Poštnina plačana v gotovini. NASE NOVINE POLITIČNI-GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK. Nihaja vsako nedeljo. — Cena : »Naši Novin- je na leto 40 D. na polteta 20 D. Oglasi se tildi spcemajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. _________ _______-__________________________ _____________ I. Leto 19. štev. Uredništvo i uprava je v Dolnji*Lendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : HflRI LEOPOLD ev. p. duhovnik. Dolnia Lendava, 26. septembra 1926. Cena edne številke 1 Dinar Slovenska au.t0,s ;teme'in^ zakonov, vu šterih de liidiščejo pridobiti za svojostranko. bočkoga glavara. Pokojnoga de- točno povedano, šteri državni posli Gotovo je, ka do Slovenci s Ko-i kana Ivanocija so oni isti so- nomia. ostanejo vkiipni i ednotni za celo rošcom vrćd prlć mašerali pod bočki gospodje zaradi kulturnih Gda je leta 1919 Dr Koro- državo j ^teri Posli ostanei° vkii- Italijane, kak pa autonomijo do- zadev obtožili na komitatu i obto-šec v Belgradi ministerski pod- pni 1 ednosti za cel° držav0 i bij°- — ižba je bila na dnevni red ko- Predsednik bio, je v parlamenti šteri P0811, 8terve državne*Pravne Mi prekmurci smo proti au-' mitatnoga zbora postavlena, ali Izjavo, da je ne potrebno, ka bi zadeve se prePuščai° samouPravoi t tonomiji Slovenije. Zakaj? Ar na razpravo je ne prišla, ar g. tam slovenski govorili, 'ar vsi oblasti Slovenije. Ci se predstav-: ednomi gospodi je ležej služiti, Szell Kalman, ministerski pred- znajo srbski i ar smo eden na- l31710’ ka h’ voiaške, finančne i kak dvema. Zdaj služimo srbom,1 sednik, ki je kak virilist tfldi bio rod. Korošec i njegovi pajdašje'1 prometne zadeve za cel° dr- te bi pa ešče krajncom tudi član komitatnoga zbora,'je za-so naimre tak mislili, ka do v no- ^avv s^aPne I ednotne ostanole, mogli služiti. Nam je vse edno, radi t<5 točke ostro pokarao veli- voj državi Slovenci voditelje. Zato te bi tisti z^on]y šteri se tičejo ali idejo naši penezi v Belgrad, koga župana i podžupana i je so te nikše autonomije ne želeli. voiaštva> Penez i davkov, želez- aij v Ljubljano, z našega žepa zapovedao to točko zbrisati z dnč- Ar kak domišlavi ludje so se vu- nic j Pošte, za celo državo skupni,1 odidejo pa punktum. — Mi že vnega rćda. pali, ka do oni itak vsigdar mi- ednotni 1 ednaki bili ino bi se poznamo krajnce, poznamo njuv --------*--------------------—■—— nistri v Belgradi. Ali šJ-bi so v centralnom parlamenti v Bel- blazen šovinizem, njuvo nestrp- hitro pokazali, ka si ne dajo ko- gradi sklenjavali za vse kraje cele nost i strankarstvo. Mi znamo, ka kandirati od prišlekov, Korošča |držav!' “ ?ragi zakoni pa, šteri: gda je prekmurski rojak pismo- so vovrgli z vlade i napravili so1 se tičejo šolstva, pravosodstva, i noša proso za povišanje plače na Za svetovni mir. Svetovna bojna je teliko ne- stroeo centralistično UDravo frav-lpolici,e’ zdrtvstva> polodelstva,1 mesečnih 50 Dinarov, so ga vkraj Vo1?: zal“St’ st^ahov‘tos,l. slr<>-tago central,sucno upravo (rav ^ ^ w pa v posameznih p0.|vrg|i ill0 s0 nastavili ^ s 30(5 ™^tva, belega , greha ponesla. To je začela Korošcova stranka ”“0! D[narih raese“°-Takš;h slu“i°v zdrhžiti "i vse° včini« na tTnaj m^TaTškrrečS oAdUt0anu0’;deželi- K tomi * "eobhodno1 Ljubljane ni« telko dobra ne ča-;se takša "ezgovorna nesreča več tos« = on sam i iomos“” == Potrebno, da dotična dežela dobi: kamo, kak od Belgrada. Zatoga ne Ponavla- “ To ie svetl na-zakon, tčrviny 1 telko zadene,i«“" del *«o-jv..o smo pro« Siove-j^^li^t m^t kon- kak lastno zakonstvo, lastna za-!hodkov’ 8 sterlml svole Posle nije i smo za ednakopravnost grt t L g J_,,_P.r konodaja samouprava. Vsaka dr- opravda' 111JC 1 olllU ZjCX CU IldnLUpI d V IIUol , '— ' ^ vseh plemen pod centralističnov ilet fPtej. vsako leto v drtigom žava ma svojo autonomijo, to je:; Ali verjele, ka Belgrad dovoliibelgradskov upravov. varoši držijo. V začetki takočega, sama si dela svoje zakone, pa! takso autonojo, ka penezi ne do! Mi prekmurci že mamo skušnje ™!S(;Ca 80 taksi T?™1 kongr5s « ot o j z, rvunc, Fa( . z . . . v , idizali v Parizu. Vkup so pnsh ar si,« tfTOvcssiaMf autonomiji edne krajine (dežele) eš^e tudi ne de takšega mišlenja, v državi, to telko zadene, ka bi v to privolo. Ci pa tista krajina nešče vu vsem pod ^e'Srad z d°bre vole ne da au-splošne državne zakone spadati,! toncmije, kak ga pa ščete prisi-Uego v gvtišnih zadevaj se šččjbti k tomi? Slovenija ma 26 Po svojih posebnih zakonih rav- PosIancov> ceIa država 320. Ka nati. I tak autonomia Slovenije: rnore teh 26 proti 294? Zavez-telko znamenuje, ka Slovenci sami n’^e si iskali? Gde je pa do- ravnajo Slovenijo, sami si delajo zakone za svojo krajino, z Bel bite? Hrvatje bi vam bili naravni zavezniki v boji za autonomijo. gradom samo ništere vktipne dr-1 Ali od njih ste se na teliko odtr-zavne zadeve majo, druge pa|gali stem, ka sovražite vse, ka je neodvisno od Belgrada opravlajo.i hrvatsko, ka se dugo-dugo ne plavna točka autonomije je to.:naidete gor. Srbske stranke pa jeli dobi Slovenia gotov del dav-!itak nigdar ne pridobite za auto-°v. Brez penez, brez dohodkov! nomijo, Davidovičove demokrat-Je uutonomia figa. ske stranke tildi ne. dosč Pitanje je, kak more Slovenia gnoti autonomio? Til je po- Zato mi to držimo, ka je oznanjuvanje autonomije od KO' ^re na odločitev parlamenta, spre-1 rošcove—Kleklnove stranke gola enba ustava i zglasanje takših demagogia. To je geslo, sšterim državi smo meh oblastno (var- ,.,.x . r, , .. „ , . x .. politični. Posvetovali so se, ra- megvovsko) autonomno. Ta au- . , . x, . , b 1 ... ziskovah razne zroke, sten ne- tonomia ie — istina — ne bila . . . , , . .. v. . .. . mir seiaio med narode i sklepe, široka, ali od nase nameravane .. . , .. / , ..... v odloke so napravili, sten nai oblastne autonomne le h veksa: x.. . . . , , ... , J P „ , preprečijo nemire i sva e med na- bila. — Ah ravno ta varmegvovska , . , ... ... .v., . rodmi.— autonomija je sekirala, težila i ^ zapostivlala državlane driigoga: . Tn vazne sklePe 80 sPrele1'-plemena. Centralna vlada v Bu-iCi se tei sklePi P°šteno izpelajo, dapešti je nigdar ne bila tak voz- tak borao lehko meli vflPanie> ka de med narodi i med sosednimi kosrčna, nestrpna i šovinistična, kak komitatne autonomne oblasti v Szombathelyi i v Zalaegerszegi. Peštanska vlada je nigdar ne mo-lestirala zavedenih slovenov v de-nešnjem Prekmurji, nego v vsakem slučaji komitatna oblast. — G. Klekl dobro zna, da je za državami mir. Prvi sklep je, naj se napravi zvčza narodov na demokratičnoj podlagi, na podlagi ednakih pravic. Ar ta zveza narodov, štero je Wilson izmislo ino so jo zmagovalni francozi i angleži napra- volo svoje slovenske zavednosti j vili, je niti ne demokratična, niti nigdar ne bio šikaniran od vo- ne stoji na podlagi ednakin pra-grske vlade nego vsigdar od so-! vic. To zvčzo narodov se ne na- rodje napravili, nego francozki i:zmožnoga strica, to je Rusija, angleški ministri. V toj zvezi so Zdaj smo pač v svaji stem stri-francozi i angleži vse pravice za- j com, ali za kratki čas se podržali sebi, drugim so pa samoj ravnamo. I kaj pride te? Jugo-; to pravico pustili ka lehko gla-jslavi pod Italijov do se tožili i sujejo za francoske i angleške pomoč do prosili od svojega zmož-: koristi. — Ta zveza narodov je noga strica — i začelo se bo vene driigo, kak edno driižtvo na likansko klanje ludstva i rušenje obrambo francoskega i angleško- orsagov. — Znamo, ka je 1914. ga vojnoga plena. — Ta zveza leta Rusija tildi na obrambo sla-1 narodov nemore ohraniti svetovnega mirti, nego v najvekšo nevarnost ga spravla, ar razloček dela med zmagovalnimi i premaganimi narodi, ar nešče pri-poznati vsem narodom ednakih pravic. — Zato katoliški mirovni kongres to žele, naj se ustanovi boljša, pravičnejša zveza narodov v šteroj nedo Francozki i an-gležki ministri diktirali, nego štero narodi sklenejo med sebom ino do v njoj vsi ednake pravice Driigi sklep katoliškega mirovnoga kongresa je to naj vsaka država svojim narodnim manjšinam da pravico do maternega jezika v šoli i pri oblastvi. Na primer Italia je pograbila slovensko i hrvatsko Primorje s Trstom i z Reko (Fiume) Po gornjem sklepi je Italia dužna svojim slovenskim i hrvatskim dr-žavlanom dopustiti i priliko dati, ka se njuva deca v šoli v svojem maternom jeziki lehko včijo i ka Slovenci i hrvatje pred so-dnijov i na glavarstvi lehko slovenski oziroma hrvatski govorijo. Da pa Italia svojim primorcom toga ne dovoli, stem v nevarnost spravla svetovni mir. Ar svojih naturalskih pravic ni eden narod nešče odstopiti. Tak je gotovo, ka či Italia te svoje nasitne politike ne spremeni, z toga bojna pride. Ar jugoslavi majo ednoga vov šla v bojno proti Austriji. Zatogavolo pravimo, ka vsaka država mora politiko dela, či svojim porgarom krati pravico ma-' ternega jezika. Tretji sklepje: obsolutno spoštovanje samoodločbe vseh narodov. To je: Ci ščete mir, te pustite pravico vsakomi narodi naj ve sam odloči, naj sam izjavi; kam šče spadati. To je elementarna osnovna pravica vseh na-! rodov. Dokeč do močnejši na-rodje pod svojov oblastvov dr-j žali slabejše, tečas ne bo mirti na svejti. Bog je dao človeki slobodo, i človek se po svojoj naravi združuje v skupino v familijo v občino i v državo. Te slobode čleveki nišče nesme vzeti. I kakor ma človek pravico odebrati si družico (tovaiišice, ženo), i tak pristopiti k ednoj družini ali si utanoviti svojo družino, ikako ma pravico naseliti se i stanovati v ednoj občini: ravno tak ma pravico vsaki človek po sebi pa tiidi cela skupjna liidih, celi narod sam si odločiti, kam, k šteroj skupini liidih ali k šteroj državi šče pripadati. — Zato dokeč vidimo, ka države pod svojov oblastjov držijo na stojezere pa na milijone driigoga plemena i driigoga jezika liidih, tečas se na sveti nemore mir napraviti. Za odpravo, za poravnavo teh krivic pa ne trbe bojne ar bojna ravno ne napravi pravice. Nego trbe plebiscit, trbe glasiivanje naroda. Narod se naj izjavi, naj pove kam šče spadati. Či se to pošteno izpela, te de mir na svejti. Ar sovražtvo med narodi henja. Ar do ti mali narodi vi-dili ka so njim njihovi močnejši sosedje priznali pravico, štera njim ide, i poštiivali i lubili bodo svoje sosede. Dnes je srce zatiranih malih narodov puno bridkosti proti njihovim zatiralcem. Ta brhkost je klica prihodnje bojne. Zato trbe to britkost odstraniti i bojna bo v klici zatreta. „Mir Kristušov kralestvi kri-stušovom" to so pisali veliki papa Pius X. Zato se moremo boriti, i truditi vsi. Ali temeij Kristu-šovga miru je pravičnost, pravičnost jdo vsakoga. Kakša pravičnost je pa to, či te močnejši narod v svojoj službi drži toga slabejšega? Vsaki hlapec ma pravico goripovedati službo svojemi gospodari. Či pa skupina hlapcoV to je: zatirani mali narod šče odpovedati službo svojemi gospodari, to pa modri politikarje za revolucijo držijo i dajo tiste zatirane ludi postrelali i zapreti. To je pravica pestnice, pravica divje zveri proti slabejšoj zveri. Pri takšoj pravici ne more mir Kristušov vladati na sveti. Politični glasi. Notranja politika. Ministerski predsednik Uzuno-vič si dosta razgovarja z svojimi ministri. Redno zbvrovanje v narodnoj skupščini se 20.-g s oktobra začne. Pašiča zdravje je najbogše i v driigoj polovici oktobra pride domo. Voditel klerikalne stranke dr. A. Korošeš se je v Belgradi pogajo z zastopnikom vlade, ali bi mogoče bilo klerikalnoj stranki v vlado stopiti. Vogrska 1 Jugoslavija. Ob priliki zborovanja Društva narodov sta si vogrski i jugoslovanski zunanji minister od več važni stvari razgovarjala. Ob konci septembra se obe dve državi začnete pogajati, to pogajanje de finančno i tiidi na gledoč granice. Kardinal Gaspari. Vatikanski dugoletni državni tajnik, kardinal Gaspari je dojza-hvaio. On je že dugo za to delo, da bi proti Angliji iz držav Itali-je-Francije-Španije i Jiižne Amerike edno priatelsko zvezo mogo vkupersklepati. Delo je za to, naj si bolgarski kral Boriš zaroči italijansko princeso Giovanno. Da je bu'ino, torni je najvekši zrok, da se -je preveč eksponiro kre Habsburgov. Na tom je bio, naj bi herceg Otto postao kral Austrije-Vogrske i Čečke, z glavnim mestom Beč. Žita bivša kralica je pa za Prago bila, kak za glavno mesto te nove monarhije. Vse to postopanje Gasparija se je ne vidio Mussoliniji i zato se je tiidi mogo ognoti. Francosko nemški antant? Z Genfa se je francoski i nemški zunanji minister Briand i Stresse-man v edno malo francosko mesto, v Toiry pelo. Tam sta si po poldnevi začnola razgovarjati, večer do šeste vore. Stresseman je novinarom pravo, da vse dobro ide naprej. Na lom sestanki je nemški minister zahtevo, da se naj ešče zasedena nemška zemia kak naj-prle vosprazni i naj se nemškomi orsagi nazaj dajo vse kolonije. Več francoski listov se spomene z toga Podlistek. Zvon. Gorice so cvele, pod orehom je prestreto bilo na eden mali zeleni sto. Vino, krtih, špej, klobase je bilo tam. Bodor Balaž je tam sedo pod orehom pri stoli. Večkrat je nazaj gledo na edno malo pot. Niski človek je bio z malimi mustačami. Cuješ Juci ? je skričo. Zdaj je naprej prišla edna debela dekla. Slatino tiidi prinesi na sto. Tak nedo pili slatino, nigdar nepijejo slatino. Bodor Balaž je vovzeo pipo i mirno je skričo na deklo. Ne muvi, či ti pravim, naj bode slatina tudi. Dekla je z velikim ropotom prinesla glaže. Bodor Balaž se je nazajzgledno! i pitao je deklo: ali nedejo ešče? — Ravno tam ido gospon duhovnik, z njimi ešče dva, eden je kantor, poznam ga po dugi mu-stačaj. Ne larmaj dosta, Dekla je pa dale brbrala: Te driigi je pa Tahi presbiter. Bodor Balaž je goristano i pred goste je šo, ali komaj je ešče dva stopaja napravo je ešče zapovedo dekli: pazi na paprikaš, či nede dober, tak te bujem. Na po poti se je srečo z gosti. Bog vas je prineso gospon duhovnik, samo proti meni, njim je kr h o. No tak da bi mi ne znali po ti, je odgovoro duhovnik. Za par minut so že pri zelenom stolu sedeli i začnoli so piti. Kantor si je po pitvi mustače lizo. Stari presbiter pa pogledne Balaža i pita ga: ali 'je to vaše vino. Moje bogme, ali že je dvaj-sti let staro. — Ali se spominate, dvajsti let je že tistomi, da sem eden zvon obečo. Ravno je etakši lepi den bio v juniuši, i ešče je lepši bio, ar smo te ešče dvajsti let mlajši bili. Bole nam je bilo za ženske i žitek je tfldi bogši bio. I ravno je dnes tistomi dvajsti let, si je mrmro -duhovnik? Ravno dnes, je odgovoro Bodor Balaž. Prejo je za kupico, pogledno je na vinski glaž i nadaljavo je svoj govor: Meo sem te eden lagev vina, mislo sem si, to pa sranim i tak sem včino, to je tisto vino. I vaša žena je te tiidi ne vo- prišla, pravi duhovnik. Bodor Balaž je migno z rokov. Mati? Njej je nigdar ne trbelu veselje. Vsigdar samo delo, samo spravi ati i špar ati. Pa bogme žitek tiidi mine. Tiisti večer ste obečali zvom gospon Bodor? pravi dtihovnik. Te — odgovori Bodor Balaž-Preveč sem dobre vole bio, i pil* smo i plesali po listom. Dobro se spominam, kak je bilo, gospon dii-hovnik so dosta spominali zvon 1 jaz sem že tiidi davno čiito kak človek brezi duše, či je toren brezi zvona, ali žena doma .... Ali donok ste pokazali, pravi diihovnik. Pokazao sem, jaz sem te gospon duhovniki roko dao, da jaz spravim zvon, i spravo sem ga tiidi. Ali mati! Gda je zvon pnšo i sestanka, da v Evropi samo tak more mir vlavati, či de francoska i nemška država, edna driigo po magala i tak se osnovi med nji-to najbogše prijatelstvo. Nedelja po risalaj osemnajsta. »Zavlipaj se sinek; odpii» ščeni so ti tvoji grebi«. Sv. Matej v IX tali. Novine so pisale od žalostne dogodbe, da ste se dve deklice kopale i sta se utopile. Mladina premalo pazi na svoje zdravje. Zato pa ravnok vam, mladi ljudje, Jezus v gnjesnjem sv. evange-liumu pred oči postavi mladoga betežnika, da se včite Ua ljubo zdravje paziti. Gnjes si še zdrav i rdeči, viitro te ue več. Pa tudi za nas vse je jako dober navuk. Ko pride beteg, moremo poskrbiti pri Jezusi za odpuščenje grehov, za sveto odvezo, tudi na pravi: »Zavupaj sin odpuščeni so tvoji grebi«. Betežniki na vse driigo radi mislijo, na griint, na gorice, na živino — na svoje grehe pa rado pozabijo, spovid pa odlagajo. Sv. apostol Paveo piše: »Strašno je spadnoti v roke živega Boga. Betežnih je blizu večnosti, blizo Boga i to je za grešnika strašno, ^ato pa moremo naprej se greha znebiti. To je prva dužnost vsakega betežnika. Jezus je najprle betežniki grej zbrisao, kaje pravo: »Zavupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi«, i še ga le potem ozdravio. Kak je betežnih v istini na zunaj bio °zdravljen, tako je bio tudi na ^uši ozdravljen. Moremo se skrbeti za odvezo! Trn iz noge izvlečeš, madež (fleko) na obleki opereš, — bodoči grej na diiši si daj odvezati. Ko čiitiš slabo dušno vest idi k spovedi po odvezo. Vsaki den te čakajo spovedniki. Posebno pa na smrtnem betegi ne čakaj, ne odlagaj, ar ti moči pešajo i se več ne boš mo geo čisto spovedati, se ne boš mo-geo sporninati vsej svojij grehov. Pride smrt, i de kesno idti po duhovnika, pa umreš i brez odveze. Oj groza! Veselo je pa za grešnoga mladeniča, i deklico na smrtni postelji, či mu Ijiibi Jezus po svojem namesniku pravi: Zavupaj sin, odpuščani so tvoji grehi. Oskrbi si sv. odvezo, da očiščen stopiš pred sodnika Jezuša. Eden mladenič je se v varaši pokvaril, zajšeo je na slaba pota. Ka ide idnok doma pa pride do edne cerkve, se je spomno, kak so ga mati vsigdar opominali, da naj svete spovedi ne zapusti. Ide i se spove. Na domi se starišje veselijo k njegovimi prihodi. Drugo zajtra pa ga najdejo mrtvoga. Nagla smrt ga je pokosila. — Kolika sreča, da se je prejšnji večer spo-vedao i dobo sv. odvezo. Politične opazke. „Do ludskoga glasuvanja“. Kleklnovi pomagačje tak pišejo v »Novinaj«, ka do se borili proti nam, »do ludskoga glastivanja». »Ltidsko glasiivanje» po prekmurskem telko zadene, ka de nekak liidski, ali tiijinec glasiivao. Zato povemo, ka »Novine« stem to šče-jo praviti: glasuvanje liistva, plebiscit, nčpszavazas. — Vtom smo pa ednoga mišlenja s Kleklnovmi »Novinami«. Mi tildi glasuvanje lustva želemo. Naj prekmursko lii- stvo samo odloči, kam šče spadati, ali k Varaždini, ali k Maribori. Mi za pomiritev Itidstva delamo. Naj se nišče ne toži na »Krajnce*, zato naj vsaki prekmurec s svojim glasom sam izjavi, kak si žele prihodnost. Ar tak de liistvo mirovno, pomiri ga ta vest, ka je večina tak odločila. A zdaj si pa vsaki neza-dovolen prekmurec lehko to misli, ka je g. Klekl tak odločo. Zato nam v zadoščenje sliizi, ka g. Klekl tildi prizna pravico prekmurskega lustva, ka si samo slobodno odloči svojo usodo. Mi se bomo veselili glasiivanji lustva, ar ravno za to delamo, naj ne odločuje v Prekmurji eden človek, nego vsi p ekmurci. Zatogavolo smo tak odločno za glasuvanje lustva. Mi se glasiivanja nemarno bojati. Ci zgubimo, se ne bomo jokali, či dobimo, ne bomo jufkali i plčsali-Mi, ki to gibanje vodimo, v prvom slučaji nikaj ne zgubimo i v drugom nikaj ne pridobimo. Ar naš boj neide za osebne koristi, to si samo g. Klekl domišluje, nego naš boj ide za pravico samoodločbe prekmurskega naroda. — Zato či prekmurci izjavijo, ka so zadovol-ni s »Kranjskov» šotov, z mari-borskov oblastjov i z živlenskimi pagoji v Sloveniji, te mi to ;odlo-čenje ščista mirno sprejmemo, ar več nikše odgovornosti ne bomo čutili na sebi za usodo prekmurskega lustva. Samo naj se g. Klekl potrudi, ka vlada naše prekmursko pitanje zaistino na glasuvanje pusti. Ar mi se opravičeno bojimo, ka z toga glasiivanja nikaj ne de; a tak čujemo, ka vlada samo edno kratko novelo predloži, po šteroj se zakon o razdelitvi države na vlasti malo spremeni pa punktum. — Ponavlamo, ka bi mi dosta raj bili, či bi naše pitanje večina prek-murcov odločila, kak pa či je od-loši parlamentarna večina v Bel gradi. gđa ee je odprvim oglaso, nega lakšega dneva, da bi mi to v oči He vrgla. V gojdno, podne, vččer, gđa zvonijo, že dvajsti let. malo si je premišlavao, prejo za glaž i točo je. No nikaj nedene. Pimo. Pili so. Stari Balaž se pa oglasi, či bi eti g°ric ne bilo, tii se obudim, lepo nmsto je to, eti stari orehi, lepe gorice. Či bi tii takša ženska bila. Ne J^gajte se že žnjov, pravi kantor. Ihmo. Bal ^al° grizte tuđi, je truca Jeli S0) pm s0; vino njim je v glavo prišlo. st ^Va‘’sti tol) pravi duhovnik. Ob-arali smo, pravi Bodor Balaž. dne je takši, kak njegova čin i . i® duša mlada, mladi je , Vek, i što je tak dober i dobroto«, kak vi ... . Jaz sem ne ščeo peneze na kiip devati, samo da bi vsi tisti eti sedeli, šteri so odišli že od nas Moj sin, kakši človek bi bio,: či bi eti bio. Vsi so z glasom zvona šli na zadnjo pot, pravi duhovnik, za vsakim je zvon spevo. V dosta veselja i v dosta žalosti je skričo svojim glasom. — I kak staram, mi že nikaj ne trbaj. Samo ete gorice. Malo dela. Mir. To jeste tii. Drevje se ne krega. I či sem dugo tii pod etim drevjem, čiijem zvona glas, vse staro veselje mi na pamat pride. Zvon tiidi guči, pravi presbiler. — Liidje si takši hip na Boga i sebe mislijo, se oglasi duhovnih, Že je krnica bila, gda so domo šli, komaj so voprišli z goric, se je daleč v torni oglaso zvon. Dale Politika na sreskom pogla-varstvi v D. Lendavi. Kako čiijemo, g. sreski poglavar v D. Lendavi pozivle občinske gerente, naj v imeni občine podpišejo izjavo, ka ščejo k Sloveniji pripadati. — To je protizakonito uradno politikovanje. Ar i gerent je ne zaupni mož, ali poverjenik občine, nego zaupnik oblasti, zato naravno po ukazu oblasti čini. 2.) Občina je gerenta ne pooblastila, da v njenom imeni takšo izjavo podpiše. 3) Gerent v svojoj službi nesme politike zganjati, on mora vse občane zastopati, kakšega koli političnoga mišlenja so. Zato prosimo gospoda ministra notranjih zadev naj imenovanoga gospoda pouči, da v svojoj službi nesme politike delati i gerenstvo na nezakonita dela pozivati. Grožnja. »Novine« nam grozijo, ka do potomtoga bole ostro nastopale proti nam. Vse smo prestrašeni. Ar do zdaj so pri »Novinaj« teliko lagali na nas, ka smo mislili, ka bole že nevejo lagati; ar v toj meštriji so že itak sami sebe prekosili: Ka pa te potom toga ma priti, ka de bole ostro? Vej pa od lažlivoga jezika Sveto Pismo pravi, ka je hujši od dvorezne sable. Zdaj pa te ešče nikaj hujšega mamo čakati. Ka bode to? Arzenik strihnin, ci-ankali. Razlogov, argumentov ne bo, kak jih do zdaj ne bilo, Takšega blaga Kleklnovi pisačje nemajo. Njuv magazin je samo lažih pun. Či do to svoje blago potomtoga ešče vu vekšoj obilnosti sipavali na nas, toga se pač ne zbojimo, niti se ne bomo čemerili, ar znamo, ka vsaki samo tisto lehko da, ka ma. Ka so do zdaj pisali proti nam, vse se je cedilo od njuvih velikih čemerov na nas. Zato mirno čakamo, ka do potom toga z polov-njaka levali na nas svoje čemere. „Što ne zadovolen, najtde“. Jako velki gospodje so pri Kle-klnovih »Novinaj*. Oni ednostav-no zapovejo, ka što je ž njuvov politikov ne zadovolen, tisti se naj pobere iz Prekmurja. No, no, gospodje, od toga mo si mi ešče gu-čali, što de šo prle z Prekmurja. Ali se ešče spominate na tisti vo; grški gjuleš 20. okt. 1918. v Soboti ? Tam je eden gospod tudi to pravo: »Što je ne zadovolen, naj ide, vo ga plačamo*. — Vidite, te gospod je bole galanten bio, nas je ne samo vogono, nego tildi nas je šteo voplačati, či odidemo, naj neidemo praznih rok. Vi nas pa samo vogonite, voplačati nas pa neščete; to je niti ne krščansko niti ne lepo. — Vi tak delate, kak gospodin Pašič, ki je 23. leta v parlamenti to pravo: »Ako bunjev-ci nisu zadovoljni, mogu poči na Magjarsko», Ali te je vaš veleslo-venski »Slovenec* ostro poharao i obsodo gospodina Pašiča, ka je praj nćspametno govorio. Pa je itak najšo naslednika vu vami. Rak si lejko naročiš „Naše N o v i n e“ ? Idi na pošto, pa si tam kupiš edno karto za pou dinara pa napiši: Pošlite mi »Naše Novine« i potem natanko napiši svoj atres. Na driigom kraji pa napiši: Upravništvo »Naši No-vin« v Dolni-Lendavi. Pa šče: što spravi dvaset naročnikov on dobi »Naše Novine« brezplačno. - Što pa dobi v Naši Novina ček, on ga pa naj spolni i na pošto odnese. Poštnino ne trbe plačati. GLASI. Zamostje. Nova ves pri Zamostji, štere prebivalci so kolonisti, nemaju šole. Zdaj so pa poslali ednoga vučitela v Zamostje, da naj tam v občinskoj šoli vči deco te nove vesi. Ali Zamostje je pa to ne dopustilo, ar je šola njihova i deco i vučitela so lepo voposlali v poslopja. Strašen ciklon v Floridi. Pre-minoči keden je strašen ciklon divjao v Floridi. Na prostori 200 kvadratni kilometrov je vse vničo. Okoli 100 jezero Itidi je ostalo brez kriiha i hrama. Ltidi je mrtvi do 2000 i 9000 ji je pa ora-njeni. Delavcom je zabranjeno v Francijo iti. Francoska vlada je zabranila vsem tistim delavcom, šteri bi tam delo iskali, ta pothvati. Za delavce več francoski konzulat niti ne da vizuma, ali se pa more zavezati, da nikše delo ne prevzeme v Franciji. Smrt v Dravi. V nedelo so se kopali v Vičavi. Edna gospodična kak je notriskočila v vodo je na nikši rjavi srp, ali koso skočila, včasi je ne čutila bolezen, ali da je dale plavala njej je slabo postanolo, drugi kopalci so na pomoč šli, ali valovje so jo odnesli i mrtvo telo so drugi den najšli. Nagla smrt. Septembra 14-ga je v Dol. Bistrici v logi mro Hozjun Šte-van, ki je občinski siromak bio z Čren-sovec. Šo je v log, da bi si tam stihe drva nabro i tam so ga mrtvoga najšli na drvaj. Mrtelnost. V nedelo popoldnevi je mro v Dol. Lendavi g. dr. VVollak Adolf fiškališ i izraelske verske občine svetski predsednik. V tork ga je velka množina sprevodila na zadnji pot, zastopani so bili vsi uradi. Naj počiva v miri. Ogen. 11-ga septembra večer se je od neznanoga zroka vužgo magazin Osterc trgovca v Beltinci. Ali hitro so prišli gasilci z več vesnic i tak se je posrečilo ogen zadušiti. Nesreča v kovačnici. Ritlop Mat-jaš z Lipe se je v kovačnici zdržavo, gde so me v oči spadnoli nikši ognjeni železni pripadki. Zna biti, da pogled zgiibi, či ga bar najbogše zdravijo. Starec se je prestrašo in pravi: mori mi na rame te drva". ,Po- Pođpirajte i naročte si „Naše No vine“. Ruske pripovesti. Starec in smrt. Idnok je starec nabrao kup drv in si je neseo domo. Nesti pa je bilo da-; leč; on se je zmantrao pa je ta vrgeo pa si je pogučao: „Oh, da bi že prišla smrt," — Smrt je prišla in njemu pravi: „Glej til sam, ka ščeš od mene?" — Car in kmet. Car Peter I. je potovao po deželi in se srečal s kmetom v logi ki je drva sekao. Cdr mu pravi: „Bog ti pomagaj, kmet!". Kmet mu odgovori: Ja, božja pomoč mi je potrebna. Car ga pita; Mžš ti veliko familijo? „Moja familija šteje dva sina in dve hčeri. No to ne tak velika. A kama ti devleš pejneze? Jaz penejze na tri dela razdelim: s prvim delom — plačam dug, z drugim — plačam dug, stretji del pa vržem v vodo. Car si je mislo in ne znal, ka to pomeni, ka starec dug plača in dug plača in v vodo meče. Starec je odgovoril: dug plačujem ka hranim oču i mater; za dug dam — ka sine vanim; a v vodo mečem pa za hčeri dam. Na to mu pravi car: „Čedna je tvoja glava starček. Zdaj me pa vope-laj s toga loga, jaz ne najdnm poti." Kmet mu odgovori: „Najdeš pot sam; idi ravno, potem se obrni na pravo, potem na levo, in potem pa na pravo". Car mu pravi na to: jaz to mo-drijo ne razmim, pelaj me ti. Gospod, jaz nemam časa, ka bi vas tu vodo; pri kmeti je den dragi. No či ti je dragi jaz ti plačam. Plačaš? — bom te pelao. Sedla sta si na koleslin in se od-peiata. Po poti pita car kmeta; „Si že hodil kaj po sveti? — Si vidu že cara?" Cara sam že ne vido im bi ga mogel pogledati. No tak, kak prideva načisto — pa boš vido cara. Kak ga pa spoznam. Vsi bodo brez kap, samo car de meo kapo na glavi. Pripelala sta se na čisto. Ludstvo je carja vidilo — vsi so kape zeli z glav. Kmet gleda na vse, šteii bi meo kapo, a nieden jo ne meo na glavi. Zaj ga pita: „Kje pa je te car?" Pravi njemi Peter L: „Vidiš samo muva mava kape — eden iz naj je car". ') Car je krao. Te k njemi prostopi drilgi touvaj, pita ga, ka pa ti iščeš? Kmet mu pravi, ka so njemi vkra-li kozo. Drugi tovaj mu pravi: „Zdaj glij sam vido tam vlogi, ka je nikši nikši človik gnal tvoju kozo. Še ga lejko zgrabiš! Kmet prosi da bi njemi držal szo-mara, ka de za njim bejžao. Drugi touvaj mu tak uženč szomara. Gda pa pride nezaj, vidi ka szomara tudi nega, pa koze ne najšeo, se je zajokao in šou dale. Pride do brvi, na šteroj je sedo človik ki se je jokao. Kmet ga pita, zakaj se pa ti jočeš ? Te mu odgovori, ka so njemi veleli malo vrečico zlata nesti v varoš, pa si je tii na brvi dol seo, ka bi se počino, pa je vrečica notri spadnola v vodo. „Zakaj pa nejdeš zanjim" — pravi mu kmet. Odvrne mu: Jez se bojim idti v vodo, kar nevejm plavati, no jaz dam tistomi 20 zlatij, što mi prnese z vodč vreče. Kmet se je razveselo in si je po-mislo: Bog mi je dao srečo za to ar so mi vkrali kozo pa szomara". Se je dol-slekeo sou v vodo, a vreču nej najšeo; gda je pa voprišeo že svojo obleko tudi nej najšeo. To je biio tretji touvaj; on njemi je okrao obleko. GOSPODARSTVO. Tržne cene. Lfolnja-Lendava, 23. septembra 100 kg. pšenice . . . . 280 Did * „ žita . 180 „ * * ovsa .... • 160 „ „ „ kukorce . . . . 160 „ „ „ hajdine . . . . 220 „ „ „ Prosa .... . 200 „ PENEZI. Zagreb 23. septembra 1 Dolar 56 68 Diff 1 Schi'.ing . . . . 8 „ 1 Češka K. . . . . 1.67 „ 20 zlati K 210- „ 1 francoski fr. . . 1.44 „ 1000 madžarski K . 0-79 „ 1 Šveicki fr. . . . 10 98 „ 1 italijanska lira 100 dinarov v Zlirichi 1 88 9.12 Živina. MESO. Z bogše familije se go-rizeme za vucenca eden dečko v gostilno VUKAN LAJOSA v D. Lendavi. 1 kg. govedine . . . . . 13 Difb teletine . . . . . 18 if » svinskoga . . . 18 19 n špeja .... . 24 n tt ff masti .... . 30 yr DOBRA PRILIKA! Po ceni je k odaji eden dobro ohranjen antikvarium klavir. Ponudbe se naj po« šlejo na uredništvo lista. Edno jajce 75 par. Trije touvaj i. žene na sanje szamara in so vidli trije tolvaji in eden Kmet koze. To pravi: Jaz mu vkradnem tak kozu ka kmet ne vzeme v pamet. Drugi tolvaj pravi: „Jaz pa njemu tak vkradnem szamara". Trejti pa pravi: Te vse ne težko, a jaz mu celi gvant (obleko) vkradnem. Prvi touvaj se porniče k kozi, vzeme z nje vojat in prveže za szamara, kozo pa odpela seboj. Kmet se pa zgleda nezaj in vidi, ka koze nema, je jo šou iskat. Naročnino i Oglase za Jile Noviiif \ MM sprejme Barnabaš Erd6šy trgovina s papirjem v Murski»Soboti CRKVENA ULICA. ####### HfHII§S Otprema putnike sa najmodernijim pa robrodima iz Hamburga u Sjedinjene države Sjeverne Amerike, Hamburga u Kubu Hamburga u Mexico Hamburga u Argentinu Hamburga u Brazilija Hamburga u Uruguay Sve upute daje odmah i besplatno General, zastupstvo za Kraljevinu S.H.S. J. G. Drašković, Zagreb „B“ cesta broj 3. kao filijala u BEOGRADU. Balkanska ulica 25, u LJUBLJANI, Kolodvorska ulica br. 30, kao i na podzastupstva u Sušaku, Splitu, Metkoviću, Gružu, Ma-karskoj, Cetinju, Velikom Bečkerekii. Pančevu, Osijeku, Somboru, Subotici, Novom Sadu, Bitolju i Dolnjoj Lendavi- Tiskara V. TAKŠIĆ, ČAKOVEC.