah«, število rojstev daleo prekaša. Padec rojstev povzroča innogo skrbi. Od 10. stoletja naprej so je judovstvo od 2 milijonov povzpelo na 19 milijonov. Zduj P«, ko ima judovstvo priliko — nadaljuje list iHaaretz« — pa se samo uničuje. Značilno je, da Judje v svojih razpravah sarai pravijo, da je strah pred rojstvi prav posebno velik zato, ker Judje še vedno živijo pred bojaznijo antisemitizma, ki je po vBem svetu še zmeraj zelo razžlrjen in še stalno narašča. Zato listi svojim judovskim veljakom očitajo, da se preveč bavjoi z »današnjo oblastjo«, namesto da bi pomislili na »jutrišnjo oblast^, ki jo more zajamčiti samo močno naraščajoče prebivalstvo. Vseh postojank, ki s« si jih Judje v Palestini osvojili, ne bodo mogli dolgo držati, če bo zmanjkalo dedičev, zlasti še v deželi, v kateri je domače ljudstvo blagoslovljeno b tako številnimi rojstvi kakor palestinska arabska plemena. List končuje, da velja Judom samo eno načelo: varčevati z ljudmi ter skrbeti za močnejši naraščaj. Ob drugi obletnici srbske prostovoljske milice Bel grad, 16. sept. DNB. Srbska prostovoljska legija, ki j« imela nalogo boriti se proti komunizmu, obhaja zdaj drugo obletnico svoje ustanovitve. List »Obnova« piše ob tem slovesne* dogodku, da so prostovoljk ne samo čuvarji miru In reda v Sr- Nemško vojno gospodarstvo po novih smernicah Fiihrer je dal odlok za povečanje proizvodnje odločilne za zmago , Nikdar ni ustrezalo značaju narodno, soolalističuega. vodstva države, da bi iz. dajalo odloke zgolj teoretičnega pomena. Zato se bodo tudi čutile praktične posledice novega Fiihrorjevega odloka o koncentraciji vojnega gospodarstva v okviru nemške pro. izvodnje v najkrajšem času. V organlzato. ričnem smislu potrjuje Fiihrerjev odlok že ustvarjeno stanje v oboroževulnl proizvodnji pod vodstvom državnega ministra Speera. Napredek v smotrni uporabi ljudi in materiala za vojno, zaradi česar .so go. vori tudi o »totalni« vojnt, je v pozitivnem in negativnem smislu prilagodil proizvod, njo skoro izključno potrebam vojnega vod. stva. Pozitivno se je zgodilo to tako, da so se potrebno delovne silo ln produkcijske hijl. marveč tudi glasniki nove ideje in napravo preosnovale za oborožovanjo, v nosilci živega narodnega izročila. V skladu | uegativneni smislu pa z ojačeno omejitvijo s svojimi osnovnimi načeli tl prostovoljoi ne mislijo na svoje zasluge in pravice, marveč le na dolžnosti, ki jih morajo še izpolnjevati ter neomajno vztrajajo na svojih postojankah. Pogodba o trojni zvezi navzHc Badoglijevi izdaji še vedno drži Berlin, 16. sept. Nemška in ja- ponska vlada sta izdali naslednjo skupno izjavo* Prelomitev zvestobe vlade maršala Badoglia ni prav nič omajala pogodbe držav trojne zveze. Ta pogodba ostane Se naprej v popolni veljavi. Nemška in japonska vlada sta odločeni, nadaljevati skupno in z vsemi silami, s katerima razpolagata, vojno do končne zmage. Jonski otoki spet v naročju Grčije Atene, 16. sept. DNB. Atensko časopisje jc včeraj objavilo naznanilo nem- škega vrhovnega poveljnika v Grčiji, po katerem je bila na Jonskih otokih znova uvedena grška valuta, vsi obstoječi devizni kontingenti Pa razveljavljeni. Kakor je znano, so bile italijanske okupacijske oblasti, ki »o jim bili do dneva Badoglijeve vdaje podrejeni tudi Jonski otoki, uvedle samoetojno upravo pod italijansko nadoblastjo. Poleg lastne valute sta bili uvedeni tudi lastna poštna in carinska uprava. Naznanilo nemškega vrhovnega poveljnika je grška javnost pozdravila, saj so se s tem Jonski otoki spet vrnili v naročje Grčije. PLAČAJTE NAROČNINO! za vojno nevažne proizvodnje. Na podlagi Fiihrerjevega odloka od 2. septembra 1943. je nemški državni minister za oborožitev in municljo postal odgovoren zn vso nemško proizvodnjo. V tem jo priznanje že od februarja 1. 1942. vedno bolj jasno razvijajo, čega se stanja, kakor tudi odločna volja državnega vodstva, da se šele sedaj usmeri vsa proizvodnja do poslednjih panog po zakonih vojne. Po izkušnjah zadnjih vojn je bilo v proizvodnji znano razmeroma le ilroko raz. Ukovanje med »važnim za vojno« in civll. nimi potrebami. Najnovejšl razvoj pa je v naraščajočem obsegu zahteval bolj točnejše razlikovanje produkoijsklh nalog, ki so bile načelno priznane kot važne za vojno. Na-mosto pojma »važno za vojno« je stot>il pojem »odločilno za vojno«, ki priznava samo to, kar je v vsakem pogledu primerno, da ojači oborožitveno silo. Med vojno je na- stala tudi lzprememba v presoji pojma važnosti »a vojno. Zato je cela vrsta primerov, v katerih je proizvodnja, ki je bila še pred gotovim časom priznana kot važna za vojno, izgubila svoj prednostni značaj | v prid Izdelkom, ki so za vojno odločilnega I pomena. Odločilni ukrepi v Industrijski proizvodnji se bodo na podlagi točnejSega in obenem pooBtrenega razlikovanja poka. zali v najkrajšem času. Strožja mera, s katero so mora sodaj predvsem merili važ. nost proizvodnjo izdelkov za potrošnjo, bo na tem področju oprostila Se znatne rezerve za oborožitveno proizvodnjo. Načelna po. treba proizvajanja konzumnih predmetov tudi v totalni vojni, je bila priznana s pro. gramom vojne proizvodnje, ki je bil ob. javljen že pred davnim časom ln ki naj bi zagotovil miuimulno pi-oizvodnjo važnih predmetov za potrošnjo. Porast proizvodnje pa ostaja slej ko prej glavni cilj. Njemu služijo številni ukrepi, ki so v zadnjem času zmanjšali število organizatoričnih naprav in poeno. stavili njihovo preglednost. Državni minister Speer, ki mu Je Fiihrer s svojim odlokom dal pooblastila v izrednem obsegu, je doslej rešil še mno. goštevllna vprašanja, ki so v zvezi s pove. Čanjem proizvodnje. Samo njegova delav. nost in popolna požrtvovalnost vseh nje. govih sodelavcev pri Izvrševanju postav, ljenih nalog sta omogočili, da se jo vzdr. žala proizvodnja na višku zahtev. Njihovi uspehi so bili v skladu z izrednimi pooblastili. ki so jim bila dana glede na nove naloge. V sedanjem času prevladuje oboro, tevanje. Služiti temu namonu ln dati zanj odgovornim ljudem vsa potrebna pooblastila, je bilo načelo, ki je vodilo Fiihrerjev odlok. V okviru narodnosociallstlčnega državnega vodstva niso bila vprašanja osebno častihlepnosti nikdar merodajna ter so bila vedno postavljena za strogo stvarne pre. soje ln potrebe. Obnovitev fašija v Atenah Atene, 16. septembra. DNB. Na sestanku vodilnih fašističnih osebnosti so v Atenah spet ustanovili fašij. Italijanom, ki ttvo na Grškem, j* fašistična stranka spet odprla dostop ▼ Fašistični dom. Strta 1 »SLOVENSKI DOM«, dne 16. septembra 1943. Štev. 207. Razmere v sovjetskem koihoškem gospodarstvu Zanimive podrobnosti s potovanja srbskih delavcev in kmetov v Ukrajino Belgrad, 16. sept. DNB. »Drobni dogodki n* velikem potovanju« je naslov poročila, ki ga je napisal Eugen Mossuer o potovanju srbskih kmetov in delavcev v Ukrajino. V tem popisu posebej slika razmere v sovjetskem koihoškem gospodarstvu. V kolhozu •lakušinol pri Vinici, ki ga je zastopstvo obiskalo, je bilo 400 odraslih kmetov in kme-tie. Upravo je vodilo nič manj kakor 20 nradnikov. Tri taki okorni upravi se poljedelska dela niBo mogla kaj prida razvijati. Čeprav je kolhoz na slovti »črni zemlji«, so žetve v najboljšem primeru prinosle samo 1.300 kg na hektar. Kmetom so žito odkupili po 9 karbovanocv za SO kg, ter ga prebivalstvu prodajali dalje za nič manj ko 440 kar-bovancev. Maloštevilne neodvisne kmete, tako imenovane kulake, je sovjetska vlada na vse mogoče načine zatirala. Člani zastopstva so se pomenkovali z nekim takim kmetom, ki jim je pripovedoval, da so oblasti od njega zahtevale 10.000 rubljev, tako da je bil prisiljen prodati osem krav, da je lahko plačal davke. Boljševizem hoče zatreti omiko »Nobena država, nobena omika ni varna, dokler je na svetu še kakšna boljševiška država« Švedski časopis »National Tidning« se v enem svojih člankov bavi i lažnivostjo uradne ameriške propagande, ki trdi, da se bogataške države zato bore proti osnim državam, ker bi rade podelile narodom, ki so jih podjarmilo totalitarne države, blagoslov demokratične omike in napredka, medtem ko se na drugi strani vežejo s Sovjetsko Busijo, materjo boljševiške sve. tovne revolncije. Da bi to hinavščino podprl z dokazi, ponatiskuje pisec članek, ki ga je leta 1937 prinesel »Chicago Herald and Ezamlner« in v katerem označuje Sovjetsko zvezo kot povzročiteljico vseh težkoč v Evropi. Nobena država, nobena civilizacija in nobena omika ni varna, dokler je na svetu kakšna boljševiška država — pravi omenjeni članek. Če se razumni, miroljubni in človekoljubni narodi hočejo rošlti, potem zanje ni nobeno druge izbire, kakor za. držati oboroženi pohod socialne, politične in kulturne anarhije, ali pa dopustiti, da jih pomandra. Vse to glasove, ki jih narekuje zdrava pamet — pribija v svojem članku švedski pisec — pa so modtem v Združenih ameriških državah s silo in z vso brozobzirno. st jo zadušili. Namesto tega pa so označili boljševike za svoje salonske tovariše in se delajo, kakor da bi bili Sovjeti s tem, da so razpustili kominterno, znova in nenadno dokazali svojo pripadnost k omikanemu svetu. Anglikanska Cerkev celo blagoslavlja orožje boljševiških divjih tolp, in bi z veseljem pozdravila, če bi te tolpe zmagovito vdrle v Vzhodno Evropo. K tej primerjavi sedanje lažnive propagando bogataških držav z mnenjem ame. riškega časopisa iz leta 1937 dodaja pisee samo še kratek vzklik: »Nekoč in zdajle Res, že ta kratka pripomba pove dovolj. .11 — Priznanje romunskim letalcem Romunski tisk omenja, da nemška vojna poročila v zadnjih todnih pohvalno govore o ponovnih hrabrih nastopih in uspešnih bojih romunskih letalBkih skupin na vzhodnem bojišču. Posebno so to poudarili ob priliki, ko so podelili romunskemu državnemu podtajniku za letalstvo generalu Jienesouju križec reda nemškega orla z zvezdami in meči. Istočasno so izrekli visoko priznanje tudi vsemu romunskemu letalstvu. 8e zlasti pa omenjajo pohvalno pismo, ki ga je poslal nemški letalski general Dessloch, ki na vzhodnem bojišču zavzema visoko poveljniško mesto, romunskemu letalskemu generalu, poveljniku na vzhodnem bojišču. V tem pismu nemški general Dessloch pohvalno in s priznanjem govj^o uspehih v*^a. romunskega. letalstva. ku«SIovaška stoji zvesto na strani Nemčije »Slovaška stoji zvesto na strani Nemčije,« poudarja slovaški list .Gardista*. »Nam Slovakom ni treba spreminjati svojega vedenja. Nasprotno, dogodki zahtevajo od nas, da zdaj še trdneje stojimo na onih temeljih, katerim dolgujemo narodni obstoj in državno samostojnost. Prijateljstvo in zavezništvo z nemškim narodom je za nas sveta stvar, zakaj sveta je za nas naša narodna svoboda. Tudi kot kristjani ne moremo držati s tistimi, ki so se vrgli v naročje boljševizma ter načrtno uničujejo najsvetejše ustanove krščanske omike. Postavili emo se v službo novega reda, v službo Evrope In njenega duha. Imamo dobre živce, ker sta pravica in resnica na naši strani. Večino poti Brno že prehodili in verujemo, da bo na koncu zmagala pravična evropska stvar. In to bo tudi slovaška zmaga.« Sovjeti znajo iz ene ladje narediti dve Mednarodna poročevalska družba se bavl s sovjetsko vestjo, po kateri naj bi bili na Ornem morju bojni ladji »Pariškaja Komuna« in »Sebsstopol«, ter pripominja, da razen sovjetske bojne ladje, ki je padla v roke Nemcem leta 1941., ko so jo še gradili v Nikolajeva, nastopa v črnomorskih vodah ena sama boljševiška bojna ladja, in ros se je zvedelo, da sovražnik, potom ko je ladjo »Pariškaja Komuna« prekrstil v »Sebasto-pol«, skuša zdaj ustvariti prepričanje, da ima v Črnem morju dve bojni ladji, ne pa eno. Sovjeti prirejajo jutranje pobožnosti v radiu Berlin. 15. septembra. V berlinskih dobro poučenih krogih se norčujejo iz jutranje pobožnosti, ki jo je včeraj moskovski radio začel oddajati v nemščini. Na ko imenovani krščanski pobožnosti jo neki Kaiser svojo pridigo. Spričo surovih propagandnih poskusov so linu rekli, da jo bolje, ako bi vsi ta trenutek raje uprli svoje oči v nov dokazilnl material v Katynu, ki vsebuje nič manj kakor 4131 imen poljskih častnikov in vojakov, ki so jih boljševjki zverinsko umorili in so sedaj njihova imena natačno« ugotovili. ( Ameriško vmešavanje . v arabske zadeve Lizbona, 16. septembra. DNB. Po propadlem poskusu Nahas paše, da bi ustanovil vsearabsko zvezo pod vodstvom Egipta, so se začeli s to mislijo namosto Angležev ukvarjati Amerikanci iz Združenih držav. Je čisto v duhu ameriških prizadevanj v Afriki in na Bližnjem vzhodu, da je zdaj obiskal Ibn Sauda in druge arabske voditelje osebni Rooseveltov odposlanoc Harald Hopkins. Hopkins je zahteval od Ibn Sauda. naj pošlje svojega zastopnika na razgovor v Washlngton. Z Londonom se v zvezi s tem novim ameriškim korakom niso posvetovali, pač pa so ga o njem samo obvestili. V zvezi s tem je treba opozoriti na okoliščino, da se opaža od amerikanske strani tndi čedalje močnejše vmešavanje v Pa' lestino. lij ubij ana •Koledar Četrtek, lt. klmovca: Kornelij, papež In mučenec: Oiprijan, škof, cerkveni učenik in mučenec; Evfemija, mučenica. Obvestila Nakaznice za petrolej za mesec september bo mestni preskrbovalni urad delil upravičencem za razsvetljavo stanovanjskih prostorov od 13. t. m. do vključno 25. t. m. Urad bo petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedene dni, in sicer vsak dan od 8 do 11 na Krekovem trgu št. 10 v Mahrovi hiši, soba št. 1, v I. nadstropju. Dri. tehniika srednja iola. V I. letnike vseh šolskih oddelkov sprejeti učenci se morajo v petek, dne L oktobra, ob 8 javiti k zdravniškemu pregledu na Drž. šolski polikliniki (Aškerčeva cesta). Vpisovanje in vplačevanje šolnine za I. letnike bo v soboto, dne 2. oktobra, od 8 do 11 v šolskem poslopju. Vpisovanje za vse višje letnike vseh oddelkov bo v ponedeljek, dne 4. oktobra, od 8 do 11. Podrobna navodila za vpisovanje so objavljena na šolski deski. — Završni Izpiti se bodo opravljali od 23. do 27. septembra po razporedu, ki je objavljen v šolskem vestibulu. DiSPOZIONI § 1. Per assicurare 1‘alimentazione della popolazione, i generl alimentari finora ra-zionati e contlngentati restano razionati e contingentati anche in avanti. § 2. La vendita dei goneri alimentari razionati e contingentati č permessa soltanto con le tessere annonarie o con documenti relativi. § 3. Le disposizioni punitlve finora vi-genti rimangono inalterate. Lubiana, 13 settembre 1943. OERTEL, m. p. colonollo e comandanlo della Sezione. rOMA/lC-BlUUNIIH »V 63. Kakor je botra Tila bila svetovala, tako so naredili: rajniku krsto, botriča zibelko. Krsto z drvarjevim truplom so žalujoče vile spremljale na litin j, kjer so ga ob cerkvenem zidu pokopale. Drvarček pa se je odzibal v zibelki, narejeni iz smreke, ki je ubila njegovega očeta in zrastla iz njegovega srca ... Minili so tedni in leta. Sinček pa je rasel zdrav in lep kot mlad smrekov vrh sredi samotne jase. Njegova mati vdova in botra vila sta ga bili zelo veseli, saj jima je bil v samo zadovoljstvo in srečo. Imeli sta ga radi kot nič bolj na tem svetu. fcu.. v • Poletje letos prijazno jemlje slovo 61. Drvarček je zrasel v lepega dečka in postal pastir, medtem ko je njegova mati kot drvarjeva vdova hodila delat na htinjske in turiške njive, če je le mogla, *e je za kratek čas utrgala od dela ter skočila na travnik pogledat, kaj dela njen sinko; tudi botra vila je dnevno bila pri njem na paši ter mu morala vedno znova pripovedovati o oni strašni planinski nevihti, ko je divji lovec s svojo sekiro presekal smreko, njen spodsekan vrh pa zasadil skozi očetovo srce, ki je obležalo pokopano tam v gradiški zemlji* BERITE »SLOVENSKI DOM« Ko so se po Malem Šmarnu sredi septembra vračali študentje z velikih počitnic v oni polromantični dobi vsi čili krepki in zdravi, so ljubljanski stari meščani in ljubljanske mamice začeli napovedovati jesensko deževje. V letih pred prvo svetovno vojno, je bil v navadi vremenski izrek: »Ko študent v Ljubljano prihaja, jesensko deževje nastaja«. Bilo je navadno tako, da je sredi septembra začelo močno deževati, ko so se takrat 15. septembra ljubljanske srednje šole odprle, ko je postalo na Vodnikovem trgu ali bolje okoli Vodnikovega spomenika pred starim gimnazijskim poslopjem sila živahno, saj so tam kramarji razprostrli svoje štanle in šotore, a študentje s<> imeli svoj knjižni semenj. Letošnji september nam še ni prinesel hnjšega in več dni trajajočega deževja. Bilo je pač 5. septembra hudo, ko je v lo-tošnjem poletju besnel nad mestom in okolico najhujši vihar v tem letu, saj je padlo do 50 mlm dežja, kar predstavlja po meteoroloških računih in teorijah ogromno množino vode. Kakor nalašč za slovo, nam je letos poletje naklonilo prav lepe in tople dneve. Kak dan vlada pravcata vročina kot inescca julija in avgusta. Se vedno zaznamuje toplomer najvišjo dnevno temperaturo nad 25 stopinj Celzija. Lepi septembrski dnevi delajo prave čudeže v naravi. Se pred dobrimi desetimi dnevi je bilo grozdje po brajdah v mestu in okolici Se popolnoma zeleno. Marsikdo jo po svoje modroval In jadikoval, češ: »Kdaj bo lotos to naše kislo grozdje zre- lot Ali bo sploh dozorelot »Septembrsko toplo sonce pa je grozdju naklonilo mnogo sladkorja, začelo je grozdje naglo rdečiti in zoreti. Letos pa domače grozdje v mestu in okolici na mnogih krajih ni posebno dobro uspelo. Vzroki so različni. Po Dolenjskem pravijo, da so vinogradniki z vremenom letošnjega poletja povsem zadovoljni. Obeta se nam dober ovičekl Poleg cvička pa nam letos domači kostanj ponuja lep in tečen sad. Saj k novemu vinu se prilega kuhan ali pečen kostanji Splošen vremenski progled za letošnje poletje pa je drugače če kaj zadovoljiv, mestoma pa tudi nekoliko negativen. V tem poletju je bilo doslej 33 deževnih dni in jo padlo do 296.4 m/m dežja. Bili so trije hujši nalivi s točo. Posebno hudih vremenskih katastrof v večjem obsogu v naši pokrajini ni bilo. V torn poletju pa smo imeli tudi prav vroče dneve in vročina je neprenehoma trajala po več dni, ko ni bilo niti kaplje dežja. Tako je bilo od 25. julija naproj tja do 5. avgusta zelo vroče, brez dežja. Nastopilo je ponekod pomanjkanje vode, pritisnila jo suša. Druga doba zelo vročih dni je nastopila od 14. avgusta tja do 25. avgusta. Bilo Pa je tudi druge dneve zolo vroče. Letošnja košnja je bila v splošnem ugodna. Lo malobrižen kmet je imel težave s spravljanjem sena. Otavo so kmetje letos zelo srečno spravili pod kozolce in pod streho. Košnja otave je končana. Tu in tam kose še otavič in to večinoma v okolici, kjer so rejci malih živali nnjeli travnike od kmetov, da morejo pokositi tretjo otav0 ali otavič za svoje male živali. Gospod Jakob in njegov nečak na trgu Gospod Jakob je neko soboto napravil generalno revizijo in inšpekcijo, to neuradno, ob najživahnejšem tržnem vrvežu na Vodnikovem trgu, ko si je najprej ogledal čistočo okoli Vodnikovega spomenika. Doma je gospod Jakob vse lepo pospravil, se že zgodaj obril, si napolnil dozo z najtanjšimi cigaretami, ki jih nekateri imenujejo »penzijonke«, druga pa »žebljički«. Skromni gospod Jakob se je obenom odločil, da vzame s seboj na trg svojega nečaka, to pa iz prav posebnega namena. »Fant jo majhen, bistroumen bistrovid in gibčen, da lahko kot jegulja šviga med Trnovčankami in Krakovvčankaml, da jih bo laže kontroliral. Bom že pokazal,« je sam pri sebi tuhtal in godrnjal, nato pa gromko zaklical: »Franček, greš z menoj na trg!« Ne bev, no mev. Nobenega glasu ln odmeva. Jakob v debelem basu: »Franček, kje sil« Nobenega odziva. Fant se je potuhnil in ujezil. Nazadnje je globoko užaljen izbruhnil v protest: »Strlo, zapomni sil Jaz sem Francč, ne Franček. Grem že v četrti razred.« Gospod Jakob Jo hitel popravljat napako. Potolažil je nečaka, ko mu jo obljubil nekaj dobrega s trga in mu dajal zaupna navodila za posebno tržno kontrolo. In mahnila sta nato na trg gospod Jakob in nečak Francč. Tam pod starim kostanjem v bližini nekdanjo Mahrove hiše je gospoda Jakoba že pozdravila zbrana in izbrana skupščina neuradnih tržnih kontrolorjev. Nekateri so dimili cigarete, drugi žulili pipe, med njimi njih suhljati in kot preklja visoki pred-.sodnik. Gospod Jakob je postal nekam Židane volje, ko je zapazil skupščino izkušenih mož. Tovariši so ga pa nekam postrani in pisano gledali, kakor da bi mu očitali, kako si upa pripeljati v njih častil zbor zelenca in medenoa. Hoteli so mu v brk povedati: »Comu vodiš frkolina med naš zbor sivih in izkušenih možl« Gospod Jakob pa so jo ponosno vzravnal in jim začel šepetajoč praviti in hvaliti krepke vrline svojega nečaka. Laskavo jim je govoril: »Prijatelji, rečem vam, da fant ni tum-past, zmerom mi prineso kako ljubljansko novico. Pred dnevi mi pravi: Stric, ali veš najnovejše.. .1 Gledam in gledam. Nič. Nato fant kratko in jedrnato: Mestna vrtnarija mora ribnik v Tivoliju razširiti. Race so se tako zaplodile in so še plode, da že nimajo več prostora v ribniku. Boje pa se, da ne bi od žeje poginile.« Jakobovi tovariši, ki počasi mislijo, so sprva bolščali v njega, nato pa so se ne- kateri s prstom začeli butati v čelo, ko so pogruntali pravi in globoki pomen rac. A gospod Jakob je začel v zboru nadaljevati svoj ekspozč, pripravljen za ta dan. Svečano je dvignil glas: »In veste, kaj mi je včeraj, v petek, ta dečko napravili Sama sva bila doma. Zenske so se že zjutraj odpeljale na Dolenjsko. Za kosilo sem si skuhal črne žgance In fižolovo 'juho. Postavil sem pred fanta krožnik juhe. Vrag je hotel, da je padla v jnho sitna muha. In fant je začel loviti muhe. Nato Je posrebal juho. Tak je ta moj dečko,« je končal gospod Jakob in začel ogledovati razne prodajalke, kakšne dobrine imajo na izbiro in kje je lahko dobiti kaj boljšega« Najprej je pregledal kokoši, piščance, petelinčke! Nečak mu je pomagal. Ugotovil je, da prinaša neka ženska kokoški, ki je zelo mršava. Belo perje. Ze večkrat Jo je videl. Toda vsak dan postaja ta kokoš dražja. Nečak mu je preiskal razne vozičke in klopi. Našel je na skrivnih krajih lepo solato, čedne kumarice, grozdje, jabolka In že drnge stvari. Gospod Jakob je bil s kontrolo zadovovljen in tudi z izsledki svojega nečaka, zato mu je kupal za nagrado nekaj jabolk. Fant je v zahvalo stricu zagotavljal, da bo rad hodil z njim na trg in pregledoval vse zaloge. Gospod Jakob je bil z njim zadovoljen. Dr. Murkovo zanimivo knjigo »DENAR« lahko dobite po vsoh knjigarnah'. Knjigo krasi čez 470 lepih ln zgodovinsko vernih slik. Naročite se člmprej na »SVET«. Druga zelo zanimiva knjiga v Svetovi knjižni zbirki pa bo Izšla že 1. oktobra pod naslovom »LADJE« Jože Mahnič a L M.F CkUVBM . £§{ Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski s p e m i n i i» prve s v e t o in e t o j n e Gledal sem Mary, kako se je morala tisto trenutke premagovati, da ni planila prav do straž, se obrnila proti ljudstvu ter zavpila. Oči je imela Široko odprte in jih je nepremično upirala v skupinico ujetnikov. Z vso silo, kakršne bi njenim drobnim prstom nikoli ne bil prisodil, mi je stiskala desni laket, kakor da bi se bala, da bom zdaj zdaj potegnil izpod obleke orožje ter planil nad rdeče gardiste... Prav tu, v Jekaterinburgu, se je v prvih dneh maja 1918, kotrfaj nekaj dni 11 potem, ko je družina Romanovih bila prepeljana tja, žal začel najbolj napeti, najpretresljivejši in pa zlasti najbolj nerazložljivi del moje poti, katero sem tudi prav zaradi tega v naslovu, katerega sem ji dal v tem dnevniku, označil za »čudno«. . Visoko ujetnike so bili prepeljali v hiio trgovca Ipatjeva. Hiša je ležala na obrobju mesta Jekaterinburga in je bila zastražena kakor pravcata trdnjava. Niti i1 miš ne bi bila mogla vanjo ali iz nje, ne da bi bila morala vsaj mimo dveh ali treh straž, ki so bile zmeraj na 11 nogah. . { Ta preselitev in pa položaj, ki je v nastal po njej, sta me naredila zelo ma-lodušnega. Skoraj sem bil sam pri sebi »MARTIN KRPAN« ■ ilustracijami Lojza Perka bo v kratkem prava redkost^ že obupal, da bo z najinimi načrti kaj Kupite ga čimpreje! Dijaki, ki bi ga hoteli kupiti po razrednik skupinah (najmanj 10 izvodov), dobe j Težave, ki ©o se kazale na vseh straneh in so bile celo vsak dan večje, so se mi začele zdeti nepremagljive. Drugače je bilo z grofico. Ta je bila X safeiku nekaj Čapa žalostna, maloduš- na in obupana, toda kmalu jo je spet prevzela 6tara drznost, podjetnost in pogum. Spet so se ji oglašali novi upi, da se to najin poskus, ki je po mojem bil že obsojen na polom, vendarle po-sr6cil* Nišem ji hotel jemati poguma ter veselega upanja s tem, da bi ji bil pravil svoje, žal utemeljene pomisleke. Pustil sem jo v veseli in tolažilni veri, da bo res vse dobro in vse prav. Najhujši občutek, ki sem ga imel v časih, ko se me je polaščalo malodušje, je bil v tem, da sem se čutil strahotno osamljenega, izgubljenega v neskončno prostrani, sivi, mračni, blatni deželi, kjer je vse, prav vse sovražno, kjer ga ni prijaznega človeka, ki bi mi hotel pomagati vsaj z besedo, če že ne z dejanjem, kjer ne vidim drugega kakor nepretrgano, grozečo, neubranljivo smrtno nevarnost zase in za svojo preljub-Ijeno tovarišico in pomočnico. Ob takih trenutkih sem se spominjal polkovnika Sullivana ter na tisti davni pogovor z njim. Spominjal sem se noči, ko sem poln upov in načrtov odhajal iz domovine v Rusijo, da bi poskusil^ izpolniti »posebno nalogo«, ki so mi jo bili naložili. Kakšno navdušenje, kakšno zaupanje v lastno moč, drznost in sposobnost, kakšen samozavesten pogum, ki ga prav za prav ni nič opravičevalo! Od tedaj je bilo preteklo samo nekaj mesecev — trije, če hočem biti natančen — toda zdaj se mi je zdela, da yei tisti dogodki, načrti, ljudje in de- Nalil sl je v umivalnik mrzle vode, jo zajemal s polnima periščema in si jo metal v obraz ln gole prsi. Ko se je preoblekel, je stopil v vežo k skladovnici drv in dračja in si zanetil ogenj. Visoki rumenordečl plameni so s svojo svetlobo mehko pobožali tesne ln mračne stene. Pripravil sl je krepko domačo jnžino. \ Medtem je stopil v sobo, da bi zbral .(slikarske priprave in orodje. Na mizi jo (| ugledal Murilla. (| Planil Je po stojalcu in potegnil sliko pizza steklenih ploščic. Raztrgal Jo je na p drobne kosce. • Po sobi so spet zasijale od dela uvele {materine roke, v njej je spet zakraljeval 61 janja spadajo v ^ neskončno «^^0 ^"Vdanfin blagi pogled, razdobje mojega življenja. Vse se mi je p ,0dpugtl ml> mamau jo je zaprosil In zdelo kakor nekaj, o čemer somi samo |g mu vsa srečna nasmehnila.., sanjal. Sanjal sicer tako živo, da se sanj tudi po neskončno dolgem času sporni- p VI. njam, toda pač samo sanjal. p y eoldn( *trmini je bilo zaradi gostih Premišljeval sem O tem in o onem , I drevesnih krošenj in ker se je dan že na-ter si govoril: I1 gibal h koncu, te precej mračno. Med de- »Kdo ve, Če me niso v Londonu I1 bit se je bila kakor nežna pajčevina raz-morda že pozabili! Morda mislijo, da l'predla čisto rahla megla. Sama so se pr*-sem padel v kako zasedo, se ujel v ka- Zmočena in počrnela črtala naravnost ostro-ko boljševiško past in je po meni. Pra- ('Dež je že davno prenehal. Zdaj so se kova reč zanje! En vohun manj, to 88 {šate bukve odtekale, kapljalo je z veje na pravi, eno ime v seznamih več prečrta- fvejo, z lista na list. Njegove okovanke so no, en listek z osebnimi podatki gre iz {se tiho vdirale v mehka, sprhnela t1*- ki razpredelka živih v arhiv — in z mano ('so dišala po vlagi in presnavljanju. Kjer so opravili .« fPa 3® bližnjica presekala staro vojaško, v Delal sem že deset let v tako ime- številnih lagodnih ključih s® novanem tajnem oddelku naše obvešče- « vozno pot, so na kamnitih ploščah zapele. valno službe, pa vendaT še nisem vedel 1 ( (Dalje.) neke zelo važne reči. Nisem vedel, da ' Program ljubljanskega radia strokovnjaško, nikoli ne izgube iz vida •» i 1 9i 1943 in iih imaio vseeno pod nadzorstvom, ' ... naj bodo šl tako daieč in po še tako j[ Ody9 n^ni,^ skrivnem in zaupljivem poslu. nlčinl — Od 9.20 do 12.30: odmor. — Od 12.8O Nisem vedel, da vodstvo vohunske ], do 1*50: P^fc^nšUl «1^ službe skrbno nadzoruje m spremlja (ig££, _ od 12.50 do m-, veseli zvoki. - Od sleherni korak teh skrivnostnih ljudi. Il4 d0 14.20: poročila v nemščini, razglasi v Nispm vedel da voditelji vohunske in ,nemAMni, Blovenscini in italijanščini. -- Od obveščevalne’ službe vsak trenutek vedo ^^o^e^kegtt^ne^Tov^^151 P°' za sleherni korak tisoč in tisoč svojih Ji