Šlev. 192. V LMM, V SOM dne 23.0YPla 1924. Posamezna številka stane 2 Din. L610 LIL Naročnina za državo SHS: na mesec ....... Din 20 ta pol leta ..... .120 ia celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno ... Dtn SO Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji ... Din 40 » inozemstva.... . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglas) po Din l'S0 ln Dih 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din V— tn 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri vefijem naročilu popust Izhaja vsak dan tzvzemi! ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSlflioa plačano v gotovini, Urednittvo |e v Kopitarjevi ulici 0/III. Rokopisi se ne vračajo, netrankirana pismo se ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravniitvo 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za (nserale) Sara-jevo 7.563. Zagreb 19.011. Praga in Dunaj 24.797. V ropotarnico. Mariborski prijatelj kranjskih napred-njakov, kakor ga imenuje «Slovenski narod«, g. dr. Vekoslav Kukovec, je pred dnevi v «Narodnem dnevniku« svojim isto-mišljenikom priporočal, naj vržejo boj s dderikalizmom« v ropotarnico. To seveda našim liberalcem ne more biti všeč, ker bi sicer ne vedeli, čemu da danes sploh še obstojajo. Zato pa ^Slovenski narod« svojega prijatelja odločno zavrača in njegov pametni, času primerni poziv odklanja. Glasilo naprednih starinov trdi, da liberalizem pri nas ni nastopal proti pozitivnemu verstvu, ki ga je vsikdar spoštoval in celo branil.« Edino pozitivno verstvo med slovenskim narodom je katolicizem, udejstvovan po katoliški cerkvi. Naš liberalizem pa od početka do danes ne dela drugega kakor da napada katolicizem in katoliško cerkev pod pretvezo «kleri-kalizma«. Naš liberalizem je ljuto napadal katoliške verske dogme, jih proglašal za nasprotujoče golemu razumu in se iz njih norčeval ter proglašal za produkt paganiz-ma, preostanek animizma in totemizma. Pravtako je napadal in še napada katoliško cerkev, njeno božjepravno uredbo in njen kulturni, javni in socialni delokrog, češ, da je to «zloraba vere«, ki da nima ničesar opraviti z javnim življenjem. To ee pa pravi tajiti bistvo katolicizma. Naš liberalizem je zgodovinsko tesno zvezan s takozvanim prosvetljenstvom, z materializmom in vsemi ateiškimi duhovnimi H nrošlega stoletja, z laicizmom in racio' kar je vse odkrito zago- varjf It: pakiral. To vse ni samo iz-recn ltoliško, ampak tudi po bistvu pro* \o, ako že hočemo ločiti med katolištvom kot konfesijo in pa drugimi krščanskimi veroizpovedmi. Dokaz za to je vseh 57 letnikov «Slovenskega naroda«. Ako je to danes vsaj navidez nekoliko drugače, ni to zasluga našega slovenskega cnaprednjaštva«, ki živi dalje svoie samo v sebi zaključeno zaostalo življenje, ampak mogočnega časovnega toka, ki mu tudi naš starikasti liberalizem mora delati neizogibne koncesije. ^Slovenski narod« trdi, da je naš liberalizem pomenil in pomenja «duševno svobodoljubne«, ki da je prineslo v slovensko kulturo «svež element samotvome energije« na vseh poljih narodnega življenja. Kulturna in politična zgodovina našega naroda pa govori ravno nasprotno. Nihče ai tako preganjal in tako malo spoštoval Bvobode nasprotnega prepričanja kakor ravno slovenski liberalizem. Kdor ni sprejel ploskih dogem našega naprednjakar-stva, se je proglašal za nazadnjaka, rimskega hlapca, zarobljenca in nekulturen element. Nasprotno je naš katolicizem imel vedno odprta vrata za vsako resnično kulturno misel, socialni napredek in politično demokracijo. Naši politični zgodovinarji to enodušno sijajno izpričujejo. In ves boj zoper verska čustva, versko miselnost in versko orientacijo naše nacionalne kulture je začel in izzval naš liberalizem. «Liberalizem je še vedno to, kar je bil za politično življenje demokratizem in parlamentarizem po dolgih stoletjih suženjskega podaništva v fevdalni in absolutistični dobi Evrope« — piše «Slovenski narod«. Resnica pa je, da naš liberalizem to nikdar ni bil in tudi danes ni. Eaš naš liberalizem se je z vsemi štirimi branil demokracije, je srdito pobijal splošno in enako volivno pravico, napadal zadružništvo in delavsko strokovno združevanje ter se vsikdar zavzemal in tudi danes zavzema za absolutizem, centralizem, etatizem in socialno reakcijo proti demokratični svobodi in ljudskemu zamislu države. Zato ves ta liberalizem spada samo še — v ropotarnico. BOLGARSKE REPARACIJE. Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Finančni minister je sprejel 29.000 dolarjev od bolgarske vlade. Ta denar je izročen naši vladi na temelju pogajanj, ki so so nedavno vršila v Belgradu in pri katerih je bilo sklenjeno, da bo Bolgarija namesto nekaterih materialnih reparacij, ki jih mora izvršiti po mirovni pogodbi, plačala v gotovini. MALO ŠTEVILO STRANKARSKIH URADNIKOV SABOTIRA UPRAVO. JE OHROMELA. OPOZICIJA Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Odkar je vlada brez velikih težkoč prebrodila vse nastavljene pnf in spretno zamašila incidente, ki bi ji naj oslabili ugled pri kroni in prebivalstu, se je povsem učvrstila. — Vlada izvaja zamišljeno in v deklaraciji jasno razloženo in napovedano politiko. V kolikor še ovirajo nekateri višji uradniki bivšega režima, ki sabotirajo naredbe, posebno ministrske, bodo v tej smeri potrebne izpremembe. Število takih zagrizenih strankarskih predstavnikov državnih oblasti, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti, je tako malo, da se njihova pasivna rezi-stenca ne občuti, ker je ogromna večina vestna. Še večje zatišje bo nastopilo jutri, ko oddide ministrski predsednik D a v i d o -v ' c iz Belgrada z nekaterimi v Surduiico in Peč. V Peč odide tudi dr. Korošec, ki bo odpotoval v torek. Po tedaj pa bo kot podpredsednik zastopal vladnega predsednika. Opoziciia se je že pomirila in posebno od Pribičeviča in njegovih ljudi ni čuti več, razen pouličnega zabavljanja po njegovem glasilu »Reči«. Ostali opozicio-nalni listi sicer še vedno prinašajo razne krvave izmišljotine, ki jih morajo drugi dan dementirati, vsled česar ljudstvo takim vestom ne verjame. V državi vlada red in mir. Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Za šefa v kabinetu zunanjega ministrstva je imenovan dosedanji sekretar tega ministrstva dr. Radovan Šumenkovič, dosedanji šef kabineta Svetozar R a š i c, bivši konzul v Celovcu pa je imenovan za generalnega konzula v Pragi. Šef tiskovnega urada Momčilo I v k o v i č je danes po ministrski naredbi izročil vodstvo Presbiroja sekretarju zunanjega ministrstva S v e t i š i, ki bo vodil te posle, dokler ne bo imenovan nov šef. Misli se, da bo na to mesto imenovan znani publicist Milan G r o 1, bivši upravnik belgrajskega gledališča. V prvih dneh septembra se pričakuje v diplomatičnih strokah velikih sprememb. Kakor se v političnih krogih govori, bo upokojenih več konzulov in poslanikov. Med drugimi bo po teh vesteh upokojen poslanik v Rimu Voja A n t o n i j e v i č. Na njegovo mesto pride Balugdžič, dosedanji poslanik v Berlinu. Ravnotako bosta upokojena poslanika v Bernu Milutin Jovanovič in poslanik v Atenah Jovan M a r -kovic, na njegovo mesto pa bo prišel svetnik poslaništva Stva P a v 1 o v i č. Imenujejo se še nekatera poslaništva. Od konzulov bodo upokojeni po teh vesteh generalni konzul v Gradcu Mane B u d i s a v -1 j e v i č , generalni konzul na Dunaju Lazar B a j i č, generalni konzul v Budimpešti Fotije Stankovič, konzul na Krfu Cohardžič, konzul na Reki D o -b r i č a c in konzul v Kairi S v i 1 o k o š i č. Dosedanji šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Djoka Todorovič je imenovan za svetnika pri poslaništvu v Londonu. Na njegovo mesto pride Stanoje M i h a j 1 o v i č , generalni konzul v Solunu. Delegat države pri Zvezi narodov v Ženevi bi imel priti svetnik poslaništva v Atenah Jovan D u č i č. Belgrad, 22. avg. (Izv.) Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri se je večinoma razpravljalo o spremembah na višjih mestih v ministrstvih in o reorganizaciji r posamnih ministrstvih. Nadalje je sklenjeno, da članom komisij, kadar delajo v mestih, kjer so nastavljeni, ukinejo dnevnice, ker so se tudi takim komisijam izplačevalo velike vsote dnevnic, dasiravno to ni potrebno, ker niso zapustili svojega stalnega bivališča. Ministrski svet je pooblastil železniškega ministra S u š n i k a , da končno reši vprašanje železniških kart za časnikarje. Tako se je nadejati, da bo ta zadeva, ki je prejšnji režim ni botel rešiti, končno ugodno rešila. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se slavnosti v Surdulici v imenu vlade udeležijo vladni predsednik Davidovič, vojni minister H a d ž i c in pa kmetijski minister dr. Franc K u 1 o -v e c. Svečanosti v Peči ob priliki stoličen;a patriarha se udeleže ministrski predsednik Lj. Davidovič, vojni minister H a d ž i č in prosvetni minister dr. Korošec. NOV NAČELNIK V MINISTRSTVU ZA TRGOVINO. Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Za načelnika v kabinetu ministrstva za trgovino je imenovan dr. Dragiša Joksi novic. ROK ZA PRIJAVO TUJIH DELAVCEV PODALJŠAN. Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Šefkija B e h m en je na prošnjo Zveze industrijcev podaljšal za en mesec rok za prijavo tujih delavcev v naših podjetjih, d« bi se moglo dobiti boljši vpogled in da bi to vprašanje pravičnejše in pravilnejše rešili. UIvINJENJE SEKVESTltOV. Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Minister za pravosodje je danes izdal generalni od-1 k, s katerim ukinja sekvestre z vseh bolgarskih posestev. Čim se sklene ogodba z Madžarsko, se ukinejo tudi za madžarska. Tozadevna konveuciia ie že pripravljena. Radicev odgovor na Zagreb, 22. avgusta. (Izv.) Danes jc predsednik HRSS gosp. Stjepan Radič imel govor, v katerem je zavzel stališče napram govoru Nikole Pašiča na shodu radikalne stranke v Belgradu in katerega so politični krogi z ozirom na intrigantske vesti, ki jih širi opozicija glede na stališče HRSS do nove vlade, z napetostjo pričakovali. Stjepan Radič je govor Nikole Pašiča z ostrim sarkazmom persifliral, rekoč, da to ni bil ne govor ne pamflet ne čvekanje, nego kaos brez vsebine in oblike. To je bila taka mešanica najraznovrstnejših nesmislov, da ga je »Samouprava« morala popolnoma prenarediti, da je mogel sploh zagledati javnost. Nato je Radič polemiziral z raznimi trditvami Nikole Pašiča, ki so itak že davno in večkrat bile ovr-žene. Med drugimi mu je očital, da ni hotel priznati med vojsko Jugoslovanskega odbora zato, da je lažje prodal pol milijona Slovencev in Hrvatov Italijanom, zato da je potem mogel Hrvatsko podjarmiti velesrbskemu centralizmu. Pašičev govor je — je nadaljeval Radič — samo dokazal, kako so radikali besni, ker niso več na vladi. Če pa je kakšna stranka besna, potem ni več stranka, ampak tolpa. Radikali bi se radi poslužiji vsakega sredstva, tudi revolucije, da pridejo zopet do oblasti, toda to se jim ne bo posrečilo. Ako bi Pašič zopet prišel do moči, bi iz Hrvatske napravil pašalik. Naj le, če more in se upa, dobil bo svoj odgovor. Kar se tiče očitka, da so Hrvati komunisti, je to prosta denuncijacija. Hrvati odklanjajo vsako nasilje. Oni niso ne komunisti, ne boljševiki, ampak napredni kmetski republikanci, ki želijo z ruskim narodom mednarodne zveze. Nato jc govoril Radič o novi vladi. Dejal je; Vi vidite jasno, kakšna bistvena razlika jc med vlado g. Davidoviča in vlado Nikole Pašiča. To sc sploh nc more med seboj primerjati. Mi smo in ostanemo republikanci in nismo opustili ničesar od svojega bistvenega političnega programa, ker se to od nas in snloh od nobene stranke, ki so zdaj v vladi ali jo podpii rajo, ni zahtevalo. Razumemo pa, da se v štirinajstih dneh niti v eni mali občini ne da vs^ga i/premeniti, kaj šele v celi državi! Mi od te vlade v glavnem sploh ne pričakujemo in ne zahtevamo drugega, Dalje na drugi strani. Borzna poročila. 22. avgusta 1924 LJUBLJANSKA BORZA: Vrednostni papirji: Voina odškodnina 119—122, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana —J (povpraševanje), MerkantiLna banka, Kočevje 115, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—917, Slaven-ska banka, Zagreb 109 (ponudba), Strojne tovarne in livarne, d. d., Ljubljana 150—190, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 495—505, Združene papirnice, Vevče 123—130. Produkti: Les: Trami monte 4—8 m fco meja bi, 430.—, trami monte 3-3—6-8 m fco meja bL 430.— trami 3-4, 4-4, 4-5 (2-3 blaga 4-4) fco meja d. 450.—, trami 3-3, 7-9, od 4—12 m, fco meja d. 425.—, trami monte od 4—8 m dolž, fco meja 1 vag. d. 428.—, bi. 432.—, 428.— (zaključek), deske 20-25 mm I. in II. fco meja bL 750.—, deske 20 mm od 16 cm naprej fco meja bi. 600.—, deske III. fco meja d. 565.—, rerne-Iji 4-8 fco meja d. 724.--. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača stara fco Ljubljana d. 425.—, pšenica domača nova fco Ljubljana d. 410.—, Pšenica bačka par. Ljubljana bi. 455.— pšenica bačka fco. Bačka postaja bi. 385.—, koruza bačka Ia par. Ljubljana bi. 348.—, koruza la Platta btto za netto na potu iz Trsta par. Ljubljana bi. 370.—, ječmen pivovar. 65 kg par. Ljubljana d. 450.—, rž bačka 75-76 kg fco Ljubljana bi. 390.—, la-neno seme foo Ljubljana 2 vag. d. 685.—, bi. 685.—, 685.— (zaključek), suhe gobe po kakovosti d. 48-54, krompir domači novi fco slov. postaja d. 50.—, jjšenični otrobi debeli fco Ljubljana d. 245.—, grahovica semenjska fco Ljubljana bi. 300.—, pšenična moka 0 par, Ljubljana bi. 640.—, proso po vzorcu fco Ljubljana bi. 337.50, pšenični otrobi drobni fco Ljubljana d. 220.—. ZAGREBŠKA BORZA. (V oplepaju tečaji z dne 21. avgusta 3,924)« Dovizo in valute. Italija 359.80-362.40 (3.55—3.58), Lon« don 365.30-368.30 (362.50-365.—), Newyork 80.50-81.50 (80.25-81.25), Pariz 443.25 do 448.25 (4.36-4.41), Praga 242.75-245.75 (240.75-243.75), Dunaj 0.1134—0.1154 (0.11315 do 0.11515), Ziirich 15.21—15.31 (15.16-15.26). Vrednostni papirji. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 123 do 124, Hrvatska sveopča kreditna banka, Zagreb 122, Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka, Zagreb 73, Jugoslavenska banka, Zagreb 114—115, Prva lir atska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 107, Dio-ničko društvo za eksploalacijo drva, Zagreb 110, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera 1000—1035, Narodna šumska industrija, Zagreb 70—78, Našica 84, Gutmann 1340—1380, Slavonija 90—92, Združene papirnice, Vevče 123, 7 %, drž. invest. posojilo 63—65, vojna odškodnina 118. CURISKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 21. avgusta 1924.)' Belgrad 6.625 (6.55), Italija 23.62 (23.42), London 24.01 (23.90), Newyork 533.75 (533), Pariz 28.90 (28.70), Praga 15.95 (16), Dunaj 0.0075 % (0.007475), Amsterdam 207, Budimpešta 0.0070, Bukarešt 2.45, Sofija 3.90. DUNAJSKA BORZA. Dunaj, 22. avgusta. (Izv.) Efekti: Hrvat« ska eskomptna banka 102000, Mundus SlOOSO, Slavonija 78.500. Devize: Belgrad 875—879, Kodanj 11280 do 11320, London 319300-320300, Milan 3141 do 3156, Newyork 70935-711S5, Pariz 3847 do 3863, Varšava 13600-13700. Valuto: dolarji 70460—70860, angleški funt 317500—319100, francoski frank 3835 do 3865, lira 3150-3170, dinar 876-882, češkoslovaška krona 2122—2138. PRASKA BORZA. Praga, 22. avgusta. (Izv.) Devize: lira 150.75, Zagreb 41.85, Pariz 181.625. London 152.55, Ne\vyork 33.95. kakor da: 1, uvede poštenost v upravi; 2. da pobija korupcijo — zakon o korupciji pomeni brczdvoinni napredek —; 3. da pripravi teren in razpoloženje za svobodne volitve, ko pride čas za to. Mi smo zato vse storili, da se ta vlada sestavi in hočemo vse storiti, da ostane in more izvršiti, kar je nujno potrebno, dokler se ne izvedejo svobodne volitve. Ta vlada more pasti samo v parlamentu in ne bo padla po naši krivdi. Vlada se je predstavila v parlamentu in dobila znatno večino in cela Evropa je razumela, da ima pred seboj parlamentarno vlado. Kar se tiče uradništva, so potrebne izpremembe, toda to se ne da izvršili v eni noči. HRSS je že podvzela akcijo., da se ugotovijo vse krivicc, ki jih je uradništvo prizadelo narodu. Ta material se bo skrbno proučil in potem se bodo korupcionisti in nasilneži odstranili. Kolikor smo jnjčji mi, toliko bo jačja ludi vlada, Jaki pa smo zato, ker svojega programa v bistvenih stvareh ne spremenimo. A po svobodnih volitvah bomo našim zaveznikom in strankam, ki bodo izšle iz teh volitev, predložili svoje misli in zahteve, da sc bo dosegel med Srbi, Hrvati in Slovenci definitiven sporazum. Otjsodba sokolske politike. Belgrad, 22. avgusta. [Izv.) Današnja »Demokracija« prinaša razgovor svojega urednika z dr. M a č k o m. Zanimiv je odgovor dr. Mačka na vprašanje, kaj misli o znanih dogodkih v Zagrebu ob priliki zadnjega sokolskega zleta. Dr. Maček je odgovoril sledeče: Na to vprašanje vam moram odgovoriti sledeče: Notorično je dejstvo, da je Jugoslovansko sokolsko udruženje na Hrvatskem navadna avantgarda Pribičevičeve centralistične in he-gemonistične politike, ki je v diametralnem nasprotju s celokupnim programom Davidovičeve vlade v pogledu iskrenega in pravičnega sporazuma. Usodno je to radi tega, ker je vlada na zletih Pribiče-vičevih Jugosokolov prišla na sum, kakor da se na neki način identificira z ono politiko, proti kateri je bil ustvarjen opozi-cionalni blok, in izgleda, da se iz Bel grada pomaga akciji, ki je naperjena proti Hrvatom in proti vladi. Smatram, da tukaj ne leži krivda na članih vlade, kakor na upravi nekaterih demokratov iz Hrvatske, ki mislijo, da je treba na eni strani napadati Pribičevičevo politiko v parlamentu v Belgradu, na drugi strani pa jo samo ob sebi s Srdjanom Budisavljevičem propagirajo na sokolskih zletih v Zagrebu. Ta izjava je v toliko karakteristična, ter je izšla v »Demokraciji«, glavnem glasilu demokratske stranke, ker se smalra, da so te priobčene izjave obsodba sokolske politike na Hrvatskem in v. Sloveniji s strani demokratske stranke. MINi&iiiR VESENJAK V MARIBORU. Belgrad, 22. avgusta, (izv., Minister !za agrarno reformo V e s e n j a k je danes odpotoval v Maribor, da prisostvuje mladinskim dnevom v imenu Jugoslov. kluba. VANDERVELD POJ DE NA BALKAN. Bruselj, 22. avgusta. (Izv.) Znani socialistični prvak Van der Velde odpotuje prihodnje clni na Balkan, kjer bo v raznih mestih predaval o temi: ^Socializem po vojni«. AMERIŠKI LETALCL London, 22. avg. (Izv.) Ameriški le-falci so preleteli 800 milj dolgo letalno progo Island—Gronland v 11 urah. Ksaver Meško: Pot na goro Sv. Uršula. V poletju 1922. Vročina, kakor bi svet gorel. Okoli ene popoldne sem v palečih solnčnih žarkih prilezel domov k Sv. Roku. Kakor žgoče sulice so se upirali žarki v mene in v hrib, ko sem lezel po njem navzgor. Zemlja na poti in na ozarah ob njivah je bila razpokana in je zijala, kakor široko hlasta po vodi riba, če jo vržeš na kopno. Pa me je čakalo doma nekaj gospodov. »Na goro Sv. Uršule poidomo,« so mi dejali, »z nami pojdi!« Pogledal sem na goro. »Štiri ure! Pa že vso dopoldne hodim!« »Za dež gremo prosit. Saj vidiš, vse bo zgorelo!« >Vem, sem čutil med potjo. Malo da se nisem raztopil v tem plavžu.« »Dobro, da nisi iz voska!« Poprosil sem gospode, naj počakajo, da se malo ohladim in odahnem. »Mod tem tudi izgori najhujša opoldunska žrjavica.« Privolili so. Šele nekako sredi popoldneva smo so napravili na pot. Že ko smo počasi korakali od cerkve Sv. Roka navkreber, smo opazili, da so dviga izza sprednjega stranskega sklada Uršulske gore teman dim. Cim dalje smo stopali navzgor, v tem mogočnejših plasteh se je valil iznad vrhov. Ob poti je v senci smrek napol ležal napol sedel stari berač Luktič, tisti, ki vedno trdi. da ni berač, ampak prevžitkar. i Težak korak za Francijo. Pariz, 22. avgusta. (Izvir.) Danes je Herriot v francoskem parlamentu poročal o poteku in o rezultatih londonske konference. V svojem govoru je naglašal, da bi bil Davvesov načrt neizvedljiv, če ga ne bi bili sprejeli in zastopali vsi zavezniki. Zato ga je morala sprejeti tudi Francija, ki je stala na londonski konferenci pred silno težavno nalogo, ker za Francijo ni bila lahka stvar sprejeti princip razsodišča glede reparacij in se odreči sankcijam. Ravno s sprejetjem tega principa pa je Francija pokazala svojo miroljubnost. Francija je dokazala s tem korakom, da išče zadoščenja na podlagi pravice, ne pa na podlagi sile. Če se ne bi bilo rešilo vprašanje Porurja tako, kakor se je, bi Dawesov načrt ne bil prodrl. Vprašanje varnosti Francije in vprašanje medzavezniških dolgov pa bo reševala posebna konferenca. OVACIJE HERRIOTU. Pariz, 22. avgusta. (Izv.) Razne zavle-čevalne, proti vladi naperjene predloge so vladne stranke odklonile z ogromno večino. Zbornica je prirejala Herriotu viharne rivacije. Nemški državni ziw. Berlin, 22. avg. (Izv.) Pred prehodom na dnevni red, na katerem je edina točka izjava nemške vlade, je predlagal komunistični poslanec Kaps takojšnjo obravnavo različnih komunističnih predlogov. Kaps ie zahteval, da se nemška vlada razdruži in uvede ljudsko glasovanje. Ko je hotel Mp.rx govoriti, so ga komunisti ovirali z glasnimi medklici, da ni mogel govoriti. Predsednik zbornice je skušal krilc prevpiti, je poklical komunističnega poslanca Schvvarza K redu in ga konečno izključil od seje. Ko se pa ta ni hotel odstraniti, je bila seja a pet minut prekinjena. Ko je predsednik sejo zopet otvoril, je bil Sehvvarz še v zbornici, vsled česar je bil izključen od sej 20 dni. Seja je bila nato zaključena in nova seja določena za danes ob 5. pop. Ko je bila otvorjena, je zbornični predsednik naznanil, da je svet seniorjev njegov ukrop odobril. Ker pa je Svvarz ostal v zbornici, predsednik ne more pustiti nadaljevanja seje. Prihodnja seja je napovedana za jutri ob 10. Pojacenje maitiškega brodovja London, 22. avgusta. (Izv.) Iz Severnega morja odpluje te dni močna eskadra na Malto, da pojači angleško brodovje v Sredozemskem morju. HERRIOT 0 ANGLEŠKI MORNARICI. Pariz, 22. avg. (Izv.) Na današnji seji je opravičil Herriot zadržanje Mac Donal-da glede njegovega pisma napram poslancu Cacheju, ki je povdarjal, da Anglija pač govori o razorožitvi, ne pokaže pa razoro-žitvene volje pri svoji mornarici. Herriot je izjavil, da je razorožitveni problem teoretičnega značaja in da bo demokracija, ki jo zastopa on, skrbela za varnost dežele. KONEC SUDANSKIH NEMIROV. Malta, 22. avgusta. (Izvir.) Nemiri v Sudanu so končani. RUSIJA IN ANGLIJA. Moskva, 22. avgusta. (Izv.) Kamenev in čičerin sta poročala na sestanku moskovskih sovjetov o angleško-ruski pogodbi. Ugotovila sta, da je to prvi korak za zbližanje med angleškim in ruskim delavstvom. Ako pa ga kdo natančneje izprašuje, kje je njegov dom, kje njegovi otroci in kdo gospodari zdaj na posestvu, se naposled pokaže, da ni imel nikoli ne grunta ne otrok. — »Kako pa ste potem prevžitkar?« — »Pač prevžitkar ljubega Boga,« se prekanjeno nasmeji Lukač in mežika s precej okrvavljenimi očmi; okrvavljenimi, sodim, od tega, ker je velik ljubitelj jabolčnika in hruševca. Tudi žganja ne sovraži; še celo vina se ne brani, ako mu ga kdaj slučajno kdo v gostilni ponudi. Ta Lukač, prevžitkar ljubega Boga in berač, je torej počival v senci ob poti. Pa smo se ;a kar lotili. »Striček, kaj mislite, kaj le gori tam za goro?« Mežikal je tja gori v goro in se smehljal. »Sem gledal že sam. Zdi se mi, da mora biti to v grofovem.* Najbrž gori gro- »Bo kaj takega. A kako pač to?« »Morda je nastal ogenj po nesreči. Mogoče so tudi grofovi sami zažgali in bodo na fratah sejali. Nemogoče tudi ni, da jo začelo samo od sebe goreti. Le pomislite, gospodje, v taki pesjanski vročini! še meni bi se skoro možgani vneli! Zato sem se položil malo sem v senco. Ti preteta vročina, tik Z umazano capo, ki bi naj bila menda robec, si je brisal rdečkasto plešo. »Piti pa nič nimate s seboj?« je vprašal prijazno in lokavo meril z očmi drugega za drugim. Papeževo pomožno odposlanstvo v Rusiji zaključi svoje delo. Rim, 22. avgusta. (Izv.) Papeževo pomožno odposlanstvo v Rusiji zaključuje svoje delo in se pripravlja na odhod. Postaje, ki jih je bila otvorila na Krimu, v Krasnodaru in Rostovu, je že zaprla. Postaja v Moskvi razdeljuje preostale zaloge živil in zdravil med bolnike in vojne invalide. Odposlanstvo je zaključilo svoje delo zato, ker ni bilo mogoče z rusko vlado obnoviti dosedanjega sporazuma, ld ga je bil svojčas podpisal Vorovski. Matteottljev potreb, Fratta Polesine, 22. avgusta. Včeraj dopoldne se je ob ogromni udeležbi vršil pogreb zemskih ostankov poslanca Mat-teottija. Prejšnji dan so ga hodile kropit nepregledne množice ljudi, neprestano so prinašali nove vence in novo cvetje. Preko noči so culi ob krsti v domači vili sorodniki. Naslednje jutro so je vršil pogreb. Sprevod je otvorila četa orožnikov, za katerimi je korakal žpnijski bataljon z nasajenimi bajoneti. Nato 'e skupina sirot nosila križ. Za njimi je šla duhovščina domačega mesta in petih sosednjih fara. Krsto so menjaje se nosili sorodniki, zastopniki eocialisVne stranke in meščani domačega mesta. Pred krsto so nosili venec Matteotlijeve matere iz rdečih rož, za krsto venec pokojnikove vdove iz belih rož. Nato je šla vdova, ki so jo podpirali sorodniki, a obdana od goste skupine delavskih in kmetskih žena. Ob obeh straneh krste so stopali zastopniki senata in zbornice ter krajevne oblasti. Opozicijski poslanci, v kolikor v znak protesta niso bili odpotovali, so se pomešali v sprevodu med drugo občinstvo. Tako tudi slovenski poslanec dr. Besednjak. — Za Matteottijevo vdovo se je v avtomobilu peljala pokojnikova mati, nato pa je sledila nepregledna vrsta vencev. Sprevod je zaključevala četa orožnikov, za njim pa je sledila nepregledna množica ljudstva. Po hišah, mimo katerih so je pomikal sprevod, so ženske pri oknih glasno molile, skupine fašistovske mladine so truplu izkazovale čast z romanskim pozdravom. Krsto so prenesli v cerkev, kjer so jo položili na pripravljeni katafalk. Gnječa je bila tolika, da je došlo do razburljivih prizorov. Po slovesni črni sv. maši in molitvah so krsto prenesli na pokopališče in je začasno položili v grobniško kapelo družine Travian-Monti, ker rodbinska grobnica Matteottijevih še ni bila pripravljena za sprejem nove krste. Ko je po končanih obredih Matteotti-jeva vdova odhajala s pokopališča, so množice klicale: «Živel Matteotti!« Do izgredov ni došlo, ker je ljudstvo samo pazilo, da se ne skrunijo pogrebne svečanosti. — Pred pogrebom je Matteottijeva vdova poslala svojim otročičem, ki so v Ab-ruzzih, sledečo brzojavko: «Otroci moii! Na grobu Vašega očeta, ki se Vam smehlja in Vas tolaži, dvigam roke v iskreni molitvi, da rastete brez sovraštva, v ljubezni do nizkih in tlačenih, neutrudni v dobrih delih, za kar je on živel in umrl, in v ljubezni do Vaše domovine, ki je danes v svoji muki in svojem upu z Vami.« Pridobivajte novih naročnikov! »Kje? Saj vidite, da razen palic nimamo nič s seboj. Če hočete palico, striček?« »He-he,« je meketal kakor mlad kozliček, »dobre volje so gospodje! — Če bi imeli morda v žepih kaj, sem mislil.« Ko pa so iz platna, naši žepi! Ne držijo tekočine!« »Bog se me usmili!« je vzdihoval dedec. »Žs vidim, da nič ne dobim. A tudi gospodje bodo žejni, preden pridejo na goro! Le meni verjemite!« »Saj vam, striček. Le ohladite si svojo glavico tu v senci! Z Bogom!« Počasi smo šli dalje, zdaj po kame-nitih izpranih kolovozih, zdaj po senčnih gozdnih potih, zdaj po ozki pešpoti med travo in vresjem na samotnih planinskih pašnikih. Zdaj zdaj smo se malo ustavili, razgledali se po dolini pod seboj, po nasprotnem gorovju pohorskem, po daljnih gorah za Dravogradom. Kakor prozorna pepelnasta tančica se je razgrinjalo nad svetom po solncu razbeljeno ozračje. Najbolj pa so se naše misli bavile z ognjem za goro. Videli ga še nismo, a zrak je bil poln duha po dimu in smoli., Delal se je žo mrak, ko smo zavili okoli gore, dh bi zmagali šo zadnji strmi del poti. Kar smo obstali, vsi umolknili. Veličasten prizor! Vsa plat gore iz doline skoro do vrha gore na desni pod nami goreče morje! Kakor ogromne plam-teče sveče štrle iznad valovečoga ognja posamezne smreke, visoko gori proti sinjemu nočnemu nebu sikajo plameni. Zdaj zdaj so zruši kako deblo, do neba gori zaprše iskre. Enakomerno šuinenie. ooltiho Dra- ' V VLAKU OROPAN. Budimpešta, 22. avgusta. (Izv.) &a Miškolca poročajo, da se je v noči od p nedeljka na torek v budimpeštanske osebnem vlaku trgovski potnik Ladish Matjan od likerja, ki ga je izpil, onesvest Pri sebi je imel dragoceno zbirko vzorce zlato uro in listnico z 20 milijoni kron g tovine, katerih je bil oropan. Ko ga sprevodnik zbudil, je Matjan opazil, da bil oropan. Za krivcem ni nobenega sledi Zasedanje zavoda za mednarodno pravo. Dunaj, 20. avgusta. Motto: >Iustitia et pace.< Po 51 letih svojega obstoja zboruj Zavod za mednarodno pravo topot prvi na Dunaju. To institucijo (»Institut d Droit International«) so ustanovili 1. 187J odlični mednarodni pravniki. Pravi usta novitelj je Rolin Jaecquemyns (Gent), prv predsednik je bil slavni Pasquale Stani slao Mancini. Glasom 1. 1913. v Oxfordi revidiranih pravil so včlanjeni častni član (Membres honoraires), člani (membres) ii družabniki. Za število članov in družabni kov obstoja numerus clausus v cišini 12( sedežev. Zavod je strogo znanstvena instituciji in se razlikuje od International Law Asso ciation. Njegov glavni cilj je: negovati raz-voj mednarodnega prava. Ta cilj skuša do seči zavod potom formulacije splošni! znanstvenih načel, ki naj odgovarjajo juri' dični vesti civiliziranega sveta. Zavod podpira vsak resen poskus napredujoče kvalifikacije mednarodnega prava, preiskuja vse težkoče v razlagi ali uporabi medna-rodnega prava, oddaja motivirano — juri-dično mišljenje v dvomljivih ali spornih slučajih in širi s publikacijami ter predavanji velika načela pravice in človekoljubja. Vsa važna vprašanja, spadajoča v to sfero, se objavljajo v letopisu zavoda (An-nuaire de 1'Institut). Zelo važni sta publikaciji: »Manuel des lois de la guerre sur terre« in »Projekt de reglement sur les pri-ses maritimes«. Važni so načrti in resolucije o državljanski pripadnosti, o pravu izgona tujcev, o mednarodnih rekah, izse-Ijeništvu, o diplomatski in konzularni imuniteti, nadalje načrt za enotno menično pravo itd. L. 1905. je sprejel zavod Nobelovo mirovno nagrado ter je bil 1. 1912. imenovan stalnim juridičnim svetovalcem mednarodne sekcije Carnegijevega zavoda v Wa-shingtonu. Udeležil se je tudi ustanovitve akademije za mednarodno pravo v Haagu. Zasedanju predseduje profesor mednarodnega prava na dunajski univerzi dr. Leo Strisovver, prvi podpredsednik je proL Nicola Politis. Med najodličnejše udeležence spadajo: Adatci, prof. Visscher, de Lapradelle, Tittoni, Alvarez, Sir Thomas Barclay, prof. Basdevant, Beichraann, Giu-lio Diena (Turin), Hammarskjold, Hig-gius (Oxford). Iluber, Jitta (Haag), baron Nolde, baron Taube, Marquis Olivart, Lord Phillimore, W. Schiicking (Berlin), James Brown Scott itd. Dnevni red zasedanja ,ki traja od 21. do 28. t. m., obsega dvoje vprašanj mednarodnega prava: Interpretacija členov 18, 7 in 12 ženevskega pakta (poročevalca Adatci in Visscher) ter pretres izjave o pravicah iu dolžuootih narodov »Declaration sketanje slišimo skozi pokojno večerno tišino. »Veličastno! Ti, daj, opiši to!« Je že Peter Rosegger v črtici ,Als die hellen Nachte waren' (,Ko so bile svetle noči'), lepše, nego bi jaz.« »Nič zato! Roseggerja ne bero vsi naši ljudje!« »Bomo videli. Morda pa kedaj bom.< Počasi smo šli dalje, venomer se ozirajoč v ogromno ognjišče pod seboj. Bili smo žo utrujeni, lačni in žejni — resnico nam je prorokoval berač Lukač — a na vse smo pozabljali ob občudovanju divje veličastnega prizora v tako nedolžco-po kojnem večeru ... Drugo jutro krasen dan. Solnce je V daljavi izhajalo krvavo in ogromno. Na nižjem, vsem očrnelem in obritem stožcu gore je šo tlelo in se kadilo ter polnilo zrak s čemečim vonjem po dimu in goreči smoli. Od pogorišča pa so mi hiteli pogledi dalje gori na Koroško, ki je ležala pod nami v solnčnem mladem jutru krasna in čudežna kakor izgubljen raj. V začudonju in ginjenosti so se širile oči, v bolesti se jo krčilo srce ... Pozdravljena, nevesta, z vsem srcem ljubljena, za vedno izgubljena?____ &FSS& if-ia iS1!- L^-Žf Ši iS tJtki J-nsg^F&i >BUCDHA< i ' t RADE MARK I of the rights and duties«, ki jo je postavil I. 1916. ameriški institut za mednarodno pravo; (referent: Lapradelle). Nadalje se bodo bavili z dvema problemoma mednarodnega privatnega prava: Izvršba zunanjih obsodb (ref. min. Poullet) in zastaranje (ref. Alberio, Rim). Katoliški mirovni kongres v Dne 14. t. m., v četrtek, se je zbral v Luganu v Švici kongres mednarodne katoliške mirovne lige, takozvane Ika, ki bi se bil moral vršiti v Benetkah, a se je vsled notranjepolitičnih razmer v Italiji preložil v Švico. Zborovanja se vrše v mestni posvetovalnici. Kongres je pozdravil papež, mnogi kardinali in katoliške organizacije s celega sveta. Don Vercesi (MiJan) je govoril o Iki gploh in o njeni nalogi, ki je ta, da se najde prava harmonija med ljubeznijo do naroda in domovine ter ljubeznijo do ostalih narodov. Isto vprašanje so obravnavali profesor Flagollet (Tourcoirg) in P. Vves de la Briere S. I. (Pariz), ki so za rešitev tega vprašanja opozarjali na naturno pravo. — Naslednji dan se je govorilo izključno o organizaciji katoli. tiska, o čemer je referiral škof dr. Waitz (Feldkirch). Treba je mednarodne katoliške depešne agent ure in pa akademije za katoliško žurnalisti-k o. Oboje bi mogel udejstviti papež s pomočjo prispevkov celega katoliškega sveta. V debato je zlasti posegel sevilski katoliški tiskovni podjetnik Montero Diaz, ki je opozarjal, da se mora posvetiti velika pažnja razvoju radija. V nedeljo se je govorilo o vojski. P. Stratmann je jako zanimivo govoril o temi: Avguštinovsko-tomistična šola proti moderni vojski. — Škof dr. Waitz je dejal, da bi bilo zelo dobro, če bi bil vatikanski koncil formuliral krščanske principe glede vojske, oziroma vojnega prava. Zahteval je, da ima papež biti odločivni član Društva narodov. De Noaillat (Pariz) je predlagal tekom svetega leta veliko liturgično slovesnost po celem svetu v prid miru. V ponedeljek je Anglež kapitan Epp-stein (London) govoril o temi: Katoličani in Društvo narodov. Povdarjal je, da so načela, na katera je postavljeno, prava, in da je podvzelo jako dragocene iniciative za od; ravo tajne diplomacije, za varstvo dela, za ednarodno pomoč v nezgodah, za m: rojevanje sporov. Pripada mu dozd.ij - I. suverenih držav. Njegova po-man kiji je, da niso še vse države v njem Jie, predvsem pa, da nima v njem sedež sveti oče. Katoličani morajo to odlqčno zahtevati. Zanimivo je bilo v debati mišljenje dr. Klausinga, mestnega svetovalca iz Es-sena, da je Društvo narodov v svoji sedanji obliki ooora mednarodnega kapitalizma, ki ga ščiti, vsled česar ne kaže, da bi se katoliška cerkev preveč zanj zavzemala, ker bi sicer izgubila tla med delavskimi masami. Odlična naloga cerkve pa je, da ščiti slabe. Nato je dr. Mack (Luksemburg) razpravljal o predmetu: Internacionalizem in stališče katoliške cerkve. Obstaja pravi in zmotni internacionalizem. V tem oziru je izvajal vse to, kar so vedno poudarjali in poudarjajo katoliški modroslovci. V debati je dobro' dejal škof dr. Waitz: cVsak narod ima svoje poslanstvo na zemlji; toda če se usmerja to poslanstvo zgolj na materialne dobrine, zapade poganskemu nacionalizmu. Naloga vsakega naroda pa je razumeti nadmaterialno. Naravne naloge naroda vsebujejo božanstvene smotre in se morajo po teh usmeriti. To je krščanski internacionalizem.« * Angleški komentarji k uspehu londonske konference. Kakor znano, je velik del francoskega tiska zagovarjal v Poin-carejevi dobi — zasedbo Porurja. Za obnovitev okupacije se danes ogrevajo še samo «Action FranMir ljudem — slavo Bogu oznanjam«. Srednji zvon ima 1370 kg ter napis: >Marija Kraljica miru, prosi za nas«. Mali zvon je 1515 kg težak in nosi napis »Sv. Jožef, zaščitnik sv. cerkve, prosi za nase. — Septembra bomo že slišali njihove glasove. Z Bleda. Pred kratkim je nekdo v »Novi pravdi« prinesel velike novice z Bleda, da je bila že gotova stvar, ds se zgradi velika hiša za delavce — pa so prišli »klerikalci« in so hišo podrli, še predno je bila narejena. (To so tičiI) Na kak način pa? — To je pa tako-le: •Igralnica bi bila dala občini denar, občina pa bi bila s tem denarjem postavila to zgradbo. •In ti klerikalci so izgralnico zaprli, hiša za delavce se torej ne bo mogla delati, četudi je bilo to že čisto zagotovo sklenjeno. Vprašamo dotičnega gospoda: kje pa se je o tem sklepalo in določilo? I, no, bližajo se občinske volitve in delavcem se mora zopet malo ovsa pomoliti, da bodo prišli volit po želji demokratov in ci junakih hajdukov. Da pa ne boste s temi izmišljotinami ljudi farbali, vam mi povemo, zaradi česa je bila igralnica na Bledu zaprta. Saj imajo tudi drugje v Jugoslaviji igralnice, pa jih irpe, dokler se ne zgodi kaka nepravilnost. Tu pa se je nekaj pripetilo, kar je dalo povod za to. Domačini in notri zaposleni namreč ne smejo igrati. Na Bledu pa sta igrala dva detektiva in izgubila. Drugi dan pride nekdo, katerega predstavijo kot višjega policijskega uradnika. Ta izjavi, da sta detektiva poleg svojega denerii zaigrala tudi tuj denar (državen) in da igralnica ta denar vrniti. In izplačalo se mu je 7000 Din. Ta mož pa ni bil policijski uradnik, ampak neki žid. Razen tega je igral nam znani kontrolor (državni uradnik), ki bi bil moral paziti na to, da se ne gode nepravilnosti. Vsled tega je dala oblast igralnico zapreti. ,Tako so torej zopet klerikalci krivi te nesreče. Ti slcrbe, pravi dopisnik dalje, samo za svoje žepe in za svoje pristaše. To ste pa dobro pogodili. Kdo pa naj skrbi za »klerikalce«, če ti ne bodo sami zase skrbeli, Vi jim pač ne boste žepov basali, ker se tudi le še preveč za svoje potegujete. Slednjič se je ta mož široko razkoračil in odločno zahteva, da se mora vse njemu ukloniti in delati za blagor občine in ljudstva. Tega pouka pa mi od njega ne potrebujemo, ker on od daleč še ni blejsko ljudstvo. Sicer pa: Občinske volitve so bližajo in obljub bo od vašo strani kar delovalo. š Odlikovanje zaslužnega biseromašnika. Župnik in dekan v Novi Cerkvi pri Celju, č. g. dr. Lavoslav Gregorec, je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Zaslužni bisero-mašnik je bil večletni urednik »Slovenskega gospodarja«. Časiitamo kar nsjprisrčneje! š Naši župani, izvoljeni so sledeči pristaši SLS: Anton Lorbek v Kamnici; Franc Bradko v Jelovcu; Ljudevit Fluher pri Sv. Petru niže Maribora; Dragotin Swaty v Št. Ilju v Slov. gor.; Ivan Vicman v Cirknici; Josip Redter v Ceršaku; Jurij Menhart v Svečini; Franc Spari v Jarenini; Matija Peklar v Sp. Jakob-skem dolu; Leopold Supanič na Pesnici; Fr. Požanko v Lajtersbergu; Karol Aubl pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; Ivan Žel pri Sv. Benediktu v Slov. gor.; Simon Kurbus v Drvenji; Franc Ketiš pri Sv. Treh Kraljih; Ivo Urbas na Slemenu; A. Štern v Račjem; S. Potočnik y Framu; Ivan Krener na Malni; Konrad Repa v Partinju; Anton Borko na Kogu; Iv, Potiš na Gorenjskem vrhu; Ignac Vindiš v Leskov-cu; Franc Miloši? v Skorošnjaku; Miha Mlakar v Velikem Okiču in Franc Medved v Veliki Varnici. š PotindvajseJctnico mature so praznovali v Celju dne 19. t. m. v ožjem krogu slovenski celjski maturanti iz leta 1899. Deset Slovencev je maluriralo leta 1899. na celjski gimnaziji. Od teh so trije legli v prezgodnji grob: kand. filozofije Blaž Trofl, kaplan Fr. Ogradi in župnik Jan Luskar. Petindvajset-letnico so se udeležili: dekan dr. Franc Cu-kala, notar Ivan Kolenc, revident južne železnice Jakob Majerič, župnik Franc Ozvatič, sodni svetnik Janko Sernec in podjetnik Karel Troha. Profesor Jože Skrbinšek v Pragi je bil zadržan. Zjutraj je služil dekan dr. Cukala v kapucinski cerkvi za rajne tovariše in profesorje sv. mašo, katere so se jubilanti udeležili. Nato se je razvil v očetovi hiši sodnega svetnika J. Seraeca prav živahen sestanek. iV tej hiši so se bivši maturanti shajali često-krat k »prepovedanim« pevskim, govorniškim in pisateljskim vajam. Kake žive spomine so znali zbuditi razni govorniki...! Razume se, da je g. svetnik Sernec povabljene tovariše odlično pogostil. — Na svidenje čez pet let! š Izseljevanje naših rudarjev v Francijo. Iz Laškega nam poročajo, da se jo izselilo mnogo rudarjev iz Breznega in Hude jame v Francijo, kjer jim obetajo do 40 frankov dnevno. ško-slovenske. Slovenski napis ne sme biti večji od nemškega, narobe je pa seveda lahko. Nov dokaz »enakopravnosti«, ki jo uživajo Slovenci v Nemški Avstriji. Primorske novice" Krvava rodbinska drama. V vasi Končane pri Kopru je živel premožen kmet Ivan Uozlovič. Imel jo 251etno hčerko edinko Ka-rolino, ki so je pred nekaj meseci poročila s fantom iz domače vasi Ivanom Maršičem. Maršič je bil ne zelo slabem glasu, a dekle govoricam in svarilom ni hotelo verjeti. Marsič jo upal, da mu bo tast takoj po poroki prepisal celo kmetijo. Tast je pa to odklonil in rekel, da odda posestvo šele ob smrti. Maršič se je začel vsled tega prepirati z ženo in tastom in pokoja ni bilo več v hiši. V ponedeljek zvečer je Maršič povabil žono na izprohod. Ker je bila videla, da je vz«l s seboj revolver, sprva ni hotela iti, a končno jo jo pregovoril. Očeta in mater je skrbelo za hčer, zato sta odšla tudi onadva za mladima. Maršič je kmalu obrnil pogovor na posestvo in prepir so je zopet vnel. Tako so dospeli do koperskega pokopališča. Tam jo Maršič nenadoma potegnil revolver in ustrelil najproj žono, nato pa še taščo in tasta. Končno jo pognal še sam sobi kroglo v glavo. Na mestu so ostali mrtvi Karolina in Ivan Maršič ter tašča, a stari Kozlovič je bil težko ranjon in ni nado, da bi okreval. — O Maršiču so ljudje govorili, da jo ubil in oropal neko staro ženico iz Trušk. p Gontilejeva šolska reforma in narodne manjšine. Slovenski in nemški poslanci so so pred kratkim skupno oglasili pri naučnem ministru in mu predložili želje in zahteve prebivalstva na šolskem polju. Opozorili so na skrajno slabe uspehe, ki jih je rodila Gentilejeva reforma na ljudskih in srednjih šolah in naglasih potrebo po izpremembah. Naučni minister Casati je dal poslancem popolnoma nepovoljen odgovor. Izjavil je, da je po svojem predniku Gentileju prevzel ded-ščino, ki jo mora iz globokega prepričanja odobravati in braniti, tako da je vsaka izprememba šolskega sistema izključena. Na opozorilo poslancev, da so vse kulturne države priznale narodnim manjšinam pravico do šolskega pouka v materinem jeziku, je minister odgovoril: »Nova šolska reforma ima popolnoma določene politično cilje, namreč raznarodovanje narodnih manjšin. Cilj vsega učnega načrta ni morda ta, da se vos bodoči rod priuči italijanščini, ampak da napra?i iz učencev narodno zavedne Italijane.« — Fašistovski režim je odkritosrčen do brutalnosti. p Shod Marijinih družb v Logu pri Vipavi. Na željo knezonadškofa dr. Sedeja se vrši dne 2. in 3. septembra t. 1. v Logu pri Vipavi shod vseh slovenskih Marijinih družb. Prireditev bo strogo verskega značaja in se vrši v cerkvi. Slovesno sv. mašo bo daroval knezo-nadškof dr. Sedej. Preskrbljeno je, da bo pri službi božji oba dneva pela vsa cerkev. potni list, velesejmsko legitimacijo in pa mesečno tramvajsko karto. — Služkinji Mariji Trebcžnikovi je bila ukradena na Vodnikovem trgu črna usnjata torbica z vsebino 200 Din. lj Ubegll deček. Od svojih starišev, ki stanujejo v vagonu na ljubljanskem polju, je pobegnil 14 letni dečko Bruno Mekina, doma iz Trsta. Deček je močan, dobro razvit in je čedno oblečen, pokrit z rjavo športno čepico. lj Policijske objave: Včeraj je bilo vloženih 28 prijav in sicer radi tatvine 2, radi vloma 1, radi kaljenja nočnega miru 2, radi pijanosti 3, radi nedostojnega vedenja 3, ra- di prekoračenja cestno policijskega reda 13, radi prestopka obrtnega reda l, radi pasje-ga kontumaca 3. — Aretirali so 6 oseb. lj Vojaška godba na Susaku potrebuje nujno 24 godbenikov za različne instrumente. Prošnje je vlagati do 1. septembra 1924 na ko^ mando mesta na Sušaku. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na mestni deski. lj Umrli so v Ljubljani: Franc Kotnik, poljski dninar, 24 let. — Alojzija Pritekel^ železničarjeva hči, 2 leti. — Ivan šuštaršifcj posestnikov sin, 32 mesecev. — Ivana Jager' mesarjeva žena, 63 let — S. Marj. Kolumba Zupančič, usmiljenka, 42 let. anski vzorčni velesejem. novice. k Promocija. Za doktorja bogoslovja fe Ril promoviran koroški rojak Rudo Bitimi, doma iz Št. Pavla pri Žili. k Proti slovenskim uapmim. Po Podjun-ski dolini hodijo orožniki in zahtevnjo, da se odstranijo vsi samoslovenski napisi. Namesto njih je treba napraviti nemške ali vsaj nem- lj Proslava dvajsetletnice. V sredo, dne 20. t. m. se je vršila na verandi hotela Union dvajsetletnica mature I. drž. gimn. v Ljubljani. Razen 29 tovarišev sošolcev so se udeležili proslave tudi njih trije še živeči učitelji: vladni svetnik Senekovič ter profesor Bartel in Wester. Navzoč je bil tudi šolski sluga Vokaun, ki službuje že trideset let na istem zavodu. G. prof. Svetina in zadržaui tovariši so se pismeno opravičili- Ob otvoritvi slavnostnega večera se je spomnil tov. prof. Prebil umrlih tovarišev; med banketom se je zahvalO tov. dr. Koruu navzočim gg. profesorjem, tov. kan. dr. Kliuar pa je opozoril na lepo, očetovsko prijazno razmerje, ki jc tedaj družilo učitelje in učence, ki jim nikdar ne pozabimo dolžne hvaležnosti, S popeva-njem narodnih popevk, katere sta improvizirala zlasti tov. Badjura in Hočevar, ter z oživljanjem dijaških spominov smo za hip pozabili na svoje vsakdanje stanovske dolžnosti in skrbi in se bratovsko odkrito porazve-selili. Le žal, da nam je ta lepi večer tako hitro potekel! Drugo jutro smo se udeležili vsi z gg. profesorji vred zadnšnice za umrlo tovariše, ki jo je opravil v alojzijeviški kapeli tov. prof. dr. Fr. Trdan. Po fotografiranju na alojzijeviškem vrtu smo se razšli z željo, da se snidemo ob srebrnem jubileju z navzočimi gg. profesorji in tudi tistimi tovariši, ki so bili to pot zadržani. lj Razstava češke modeme umetnosti. Narodna galerija priredi v Jakopičevem paviljonu vodstvo v soboto, 23. avg. ob 16. uri (vodi dr. F. Mesesnel) in v nedeljo, 24. avg. ob 11. uri (vodi dr. Fr. Stelč). lj Tatvina parfuma. Na velesejmu so zasačili v paviljonu tvrdke Bartl brezposelno oskrbnico Romano Janeš, ko je ukradla dve steklenici parfuma v vrednosti 550 Din. lj Vlom v trafiko. Invalid Ciril Kranjc, trafikant na Prulnh, jo prijavil, da so vlomili neznani lopovi v njegovo trafiko. Pokradli so mu več raznih piškotov, pisarniških potrobščin in znamk, nekaj jestvin, dve zimski suknji, zlat prstan in ovratno verižico in pa precej tobačnih izdelkov v skupni vrednosti preko 4000 Din. lj Pazit« na žepar je. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani ali pa na olektrični cestni železnici med vožnjo od kolodvora do pošto je bila ukradona trgovcu Adolfu Kordinu listnica, v kateri je imel 1000 Din, 60.000 a. K, 22. avgusta 1924. Danes je ugodno vreme pospeševalo obisk na sejmišču. Prišlo je obilo trgovcev iz cele naše države. Iz liste stanovanjskega urada je razvidno, da prihajajo obiskovalci skoro iz vseh večjih krajev cele države. Ni ga mesta in kraja v državi, ki ne bi bil imenovan v tej listi. Vsekakor je obisk zadovoljiv. Za dar.os se računa na približno 10.000 obiskovalcev. Med inozemci, ki se vedno bolj interesirajo za to naše gospodarsko prireditev, moramo omeniti-da je prišel kot zastopnik nemške republike danes si ogledat seje~i g. K. Goetz, univerzitetni profesor iz Bona (Nemčija). Omeniti moramo obiskovalce iz Rima, iz Aten, Sofije, Monakovega, Frankfurta ob Menu, Virtemberške i. dr. Celo iz Nove Zelandije se je oglasil V. Marinovič, dalmatinski rojak. Ogledal si je velesejem tudi češkoslovaški nar. poslanik dr. Ma-toušek. Napovedan je obisk predsednika Zemaljskega saveza industrijalaca g. S. I. Alexandra in gen. tajnika te institucije g. dr. M. Bauera. Splošno vlada velika zadovoljnost med j razstavljalci, ker se kupčije razvijajo zelo ugodno. Vse stroke se morejo pohvaliti z lepimi zaključki. Sejemska uprava bo že začela zbirati prijave za prihodnji velesejem v 1. 1925, ker si mnogo razstavljavcev želi zasigurati stare prostore. Posebej opozarjamo na konjsko razstavo, na kateri bo okoli 150 konj. Razstava ca otvori v nedeljo ob 9. uri dop. OGENJ NA LETNEM TELOVADISCU. V sredo popoldan je bilo na letnem telo-vadišču Ljubljanskega Sokola poizkusno gašenje z gasilnim aparatom znamke »KNOCK-OUT«. Prisostvovalo je nad 1000 ljudi. Za poizkus je bila postavljena piramida dolga 5 lA m, široka 3)4 m in visoka 2 m. Zgrajena je bila v oblik elipse z enim nadstropjem. Vsa koliba je bila obložena s približno 350 kg suhih drv ter 150 kg mrve in slame. Ves mate-rijal je bil v prisotnosti vsega občinstva dobro prepojen s petrolejem in bencinom. Ko se je piramida prižgala je v momentu izbruhnil močan ogenj. Za gašenje ogromne goreče piramide se je uporabil gasilni aparat od 100 1 vsebine. S tem aparatom jo pogasila ves veliki požar ena oseba v teku ena minute. Potem se je pokazalo občinstvu uporabljanje manjšega aparata od 10 1. S tem, da se jo aparat enostavno obrnil, je pričel takoj delovati. Posebnost vseh aparatov znamke »Knock-out« je, da ne gase kot druge znamke z vodo, ampak s penami. Kamor ista pade, takoj udu-ši ves ogenj. Na naše informacije, ako pena škoduje obleki in sploh materijalu, se nam je pojasnilo, da ista ne pušča nikakih sledi, ter i je popolnoma neškodljiva. Tvrdka, ki je napravila gornji poizkus, ! ima tudi speriialne aparate za gašenje čistega bencina, olja, petroleja itd., nakar opozarjamo zlasti veletrgovine in trgovine z lahko gorljivimi tvarinami. Pripominjamo, da se s temi aparati za-more udušiti ogenj gorečih rezervoarjev bencina, petroleja itd., ne da bi se pri tem kakorkoli pokvarila kvaliteta preostalega materi-jala. Z izumom tega aparata je napravljen nov velik korak k obrambi našega premoženja ter je vsem industrijskim in trgovskim obratom nabava kar najbolj priporočljiva. Glavno zastopstvo za vso Slovenijo ima »MEXIDA«, družba z o. z. Ljubljana, Kolo- i dvorska ulica št. 34, II. nadstropje, kjer so interesentom vsa pojasnila na razpolago. DRAVA, D. D. MARIBOR. Posebno pozornost vzbujajo v paviljonu E ( v pokritih ln in polpokritih prostorih) prvovrstni izdelki »Drave« d. d. Maribor, upognjeno pohištvo, hladilne na prave, jermeni ee, zaboji. »Drava« lesna industrijska delniška družba v Mariboru, ki se je leta 1921 pretvorila iz družbo z. o. z. v delniško obliko, jo v teku 5 lot svojega obstanka zavzela zelo važno mosto v krogih lesne industrijo Slovenije. Tnkoj ob prvih početkih svojega delovanja je pričela z velikopoteznim proizvajanjem in trgovanjem v lesu ter prehajajoč v toku časa k člmdaljo dovršenejšemu obdelovanju lesa dosegla do danes nad vse razveseljivo stopnjo razvoja. Na svojem sedežu v Mariboru je na redno ugodnem mostu ob Dravi, kjer pristajajo splavi, uredila veliko parno žago, opremijono z vseini modernimi sredstvi, kakor umetno sušilnico itd., ter se nahaja sre-di obsežnega 70.000 m5 velikega lesnega skladišča, po katerem je napeljana cela mreža industrij »kili tirov; eden slednjih vodi neposredno n« ob"Io Drave, oddaljeno komaj par sto kcu-akov. Poleg žago si je družba tekom časa uredila celo vrsto obratov za razne losno izdelke. Od teh je omeniti predvsem veliko strojno stavbeno mizarsko delavnico za izdelovanje stavbeno mizarskih oprem, kakor oken, vrat, stop. n 1 c pri novih stavbah, daljo poseben oddelek za h 1 a d i 1 n i c e in druge aparate umotno-hladilne stroke, izdelovanje zabojev, kateri slednji omogoča kar najintenzivnejšo izrabo izrezanega lesa, dočim popolnoma neporabni odpadki služijo za kurjavo pogonskega stroja, ki deloma neposredno in deloma potom električnih motorjev goni vse te obrate, lokomoblle s 120 HP, • • • V paviljonu F. 191 je razstavljenih nad 30 otroških vozičkov najnovejšega tipa, krasno domače delo, ki nam priča, da se tudi doma lahko mnogo naredi, če je podjetnik vedno sam pri delu in tudi domači delavci so zmožni marsikaterega dela ter se ne strašijo zmožnosti tujcev, ki se pri nas žalibog le preradi protežirajo. Pozornosti vredna so nova dvokolesa za otroke od 5 do 10 let, ki so narejena ravno tako kot velika dvokolesa samo v mali obliki. Nadalje novi auto v katerem se lahko vozita dva dočka v starosti 10 let. Novost je otroški voziček na krog.jič-ne tečajnike. Dalje je razstavljenih tudi mnogo dvokoles različnih modelov,, razni mali kompletni motorji amerikauskega tipa, Evans, Ornega, Oriouette, Motorette itd. Posamezni mali motorji za montiratina navadna dvokolesa od 1 do 2 HP. Plašče ln zračnico po čudovito nizki ceni, vsakovrstne dele za dvokolesa, šiv. in razne druge stroje, velika izbira šiv. strojev že od 1200 Din naprej. Tvrdka je znana širom naše domovine pod imenom »Tribuna« ter razpošilja svoje izdelke v velikih množinah na Balkan. Podjetje je edina moderno urejena tovarna dvokoles in otroških vozičkov v Jugoslaviji, ter ima svoj sedež v Ljubljani, Karlovska o. 4. Ure. V paviljonu G 207 b so nahaja trgovina z arami firme Ivan Pakiž v Ljubljani, katere posebnost je eno leto idoča ura; obenem ima firma veliko zalogo vsakovrstnih preciznih ur, zlatnine in srebrnine in predmetov. Nakup je tu najcenejši, prodaja se na drobno in veliko. Firmo je zaradi solidnih con priporočati. Konjska ras«tava. V nedeljo dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši na prostoru ob sejmišču otvoritev konjske razstave. Naše kmetovalce opozarjamo, da obiščejo to zanimivo in poučno razstavo. Predavanje v higijenski razstavi. V soboto, dne 23. t. m. predava ob 16. uri g. dr. Jamar Tono, zdravnik v Ljubljani »Problem jelike v Sloveniji«. Usnjarska industrija na velesejmu. TJ-snjarska industrija so nahaja v paviljonu I, poseben paviljon pa si je postavila znana firma Indus d. d., Ljubljana. Podjetja, ki so razstavila v paviljonu I, so sledeča: Petovia, Breg pri Ptuju; Mally, Tržič; Fenix, Celje; Oblat, Ljubljana; Potočnik, Kranj; Kozina, Karlovac; Jakil, Karlovac; Kozina, Tržič-Ljubljana; Podvince, Radeče; Jelene, Tržič; Vesna, Ljubljana; Prešeren, Kranj; Maher i drug, Ljubljana; Pokrajinska zadruga sedlarjev, jermenarjev itd., Ljubljana; Produktivna zadruga čevljarjev, Ljubljana; Krisper, Ljubljana; Adria, Ljubljana; Cro-bath, Kranj; Jančigaj, Zg. Šiška; Jelene, Tržič itd. Izdelki, ki jih nudi naša zelo razvita usnjarska industrija, so sledeči: čevljarske potrebščine, gornji deli čevljev, čevlji, otročji čevlji, denarnice, gamaše, gonilna jermena, jermenčki za čevlje, sploh jerme-narski izdelki, kovčki, listnice, sedla, usnjene torbice, vsakovrstno usnje itd. Mlinske potrebščine. Tvrdka ČADEZ & BRCAR, Ljubljana je razstavila v paviljonu G št. 230 najmodernejše mlinsko kamne, gonilna jermena znamko »Spocial«, vodno turbino in vse ostale mlinsko potrebščine. Posebno pozornost vzbujata prostoviseči se-jaloo in stroj «Omeea«, kateri v obratu proizvaja prav lep ješprenjček. Ker imonovana tvrdka zastopa v mlinarskih krogih dobro-znano tovarno mlinskih strojev in vodnih turbin JosiD Prokooa sinovi v Pardubicah (č. S. R.), je zatorej tudi že napravila več povoljnih zaključkov; ista je od zadnje razstave razveseljivo napredovala, kar je pač najboljši porok, da zalaga mlinski trg s prvovrstnimi izdelki in s konkurenčnimi cenami, tako da jo zamoremo vsem p. n. interesentom kar najtoplejo priporočati. »Elektro Company«, bivša Tratnfkova trgovina z elektrotehn. premeti na Sv. Petra cesti 25, je razstavila v paviljonu H 332. Na razpolago ima vsakovrstne elelctr. predmete od motorja do najnovejših radio-aparatov. Vse prvovrstno inozemsko blago. Posebno priporočljive so žepne svetilke »Turnlight«, ld imajo najdaljšo gorljivost. Družba je na velesejmu napravila lepe kupčijske zaključke. ima v bogati izbiri »NOVA ZALOŽBA« R. Z. Z 0. Z. -LJUBLJANA Kongresni trg štev. 19 —- v nunski hiši. Priporoča svojo bogato zalogo pisarniških potrebščin za urade in dom. — Prodaja knjige lastne in drugih založb, tudi inozemskih. Dr. Joža Glonar: Manes \n nes«. (O Opriliki razstave v »Jakopičevem pavilonuc.) ■ Društvo čeških umetnikov, ki prireja sedaj v »Jakopičevem paviljonu« pod Tivoli-jem razstavo svojih del, nosi svoje ime po ustanovitelju novejšega češkega slikarstva. Stara praška slikarska rodbina M a n e s o v sega v Pragi že v 18. stoletje nazaj; nad vse pa se je povzdignil Josef (1820—1871), ki je v tradicionalnem slikarskem miljeju zgodaj pokazal nenavadne zmožnosti. 2e v šoli pri pijaristih je bilo slikarstvo in risanje njegov najljubši, skoro edini predmet, in ko se je zglasil, 15 let star, za sprejemni izpit na akademijo, je obvladoval tehniko že tako dobro, da je celo sam že druge poučeval. Študije človeškega telesa, ki so se vršile na akademiji, je potujoč o počitnicah s svojim Očetom Antoninom (1782—1848) izpopolnjeval s popotovanji po Češki, kjer je opazoval značaj pokrajine. Ta potovanja so postala za njegov nadaljni umetniški razvoj naravnost značilna in so določila razvoj, smer in značaj njegove umetnosti. Kar mu je akademija mogla nuditi, je kmalu znal in je že zgodaj razstavljal in dobival premije. Poleg običajnih kompozicij se je posvetil tudi noveli stični m suje-iom in začel še na akademiji ilustrirati češke narodne pesmi. Ker pa mu nazadnje akade-mični uk ni mogel več zadoščati, je odšel v Mtinchen, kjer je enako mnogo stradal, kakor študiral, vendar pa bolj opazoval ko v resnici ustvarjal. V Mtinchenu je nanj največ vplival P. Cornelius z resnobo, strogostjo in veličastno stvarnostjo svojih monumenlalnih ] kompozicij. Teženje, M ga je kazal Cornelius s svo4;m nemš ' i • vpliva. L. v živa nljenjem po izrazito narodnem u, na Manesa ni ostalo brez je vrnil domov in kmalu zašel ' ; ec narodnega življenja. Prapor s luiko sv. Va^lava, ki ga je pri njem naročila narodna garda v Kraljičinem gradcu, je bil že na zunaj nekak simbol nove dobe. Udeleževal se je narodnega gibanja in pomagal ustvariti prvo društvo čeških slikarjev (1849). To ga je poslalo v Kromeriž, kjer bi naj portretiral najznamenitejše vodiielje češkega naroda. Na Moravi, ki je dotlej še ni poznal, so se mu v kraju, kjer je češki tip najbolj čisto ohranjen, odprle oči za njegove značilne poteze. Tukaj je v njem tudi vzklila želja, prepotovati češki svet in ga s slikarskimi očmi študirati v njegovih pristnih, domačih potezah. Tako je nastal iz Manesa značilni popotnik slikar, kakor se je sam večkrat narisal: s torbo na hrbtu, okovano palico v rokah, cigaro v ustih in čepico, pogumno pomaknjeno v tilnik. In v svoje risanke je shranjeval vse, kar se mu je zdelo važno: pokrajine in ljudi, obleke, gozdne in poljske cvetke, mah in skrivenčene korenine, pred vsem pa svoja ljubljena drevesa, ki so bila še zadnja njegova misel, ko se mu je že bil omračil um. Tako se mu je počasi oblikoval z opazovanjem tip češkoslovaške pokrajine in njenega človeka. Pot ga je, vodila včasih tudi preko čeških mej, s svojo umetnostjo pa je vedno ofetal doma. Pripravljal se je na eno svojih glavnih del, ilustrirano izdajo kraljedvorskoga rokopisa, v kateri se je njegova nacijonalno izrazita umetnost, posebno v ornamentiki, pokazala na svojem višku. Prvi snopiči so izšli 1. ,1860., delo samo pa vsled malomarnosti občinstva ni bilo nikd&r v prvotni zasnovi končano; njegove zbrane ilustracije k tekstu kraljedvorskega rokopisa so izšle šele sedemnajst let po njegovi smrti. Vmes je risal liu-moristične skice, študiral staro češke reko-pise, risal naslovne liste, diplome in ilustriral sveto pismo z inicijalkami v bizantinsko-ro-manskem slogu, toda z lastno koncepcijo. Akvareli, dekorativne risbe, skrb za ohranitev spomenikov stare češke umetnosti, študij narodne arhitekture, ilustracije narodnih pesmi, praporji za razna društva: vse to je dalo Manesu prilik dovolj, da je razvijal svoj lastni, obenem pa pristno češki slog, značilen po svoji koncepciji in ornamentiki. L. 1866. je končal eno svojih najznamenitejših del, sliko na uri posvetovalnice praškega starega mesta, v kateri je s pomočjo zodija-kalnih znakov ln alegoril dvanajstih mesecev na originalen način izrazil razmerje češkega človeka do zemlje in neba. Leta 1807. je bil tudi na etnografski razstavi v Moskvi, toda tam so so že kazali prvi znaki njegove duševne bolezni. Iskal je zdravja v Italiji, pa ga ni našol; po več ko leto trajajočem trpljenju ga je v zreli moški starosti ugrabila smrt. Njegovo veličino so Čehi kmalu spoznali. Prvi je nanj opozoril Neruda s svojim nekro-logom, ki je genljiva elegija nad tragično usodo in smrtjo velikega umetnika. Da je bil poklican, da je bil posvečen umetnik, o tem niso dvomili, samo da njegove velikosti dolgo niso znali oceniti. Prva ga je spoznala in ocenila ona generacija, ki je bila ob njegovi smrti dvajsetletna. Vodila sta jo Miroslav in Renata Tyrš, ki sla pokazala, da je bil Manes eden največjih čeških umetnikov in v čem je njegova velikost. Prisrčnost, nežnost, uaanost, plemenitost, prešernest narodnega karakterja, ki odseva iz njegovega dela, so kmalu odkrili. Med mlajšimi je Max Dvorak kot hlstorik analiziral njegov razvoj. Pokazal je, da Manesova umetnost ni nikalc slučajen produkt, ampak da odgovarja nje razvoj splošnemu toku evropsko umetnosti. Manesova genialnost je v tem, da tega razvojnega procesa ne doživi z nekakim posnemanjem prejšnjih vzorov, ampak v svoji izoliranosti iz neke notranjo sile, sam za sebe, z močjo svojega genija. V njegovi umetnosti veže testament rokokoja krasna in bogata vez z realističnim impresionizmom, prepad med obema ie premostil z visoko vslo-čenim mostom lastne konstrukcije. Petdesetletnica njegove smrti je zanimanje za njegovo umetnost še bolj poglobila. Čehi jo zbirajo, študirajo in zrejo v nji ne samo dokument lepe preteklosti, ampak dokaz lastne sile, lastnega tvornega genija. * * „ pr Triglavski: Hudič. Odlomek iz politične komedije. V Ljubljani, 1024. Založilo uredništvo »Slovenca«. 16 str. Cena 5 Din. Duhovita satira na sodobne politične razmere. ki je izšla v »Slovenčevem« listku. Škoda bi biia, če ne bi izšla v ponatisu. Uredništvo je hotelo vstreči predvsem našim izobraževalnim odrom, ki čostokrnt uprizarjajo prav plehke stvari iz tuje literature. Veseli pa bodo ponatisa tudi ljubitelji politične satire. Dobiva se v uredništvu »Slovenca« in pri »Novi založbi« v Ljubljani. pr Meširovičevc razstave. Slavni kipar Ivan Meštrovič priredi v kratkem razstavo svojih dei v Splitu in na Sušaku. Obenem bodo razstavili svoja dela Joža Kejakovič, Vladimir Bečič in Jeronim Miše. pr Gledališke beležke. Nemški pisatelj Franz Werfel je ravnokar dovršil svojo veliko zgodovinsko dramo »Juarez in Maksimilijan mehikanski«. KrsLna predstava se bo vršila meseca oktobra, in siccr ob priliki glasbenega in gledališkega festivala v nemškem ljudskem gledališču na Dunaju. — Julij Lebl je imenovan za dramaturga in prvega režiserja v »Švandoveru div&dlu« v Pragi. — V Berlinu pripravljajo nemško premijero Bernard Sliawove igre »Nazaj k Metuzalemu«. Renaissance-Theater je posvetil pozornost Francozu Paul Claudelu, čigar »Oznanjenje« se pripravlja za to sezono. Gcorg Kaiser je napisal novo delo »Gilles in Jeanne«, Alfred Bru3t stopa v ospredje s svojo »Trilogijo Tol-kenir.g«. Iwan Goli je dovršil dramo »Metu-zalem«. Na berlinskih odrih pridejo v tej sezoni do besede med drugimi Saint Georges rle Bonh-ilier, Pirandeilo, Marir.etti itd. — Znani ruski baritonist Šaljapin se bo vrnil po zimi v Moskvo, kjer bo pel v Velikem gledališču. pr Pet moških zborov je zalozil Šentjakobski pevski zbor v Ljubljani in sicer: E. Adamič »Naročilo« a Din 4.50, ter I. Pavličeve »Dekle v rdečih tulpah« a Din 3.50, >Kmečka balada« a Din 3.50, »Dekle med rožami« a Din 2.— in »Nngrobnica« a Din 3___ Zbori, o katerih se je kritika prav pohvalno izrekla se dobe v Šentjakobski knjižnici v Ljubljani. Zunanji naročniki naj pošljejo denar naprej ter za pošto 50 par. iz Moskve ter je dovršil petrograški konzer-vatorij. Nato je bil angažiran kot prvi tenor petrograjske opere »^Jarodni dom«. Po angaž-maju v Petrogradu je odšel na moskovsko opero »Zimina«, kjer jo kreiral vse prve tenorske partije z velikimi uspehi. Po revoluciji je odšel iz svoje domovine ter potoval skoro po vsej Evropi. Nastopal je na Danskem in Holandskem, pel v Švici in v Avstriji, posebno na Dunaju kot gost ljudske opere. Zadnje leto je bil angažiran kot prvi tenor opore v Gradcu. Gospod Valentinov ima na-študiran zelo obsežen repertoar. V Ljubljani nastopi prvikrat v začetku septembra t. 1. »Cavalleria rusticana z dr. Moricem v našem Narodnem gledališču. V soboto dne 23. t. m. se vrši v naši operi repriza obeh enode-jank in sicer »V vodnjaku« ter »Cavalleria rusticana«. Lidunko v operi »V vodnjaku« in pa Santuzo v »Cavalleril rusticank poje tokrat gospodična Božena Vanečkova. Vlogo Turidduja pa poje kakor pri prvi predstavi tudi tokrat dr. Modic. Vse ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri prvi vprizoritvi. Nedeljsko predstave v Narodnem gledališču. V nedeljo dne 24. t. m. se vršita v Narodnem gledališču v Ljubljani dve predstavi in sicer vprizori drama ta večer ob 8. uri vele-zabavno ameriško veseloigro »Firma P. B.«, v operi pa se poje ob pol 8. uri opera »Gorenjski slavček« v svoji navadni izvrstni zasedbi. Na obe predstavi opozarjamo posebno občinstvo z dežele in pa naše goste iz cele kraljevine. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. »Seviljskega brivca^ smo sinoči dohiteli žal šele tam, kjer se burka docela, kar skoro preveč prešerno razbrzda: ob britju. Bučna veselost od neprestanega smeha in grohota pa ni mogla več zapirati ust, oči, ki jih je venomer zalivala prekipevajoča radost, so z ušesi vred komaj še sledile vrvež na odru, v orkestru. Nič čuda, saj so nam burko oživljali naši največji umetniki: B e t e 11 o, ki je tudi ob najhujšem norenju do zadnjega giba z mezincem umerjen — pa navzlic tej klasični umetnosti, ali pa prav zaradi nje vsaka njegova kretnja, vsak stavek, vsak zlog, če treba, sproži prepono, da smeh v burnih sunkih do bolesti pretresa telo. Da je bil v petju neprekosljiv, ne bomo omenjali. Najvernejši drug mu je bil Popov: gibčen, zvijačen kot jegulja, kot pevec do skrajnosti usovršen; pa je tudi poreden: kako je le oponašal zaljubljenega grofa! Prav tako se Zupan čim dalje bolj izpolnjuje, tudi pevski; kot igravec, zlasti kot izboren komik je že dolgo splošno priznan; zdaj mu je začel izdatni glas tudi vedno bolj polno zveneti. Največ iskrenega veselja je vsemu, umetnosti žejnemu občinstvu pač napravila ga. Lovšetova s svojo gibko, ljubko, tako mehko in sladko gostolefo Rozino; saj smo jo že tako težko pogrešali. Bog daj, da bi se razmere v naši operi nikoli več tako ne zasukale, da bi morala taka umetnica zopet lcdnj svoje talente skrivati. Bližajoče se operno leto po srečnih začetkih torej veliko obeta. K. irnci v Sevei Petek 22. avgusta drama: Paglavka, veseloigra. Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota 23. avgusta opera: V vodnjaku, Caval-leria rusticana, gostovanje dr. Maksa Morica. Začetek ob pol 8. url zvečer. Nedelja 24. avgusta opera: Gorenjski slavček, narodna opera. Začetek ob pol 8. zvečer. Nedelja 24. avgusta drama: Firma P. B., veseloigra, začetek ob 8. url zvečer. Ruski komorni povec A. Valentinov. Za bodočo gledališko sezono je angažirala uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ruskega komornega pevcn-tcnorUta Valentinova kot svojega člana. Gospod Valentinov je rodom Število črncev v Združenih državah Severne Amerike se absolutno množi, relativno k skupnemu številu prebivalstva pa zelo pada. Leta 1790 je število vseh črncev v Severni Ameriki znašalo 757.000, to je petino vsega prebivalstva — leta lSfiO je znašalo 4,412.000 ali sedmiuo vsega prebivalstva — leta 1900 je znašalo 3,834.000 ali devetino vsega prebivalstva — leta 1920 pa 10,463.131 ali desetino vsega prebivalstva. To se pravi, da jo po 130 letih črncev v Severni Ameriki za polovico manj. Glavni vzrok je ta, da se bolo prebivalstvo v Severni Ameriki množi večjidel po vseljevanju, dočim je število črncev odvisno zgolj od njihove naravne samomnožitvo. V severnih državah Unije, kjer so črnci v nasprotju z južnimi zaposleni večinoma v industriji, pa tudi smrtni slučaji presegajo število rojstev, tako da tu množitev pojema tudi iz notranjih vzrokov. Dasi so se črnci po svoji emancipaciji 1860. leta smeli naseljevati po čelom teritoriju Severne Amerike, je do lota 1910 živelo 89 odstotkov vseh črncev v južnih državah, kjer so bili prvotno od Špancev kot sužnji na farmah naseljeni. V južni Karolini in Misiissippiju je število črncev se leta 1920. prekašalo celo število bolih. Toda med svetovno vojno se je začel odtok črncev iz dežele deloma v mesta južnih držav, deloma proti industrijskim centrom severa. Leta 1860. je komaj petina črncev živela po mestih, lola 1920. pa se nahaja po mestih žo tretjina celokupnega čruoga prebivalstva Severne Amerike. Vzroki so: velika potreba po delavcih v severnih industrijah, možnost večjega zaslužka, prenehanje dotoka vsoljencev iz Evropo med vojno. Vrhtega je v letih 1915-1916 bolezen uničila velike komplekse bombaževih posevkov na farmah na jugu, kjer črnci povečiui delajo. Končno vleČo črnce na sever večjo politična svoboda, ki se jim na jugu krati. Največ črncev se naseljuje v Čikagu. Na severu tvorijo črnci svoje kolonijo z lastnimi cerkvami, trgovinnmi. klubi, z:i-bavališei in časopisi. Ker ho. od belih vodi oroti njim velika agitacija zaradi hiš in sta- novanj, so črnci dostikrat naseljujejo v po-sebnih delih mesta. Delavci pa jim ne delajo težav in so v strokovni zvezi delavstva enakopravni. Sicor bo pa črnci od svoje osvoboditve sem tako gospodarsko kakor kulturno napredovali. Glede napredka v gospodarstvu naj služi sledeča tabola: Črnci so imeli: 1. 1896 1. 1919 lastnih hiš 12.000 600.00(1 farm 20.0C0 1,000.000 obrtnih in trg. podjetij 2.100 50.000 cerkvenega premoženja (1. 1896i 1.5 miljonov dol., (1. 1919) 85.9 miljonov dolarjev, premoženja sploh (1. 1896) 20 miljonov doL, (1. 1919) 1.1 milijardo dol. Kar pa se tiče izobrazbe, je znašal: 1. 1860 1. 1919 procent analfabetov 90 20 število osnovnih šol 15 500 učencev 100.000 1,800.000 učiteljev 600 38.000 stroški za izobrazbo (dol.) 700.000 15,000.000 Tudi visokošolsko izobrazbo uživajo da« nes črnci, seveda na lastnih zavodih, ozlror ma na zavodih, ki so le njim namenjeni. Število graduiranih črncev je znatno. Veliko je storila za višjo izobrazbo črncev predvsem Howardova univerza v Washingtonu. Najvažnejši institut za črnce pa je cerkev, ki tudi po ogromni večini vodi njihovo šolstvo. Cerkev je središče duhovnega življenja črncev, njihovo zavetišče in' najjaeja braniteljica njihovih človeških! pravic. Tudi po cerkvi so črnci od belih ločeni in le v redkih slučajih so črnci člani belih cerkvenih občin, izvzemši pri katoličanih. Največ, pristašev med črnci šteje bap-tivska cerkev, kateri pripada okoli tri milijone črnega prebivalstva. Metodistov je med črnci okoli 2 milijona, potem pridejo prezbiterijanei, episkopalci in drugo rnanjš« protestantovske sekte. Katoliška cerkev se zadnja, desetletja mod črnci čezdaljebolj razvija. Črnci v Severni Ameriki imajo tuIzpolnjujem častno nalogo, da Vam spo. ročim, da je Sv. Oče z velikim zanimanjem blagovolil sprejeti homagij, da ste Mu po apo, stolski nunciaturi s plemenitim mišljenjem poklonili publikacijo razprav in sklepov ka. toliškega shoda v Ljubljani. Nj. svetost Vas zahvaljuje za ta dokaj sinovske udanosti, ki je lep odsvit katoliške akcije v tej pokrajini, ter v nedvomljiv doka? posebne dobrohotnosti iz srca podeljuje Vam kakor vsem drugim udom odbora in njihovim rodbinam apostolski blagoslov. Rad porabim priliko, da .Vam izrazim odlično spoštovanje najudanejši Kardinal GasparLc c Pijev dan. Ob desetletnici smrti velikega evharističnega papeža Pija X. bo prvi vseslovenski Marijanski kongres proslavil spomin velikega moža tako, da povabi šol* sko mladino stolnega mesta k skupnemu sv. obhajilu, ki bo v nedeljo, 7. septembra, zjutraj v dveh ali več cerkvah, posebej za deklice, posebej za učence, kar se bo še točneje določilo in pravo* časno sporočilo. Prosimo in zaupamo, da bo« do starši in drugi vzgojitelji, čeprav v počit* niških dneh, vendarle našli potov in sredstev, po katerih povabijo in zbero kolikonr.oč veliko število mladine k udejstvovanju sga lepega namena. Tako bomo Marijanskemu kongresu in slovenskemu ljudstvu pomagala izpolniti eno njegovih glavnih nalog: Vse v Kristusu prenoviti po Mariji. Da se mladinska proslava nebeške Matere čim lepše 'izvrši, vabi pripravljavni odbor za Marijanski kongres« na skupno sejo, ki bo v petek, dne 29. avgusta, ob peti hpopoldne v škofijskem dvorcu, vse ljubljanske cerkvene predstojnike ali njih namestnike ter redovne zastopnike, kakor tudi katehete in vzgojitelje k tozadev* nema posvetu. f Ignacij Mitterer. Dne 18. t. m. je * Brixenu umrl znani cerkveni skladatelj Ign. Mitterer, star 75 let. Mitterer je spisal več cerkvenoglasbenih šol in knjig in zložil veliko število maš, litanij, ofertorijev, Marijinih in drugih pesmi, ki jih pojo širom katoliškega sveta. Pokojnik je letos meseca junija obhajal svojo zlato mašo. — Podražitev kruha in piva v Avstriji. Z Dunaja nam pišejo: Velepekarniški obrat »Anker« je zvišal ceno kruhu za 200 kron. Hleb kruha stane odslej 8000 K. — Z ozirom na podražitev ječmena napovedujejo pivovarne zvijanje cen pivu. — Vladni komisarijat v Budimpešti. Ker so se pogajanja z bivšim prvim županom in poznejšim pravosodnim ministrom dr. Blr-czyjem razbila ob odporu opozicije, je verjetno, da bo prevzel agende vladnega komisarja mažarske prestolnice dosedanji ravnatelj mestne plinarne F. Ripka. Novi vladni komisar bo 1. septembra prevzel svoje posle. — Poljska vrne Habsburžanom njihova posestva. Poljska vlada je sklenila, da ukine sekvester habsburških posestev in vrne bivšemu nadvojvodu Karlu Štefanu njegova posestva. — Nov zemljiSkl zakon v Bolgariji. Kakor se poroča iz Sofije, sme imeti v Bolgariji na temelju novega zemljiškega zakona kmet, ki sam obdeluje zemljo, največ 30 hektarov sveta. Družine, kateri imajo več kakor pet članov, pa 5 ha več. Posestva, katera presegajo to mejo, bo država razlastila ter oddala v najem ljudem, ki nimajo pedi svoje zemlje. Zelenjavarski in rožni vrti, vinogradi itd. pa ostanejo sedanjim lastnikom nedotaknjeni v nadaljnjo porabo. — Češkoslovaški romarji v Lurdu. Iz Lurda se poroča: Češkoslovaški romarji so prispeli semkaj s posebnim vlakom. Na potu skozi Avstrijo, v Milanu in Marseiiiu jih je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo. Narodni prapori kakor tudi lastna narodna godba, ki i? igrala državno himno, francosko in lurško himno, vse to je vzbujalo obče navdušenje. V Lurdu so bili češki romarji s svojim škofom Kašparjem na čelu od kanonika Enkerta sprejeti in srčno pozdravljeni. — Kako so govori današnji dan v Jeruzalema. Današnji Jeruzalem je majhen jezikoven Babilon. Uradni jeziki so: angleščina, arabščina tn hebrejščina. Jako dosti se govori tudi francoski jezik, ker je francoščina diplomatski jezik in občevalna govorica izobraženega sveta in ker Lrna veliko oporo v številnih francoskih cerkvenih zavodih, samostanih in šolah. Tudi nemški se precej govori. Zlasti med židovskim življem, ki tvori skoraj dve tretjini jeruzalemskega prebivalstva, je nemščina največkrat obče-valni jezik. Dandanes živi v Jeruzalemu približno 100.000 ljudi. — »Protidržavne molone...« v Asrodu (Mažarska) so pred par dnevi aretirali trgovca Friedmanna, češ, da jo prodajal »protidržavne«, s sovjetsko zvozdo označene melone. Preiskovalni sodnik si je ogledal corpus delieti v obliki 7 kg težke melone, ki pa nI imela vrezanega simbola boljšovikov, nltl se no more smatrati struktura ob peclju kot nekaj »protidržavnega«. Friedmann je bil izpuščen iz zapora, »prebujajoči Mažari« (»Ebrbder Mngyarok«) so pa še istega dne pobili vse šipe židovskih trgovin. Tako se je »maščeval« mažarski nacionalizem nad »pro-vokacijo* nedolžne melone... Ljubljanski velesejem Paviljon H 321! Gaspari i Mm Maribor ■3 šolske vestnik. Na I. mestni dekliški meščanski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1924/25 v nedeljo, dne 14. septembra 1924 s sv. mašo in klicanjem Sv. Duha, dne 15. pa z rednim šolskim poukom. — Dne 10., 11. in 12. septembra 1924 se bodo vršili sprejemni in ponavljainl izpiti. Meseca avgusta torej odpadejo vsi izpiti. Vse učenke, ki so prosile za polaganje sprejemnih oziroma ponavljalnih izpitov, naj se zglase dne 10. septembra ob 8 zjutraj na tukajšnji šoli. — Vpisovanje onih učenk, ki se še niso vpisale meseca junija, bo 13. septembra 1924 od 3—12 dopoldne in od 2—4 popoldne. Mestna ženska rcahia gimnazija v Ljubljani. Osnovna šola: Vpisovanje 13. 9. od 9. do 11. ure. Gimnazija: Ponavljalni (razredni) in dodatni izpiti 4. in 5. septembra ob 8. uri. Pismeni višji tečajni izpit 5. in 6. sept. ob 8. Nižji tečajni izpiti 5. in 6. septembra ob 8. uri. Ustineni višji tečajni izpit 9. in 10. septembra ob 8. Vpisovanje novih gojenk za II. do IV. razred gimn. 12. septembra od 8—9. Sprejemni izpiti za te gejenke 12. sept. ob 9. Vpisovanje gojenk, ki so že bile na zavodu, 13. septembra od 9—11. Otvoritvena služba božja 14. sept. ob 9 v nunski cerkvi. Pcuk se prične 15. sept. ob 8. Pričetek šolskega leta na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah). Ponavljalni izpiti za četrti in osmi razred bodo d. septembra, za vse druge razrede 9. septembra, začetek vselej ob osmi uri. Sprejemni izpiti za I. razred in sprejem učencev z drugih zavodov bo 12. septembra ob osmi uri. Vpisovanje vseh učencev bo 13. septembra. Natančnejše in drugo na uradni deski v avlL Ravnateljstvo. Pričetek šolskega leta 1924/25 na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Učenci, ki bndo delali nižji tečajni izpit, in oni, ki tmajo radi bolezni naknadne izpite, naj se vrnejo v Zavod sv. St-inislava v ponedeljek, dne 8. septembra; učenci iz ostalih razredov, ki imajo pcmavljalne izpite, naj pridejo v torek, dne 9. septembra; vsi ostali učenci pa naj se vrnejo v petek, dne 12. septembra. — Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili v petek, dne 12. septembra, ob 10. uri. Na državni gimnaziji v Kraujr se imajo Javiti v sredo 3. septembra med 9 in 11 uro vsi učenci, ki imajo razredne (ponavljalne) izpito. 4. sept. so vrše pismeni razredni izpiti, med 5. ln 10. sept.. pa ustni. Nižji tečajni Izpiti so med 5. in 12. sept. K vpisovanju v I. razred imajo priti učenci v spremstvu starišev ali njih namestnikov v četrtek dno Bujni, svilasti lasfe, iniuiniiiiiMiiiiHniiiiuiiiniuiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniuiimiiuiiiiiuiuinfi po rednem umivanju glave z €€ fVT&Om S W iiiS, «9 nje šolsko izpričevalo in krstni list. Poslednja dva zamorejo zunanji učenci poslati po pošti ter priti potom naravnost k vsprejem-nemu izpitu, ki bo 12. septembra ob 8. Vpisovanje učencev v ostale razrede se vrši dne 13. septembra od 9 do 11. Krekova prosveta, zveza delavk bo šla v nedeljo dne 24. avgusta k Sv. Primožu in na Veliko planino. Sv. mašo bomo imeli v Mekinjah. Odhod s 5. vlakom. Dekleta, ki prihajajo z dežele v Ljubljano iskat službe ali po drugih opravkih in so ne vedo kam obrniti, dobe v »Dobrodelnosti« (Poljanski nasip št. 10) navodila in nasvete glede službe, prenočišča itd. Poziv trafikantom in trafikantinjam ! — Ker odpotuje delegacija zvezo tobačnih trafikantov v soboto v Belgrad vas poživljamo, da se udeležite sestanka, ki se vrši 23. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni Mrak na Rimski cesti, da se posvetujemo še o nadaljnih ukrepih. Po sestanku odpotuje delegacija isti v čer v Belgrad. — Odbor. Dirkalno ln jahalno društvo v St. Jerneju priredi svojo letošnjo dirko konj v nedeljo, dne 31. avgusta ob 2. uri popoldne. V slučaju trajno neugodnega vremena so vrši dirka v nedeljo, dne 14. septembra z istim sporedom. Podrobnosti so razvidne na plakatih. Pevski vestnik. Pevska zveza. Občni zbor v Cerkljah popravite, da se koncert prične ob 3. uri in ne 4. uri. Kamniško pevsko okrožje vabi k svojemu prvemu koncertu v nedeljo ob 4. uri pop. v Domžale v društveni dom, da se oživite in okrepčate ob lepi slovenski pesmi. Za izletnike železniška zveza ugodna. Pevci, vsi točno ob 1. uri k skušnji v društveni dom! V Izlakah priredi katol. prosv. društvo Zagorje ob Savi koncert v nedeljo, 24. t. m. ob 3. pop. Spored: St. Premrl: V Korotan; F. Ferjančič: Planinarica; K. Adamič: Pala je slanica; St. Premrl: Zdravica. — M. Hubad (harm.): Gor čez jezero; K. Adamič: Vsi so prihajali; V. Vodopivec: Ves dan je pri oknu; E. Adamič: Ne maram za te. — F. Jordan: Soči; dr. Kimovec: Dekliška; O. Dev: Selška dolina; Mirk: Kosova ženitev. — Mirk: Oj planine. Koncert se vrši v Topliški dvorani j pod vodstvom gosp. Alojzija Rozmana, orga-nista v Zagorju. Orlovski vestnik. Občni zbor O. P. Dne 28. septembra 1924 se vrši v Ljudskem domu v Ljubljani ob 9. uri zjutraj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Ob 9 sv. maša v kapeli Sv. Jožefa. Ob pol 10 začetek občnega zbora v Ljudskem domu, in sicer; 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsedstva O. P. 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Volitve: a) predsedstva, b) razsodišča in c) preglednikov. 5. Predlogi predsedstva O. P. 6. Samostojni predlogi odsekov. 7. Slučajnosti. V smislu § 245 Poslovnika ima vsak odsek na občnem zboru en glas in sicer glasuje po svojem zastopniku, ki se mora irkazati predsed- j stvu pred otvoritvijo občnega zbora s pismenim pooblastilom. Udeležiti se pa sme obč. zbora in posegati v razgovor vsak član kateregakoli or- j lovskega odseka. § 246 Poslovnika pa določa, \ da je vsak odsek dolžan udeležiti se občnega zbora; ako je to nemogoče, se mora pismeno opravičiti in navesti zato vzroke. Samostojni predlogi od strani odsekov morajo dospeti na predsedstvo O. P. vsej cn teden pred obč. zborom, ker se bodo sicer ti le tedaj obravnavali, ako jim prizna obč. zbor nujnost. Predsedstvo O. P. Orlovski odsek v Semiču priredi dne 31. avgusta javno telo vadbo, s katero je združeno tudi praznovanjo 5 letnico odseka. V glavnem je spored: 1. Zjutraj imajo člani in članice ter naraščaj Semiškega odseka skupno sv. obhajilo. Ob pol 10 in pol 12 spro-jom gostov z godbo na kolodvoru, ob 2 slovesno litanije nato javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta. Pri prosti zabavi igra domača društvena godba. Vsi prijatelji orlovsta ter vsi bratski odseki, prihitite SI. avgusta v lepo Belo-krajino. Polovična vožnja jo dovoljona. Izkaznice so dobo pri Orlovskem odseku v Semiču. Zveza ua železnici ugodna.. Priredit«-* se vrši ob vsakem vromeum NajecnejSe in najnovejšo obleko za dame in gospode dobile samo: Šelenb. ul. S. Gričar & Me-jaS. TurSstika in sporE Za automobil. gorsko tekmo, ki so vrši v nedeljo, dne 24. t. m. na serpentinah med Vrhniko in Logatcem so predpriprave in tehnične nispozicije dokončane. Trenaža motoeik-lov in automobilov vrši se pridno in je pričakovati, da se dosežejo vzlic nevarnim in mnogoštevilnim ovinkom zolo ugodni Časi. Pri motociklistični tekmi ima naš znani dirkač gospod Barešič najvoč šane. Nevarni konkurent mu je znani športnik Rado Hribar. Iz Beograda privozil na lastnem motociklu športnik Mišič na DKW vozu v Ljubljano, ter pridno trenira na tekmovalni progi. Za najboljši čas dneva je razpisal automobilski klub lepo umetniško darilo predstavljajoč automobil vozeč v polnem diru, prva cena športnega voza in prva cena potniškega voza umetniške Statuete iz brona. Dalje je podaril automobil-ni klub motocikličnemu klubu srebrni pokal za najboljšega vozača. Darila so razstavljena v izložbah tvrdke Magdič v Ljubljani. Razdelitev daril se vrši v hotelu Kramar v Logatcu takoj po končani tekmi. Gorska dirka nad Vrhniko. Vsi kolesarji in motociklisti ljubljanskega in vrhniškega okrožja se uljudno naprošajo, da se zberejo v nedeljo, dne 24. t. m. do 13. ure na vrtu gostilne »Mantua« na Vrhniki. Kolesarji in motociklisti logaškega in cerkniškega okraja naj se blagovolijo zbrati istotako do 13. ure pri čuvajnici v bližini km 26 državne ceste Vrhnika-Logatec. Na zbirališču se jim bo odredila točno varnostna služba. Kluba prireditelja vabita k največji udeležbi. — Autoklub, sekcija Ljubljana. — Motoklub »Slovenija«, Ljubljana. SK Ilirija objavlja v informacijo člau-stvu in športni publiki: Z ozirom na velik finančni riziko, s katerim sta zvezani tekmi z dunajsko Admiro dne 23. in 24. t. m., je odbor priinorau ukiniti za ta slučaj vse proste vstopnice, izvzemši novinarskih, ter nekoliko zvišati običajno vstopnino. Uporaba sedožev je dopustua seveda le proti vstopnici za sedež, dijaške in članske karte so podvržene kontroli pri vhodu. Odbor jo uverjen, da bodo našli 11 ukrepi pravilno razumevanje in podporo tako pri članstvu kakor pri publiki. Admira (Dunaj) : Ilirija. Danes, v soboto ob 17.30 ter jutri ob 17. uri se vršita na športnem prostoru nad velesejmiščem mednarodni tekmi mod prvorazrednim moštvom dunajske Admire iu najmočnejšim domačim moštvom SK Ilirijo. Obe prireditvi spadata med redke velikopotezne športno prireditve v Ljubljani ter zaslužita, da jima posveti javnost največji interes, ker pričakuje se lahko z gotovostjo prvorazreden šport. Admira nastopi proti Iliriji s kompletnim I. moštvom, ki se glasi: Wioser— Vozi, Neldlinger—Schnanbelt, Koch, Fiir-ligner—Siegl, Ruuge, Klima, Schierl, Janda Wieser, Koch, Schierl in Klima so nastopiti že opetovauo reprezentativno za Avstrijo. O odlični kvaliteti Admiri pričajo rezultati: 6 : 2 proti beogr. Jugoslaviji, 5 : 0 proti graškemu Sturmu, 2 : 0 proti lvovskemu Pogonu, 7 : 2 proti Nižjeavstr. reprezentanci, I : 2 proti Kapidu, 0 : : proti Vienni, 1 : 0 proti Slovanu, 2:0 proti Wr. Sportklubu i. t. d. Za Ilirijo sta obe tekmi posebnega pomena kot priprava za državno prvonstvo-ne tekme, Id se prično 7. septembra. — Pred-prodaja kart se vrši v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta; znižane karte za mladino do II leta se izdajajo samo pri dnevnih blagajnah. Kdor nkna slaati do fedi, naj vzamo Iren proti slabokrvnosti, ki ga proizvaja Mestna lekarna v Zagrebu in ga dobite za Ljubljano in okolico v lekarni I.eustek. soilsšua. Nevarna grožnja. Hudo jezo ima na svojo mater in sestro Lorenc Lavrič na Kodcljevem. Posebno se je razhudil v nedeljo 6. julija. Zagrozil jima jo z umorom in požigom, udri Je v njihovo stanovanje, kjer je udaril sestro po glavi in jo razbil vežnn vrata, omaro, svetilko, vaze, svečnike, krožnike, kozarce tako, da je izgledalo v stanovauju kot po hudem polresu. Morali so ga aretirali in ostal jo v ■taporu ravno radi omenjenih groženj kot ne- varen človek do včerajšnje obravnave. — Pri obravnavi se je obioženec, Iti ima tako jezo nad materjo in sestro, ker oče ni izročil njemu posestva, marveč tema dvema, zagovarjal, da je bil tako pijan, da sploh ne ve, kaj da je govoril, teinno se pa spominja, da je nekaj razbijal. Ker so vse priče potrdile obtožnico, je bil obsojen, nasilen sin in brat, ki je še celo v sodni dvorani grozil materi, sestri in pričam, da jim bo že pokazal, na 4 mesece težke ječe in bo moral plačati vso škodo in vso stroSko. »Leglo« vso polno pravd je postala hiša slavno znana na Selu, kjer se stranko vedno prepirajo iu lasajo. Ženske se prepirajo po svoje, moški pa jim po svojo sekundirajo. —. Tako je označil to hišo državni pravdnik, ko je nastopil pri prizivni obravnavi proti Ivanu K. in njegovi ženi Mariji, ki sla bila obsejenn radi žaljenja časti in siccr prvi na 10 dni, druga pa na en dan zapora. Ker se je senat uveril, da se tam vse navzkriž prepira in da padajo razni ne ravno prijazni očitki kaltoi pšice na vso strani, se jo uveril o krivdi pri tožnikov iu je potrdil prvo obsodbo. Trotja sodba. Dne 13. marca je bila V veseli družbi v gostilni Semrajčovi v Toma-čevem tudi Katarina Hrovat s svojim možem, ki stanuje Med hmeljniki. Ko je prišla policijska ura in ni hotel dati gostilničar nič več pijače, se je posebno razljudila Katarina, ki ja pa bila že preccj v »rožcr.h«. Pravijo celo, in potrdile so tudi razne priče, da je žena tako opešala, da so ji odrekle noge in da jo izgubila ravnotežje. Pri tem se jc sprla tudi z domačim .sinom, ki jo je po njeni navedbi tako udaril dvakrat po glavi, da jo krvavela in padla. K sreči pa jo prišel njen mož, ki jo rešil, sina pa so zaprli, da ne bi prišlo do pretepa, v domačo sobo. Pri prvi obravnavi je bil obsojen Ivan Semrajc na tri dni zapora in v plačilo 250 dinarjev za bolečine. Vzklicni senat pa je to sodbo razveljavil in vrnil celo zadevo zopet okrajnemu sodišču v svrho ponovnega postopanja. Pri drugi obravnavi ja bil obsojen Semrajc na dva dni zapora in 150 dinarjev odškodnine, pri trelji, zopet vzklicni obravnavi pa sle bili zaslišani dve novi priči, ki sta polrdili, da je bila žena res precej vrtoglava, da sta jo našla na tleh že krvavečo, kar pa še ne more ugotoviti krivdo obtoženca, ker je možno, da se je žena udarila pri padcu. In tako je bil pri trelji obravnavi Semrajc oproščen in se odveže od plačila stroškov, njo pa so zavrnili za odškodnin? na civilno sodišče. I v1) V« d [' ( 6 ti ^ 7 j 3 S Najmodernejše svilene jumpcrje in jopce, gladka in thutankamen vzorce, v veliki izbiri od 180 do 390 Din. — Trgovcem znaten popusti Sv. Petra cesta Slov. 29. Našla se je včeraj dopoldne na Vodni* ko vem trgu, na klopi blizu kostanja, kuhinjska vaga. Dobi so v upravi »Slovenca«. Izgubil se je v soboto 19. t. m. od mitnica na Dunajski cesti do Jezice moški klobuk drap ba.ve. Oddati je v upravništvu ali naj naznani naslov. Zgubila se jo zlata verižica - zapestnica dno 22. t. m. na poti cd direkcije drž. žel. (belgijska vojašnica) po Škofovi ulici, št. Pete rslu most, Poljanski nasip. Naj se odda proti primerni nagradi: Poljanski nasip štev. 2,0, »Dobrodelnost«. Izgubil "e je v Kolodvorski ulici v Ljubljani polni list /a Ameriko, glaseč se na ime Mihael Zorko, Sv. Križ pri Kostanjevici. Obenem tudi listnica s slikami in ameriškimi dokumenti. Pošton najditelj naj pošlje najdeno proti nagradi na navedeni naslov. Kaznsnllo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da seffl BRIVNICO v Frančiškanski ulici štev. 10, nanovo higienično PREUREDILA in jo bom tudi Je v nadalje vodila sama Icr se za obisk cenj. občinstvu vljudno priporočam. MARIJA DERGANC. vdova po brivskem mojstru. - veJČa slov. in nem. stenografije, s parlctno prakso, IŠČE mesta. Nastop evcut. t.iKoj. Ponudbe nn upravo »Slovenca« Dod šifro »VESTNA« STROJNIK za 140/200 HP, lanzovo loko-mobilo, zmožen ključavničarstva in železovrtljarstva, se sprejme. - Ponudbe s prepisi spričeval pod »Trezen in zmožen strojnik« na upravo. ZOBOZDRAVNIK flr. §chwetaer ng ordinira do se sprejme za Zagreb k 2-letni punčki. Pogoji: zdrava, poštena, dolgo spričevalo, ne cez 30 let stara. Osebna zgla-sitev: Ljubljana, Aleksandrova cesta št 2, II. nadstropje. Obč. tajnik Vešč slovenščine, cirilice in vseh pisarn, obč. del, trgov, izobražen, poleg tega lahko poučuje petje. Ima nekaj kapitala. Nastop lahko takoj. -Ponudbe je poslati do dne 10. septembra na upravo lista pod »PLAČA 4846«. DIJAKINJA ali gospodična sc sprejme na hrano in stanovanje. Poljanska cesta 54, 11. nadstr., vrata št. 34. 4939 Ifiihopino kmečko dekle IVUlIdllUl z dobrimi spričevali želi nastopiti stalno službo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4932. Samosi. mlinarja za eksporini paromlin takoj sprejme UPRAVA VELE-POSESTVA BELTINCI (Prckmurje). 4931 POZOR kovaški mojstri! Izgotovljene ostre PODKVE za zimo (grifane) na štole na vijake dobite po nizki ceni 30 I< za kilogram v skladišču Poljanska cesta 59. 4933 Službo kontoristinje Bli blagajničarke išče gospodična, ki ie izvršila trgovski pripravljalni letnik in Chri-štotov učni tečaj. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod naslovom: »Gospodična 16i. Manufakturistinja starejša, dobro izvežbana moč, vešča samostojnega vodstva trgovine, želi mesta po-slovodkinje ali kot prva meč. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »Bodočnost«. Išče se prodajalka poštenega in resnega značaja, zmožna voditi podružnico z mešanim blagom, s primerno kavcijo. Stanovanje in hrana v hiši. Vstop lahko takoj. - Ponudbe z navedbo plače na M. Presker, trgovec, Rajhenburg. Strojni risar ki je obenem vešč tudi drugih pisarn, del, želi preme-niti sedanje mesto. — Cenj. ponudbe z navedbo plače na upravo pod »RISAR«. Išče se več GOSPODOV na dom. preprosto hrano. Vpraša se: Križevniška ul. 10/11. Sobarica ZACETNICA se sprejme. — Ponudbe na: Hotel »SLON«, Ljubljana. 4912 Sprejme se 16—17 letna rlobllr«! poštena in mar-UGIUflid Jjiva> deloma k otročičem in v oporo gospodinjstvu. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 4930. ŠOFER in MAŠINIST klasificiran s prvim redom, zaposlen prej na beograjsk. dvoru, IŠČE primerne službe. Ponudbe pod «Srbin iz j Banata« štev. 4955 na upravo Lepa mesečna SOBA sc odda dvema gospodoma s 1. septembrom. — Naslov v upravi lista pod štev. 4957. Meblov. SOBA se odda na Karlovski cesti, solid. gospodu ali gospodični takoj ali 1. sept. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4973. Kupci, pozor! Posestva, hiše, vile, mline in žage po ugodnih cenah prodaja K. TROHA, MARIBOR, Slovenska nI. 2. PRAZNO SOBICO v okolici Trga Tabor išče mirna starejša gospodična, ki ie cel dan odsotna in bi dala kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. - Ponudbe pod »Šivalni stroj« štev. 4906 na upravo »Slovenca«. Prodam kompl., svileno gorenjsko narodno NOŠO za srednje veliko dekle. Naslov v upravi lista pod štev. 4974. ODDA SE dobro idoča GOSTILNA in mesarija na deželi na prometn. kraju proti odkupnini. — Naslov pri upravi lista pod št. 4953. dobro ohranjen, takoj naprodaj. Pripraven za razna društva. Naslov pri upravi. 4951 Radi selitve PRODAM: kompl. posteljo, omaro za obleko, železni umivalnik, lepo mizo, sobno kredenco, več porcelan, in steklenih predmetov ter drugo sobno pohištvo. Prodaja se vrši v ponedeljek od 9.—12. ure in od 2.—6. ure na Mestnem trgu št. 19/1, levo. 4971 »Sirius« gazolin aparat za proizvajanje svetilnega in kurilnega plina, dobro ohranjen, kompl., se proda. Naprava daje 3—4 m3 plina na uro, kar odgovarja 25-30 svetilkam po 45 H K; zahteva le 1 m3 prostora in je pripravna za obrt in razsvetljavo. - Pismena pojasnila daje KNEZ LEO — Ljubljana, Kongresni trg štev. 3/III. 4904 Na obroke šivalni Qf|VORNi®PY!K R.oESIBLa0ANA* PARNI KOTEL za ni; ki pritisk, pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt. -PARNI STROJ 45 IIP. - Bl-LJAR, znamka »Seifert«. -VOZ (kočija, gumi kolesa) in 1 BRUM ter konjska OPREMA; vce v dobrem stanju, se ceno p- oda. - Natančneje se poizve pri por tir ju hotela »Sloz«, Ljubljana. 4842 voz po zelo ugodni ceni: 1 land-auer, 1 bruni, 1 gie ter razna konjska oprema. Natančneje se poizve pri Gradbenem podjetju G. Tonnics d. z o. z., Dunajska cesta štev. 25. različne vsebine (zabavne, medicinske, tehnične, nabožne i. d.) v lazličnih jezikih, neke večje razpuščene knjižnjice, se prodajo po dogovornih cenah. Za ogled so na razpolago v tiskarni GALE pod Rožnikom pri Ljubljani. 4890 Na željo bivših odjemalcev pošiljam zopet pristno - barvane z roko tkane kanafase, cefire, platno, inlet, rjuhe, flanele, barhente, delene, robce itd. v Jugoslavijo. —■ Vzorci zastonj in pošt. prosto. Jaroslav MAREK, ročna tkalnica v Bistrem pri Novem Mestu ob Met., Češko Sl.jv. Rep. 4350 Prvovrstne premoge po nanl20dne]Sih cenah ln plačilnih pogollh dobavlja Dom. Čebln trgovina a premogom LJuolJana. Wolfova 1'n. Kanali.'ira te euiao s cementnimi csvmi zna ke 19 M ki jo etroini izdelek, presega vse dos' dnnje ročno doto. gladka no trmiost. na'an' no etike, je lažji kar ie važno pri /eleniakih trans portih in pri polnzanju. V« lka naloga covl. »trešjrUov, plošč za tlak. l/.vršuiem teruzzo in vb;. dtavbc.ua dela. Jos. Cih'ar. Ljubljana Dnuais^a cesta 67. Te efon735 Kralj, dvorni goslar M. Mušič Ljubljana Selenburgova ul 6 Specialist v godalnih insti -'montih. Prvovrstna zaloga vseh glasbenih potrebščin. j giasDonin potreoscin. | po konkurenč. cenah, fl fck.-itUEK-nsaron mnnmuamimj GOSTILNO ali vinsko klet v Ljubljani ali okolici vzamem v najem ali na račun. - Ponudbe pod »Takoj« na upr. Priporočamo tvrdko Ljubljani), blizu Prešernovega spomenika ra vodo. Nsjcene^i n alt up nogavic, žepnih robcev, brisalk. klota, belega In ruavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlii, vilic, spreha alnih palic, nahrbtnikov, potrebšžn za šivilje, krojače, Solingen in Z3 obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. Enodruž. HIŠA v predmestju Ljubljane naprodaj. Krasna lega, ugodna cena. Obširno stanovanje kupcu takoj na razpolago Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4745. Sodarsko podjetje Fran Repič LJUBLJANA KoHzejska ul. 18 (Trnovo). SllMMlItllKl.lCG. KLAVIRJE in HARMONIJE na obroke: Bosendorfer, Forster, Slein-vvav etc Vse instrumente za b!eh- in štraih - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno ALFONZ BREZNIK. Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije. PliSi. podgane. | sfenlce in šinrhi mora,o t oginiti. ako uporaD-Ijate naša proizku ena sredstva: proti mi im in podganam Din 7'50. za ščurke D U za strmce Din IU. za molje 0 Din. proti mrčesu in 7-50 Din mast proti usem 5 Din. mast proti ušem v ouJek' J'50 Din. ] proti mravljam 7*50 l»in Uo-tor ia čiščon e mftde/ev 7 Din Pošilja no povzetja. ■jArlemes« i. laboratorij, M. Jfln! er, Zagreb 39, Petrinjsaa u'lca 3,11 sobne, krušne in štedilnike dobite v veliki izbiri naj-Kaljše in pa najccocjše pn tvrdki F. JERKO in DRUG, Črnuče pri Ljubljani. 4746 Prima kakovosti in doge v vseh dimenzijah, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje in dobavlja hitro solidno in najceneje mefean. sodarska delavnica R. PICHLERJA sin Maribor, Frančiškanska ulica štev. 11. Udeležen na Industrijsko-obrtni razstavi v Mariboru, oddelek V. stojnica Stev. 121. PF* Pr.poroiia se o!i£e znana modu IrgoDlna T. EGER LJUBUH&H, so. Petra cesta št. z Javna vzgojna zavoda v Ptuju: Za dečke: Dijaški dom (Prešernova ulica 29) Prostora za 100 gojencev. Za deklice: Mladika z lastno gospodinjsko šolo In Izobraževalnim letnikom Prostora za 60 gojenk. Gojenci in goj^nke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje. popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekl. mešč. šolo in šolo Glasb. Matice, ZA OGLEDE, cenitve, nadzorstva Sumskih in kmetijskih veleposestev in lesnih industrij, za zanesljive kalkulacije rentabilnosti, za nakup in eks-port lesa iz Bosne-Hercegovine v Italijo, Srbijo itd., obzirom na dobre kupčijske zveze in dolgo- ie'"pr/poroča0 prvo vrst strokovnjak Slovenec, ki je že 15 let ravnatelj večjih lesnih industrij in trgovin v Bosni. Najbolje relerence. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 4850. E | Poh Stvo! Sitevnlki! i S Radi preselitve je več novih spalnic ugodno S j=j na prodaj. Istotam velika i/.blra bičevnlkov. j| v Hranili, g Ilpozarfemo gg. trgovce da razstavimo na$e Železno pohištvo na Vzorčnem Vcleseimu v paviljona SW ,.G" 229 St 13655 TP1AJT MI. rofte a. d. ZagreD. Pelrlnjsha ul. 3. ELEKTRO MOTORJI elektrotehnične novosti Elektro material ELEKTRO COMPANV Paviljon H 332 Sv. Petra cesta 25 SREDI MARIBORA — med novim mostom in koroško železnico — je naprodaj 'A, i 1 ki meri 13.863 mJ in se da razdeliti na 17 krasnih stavbišč. —• Oglasite se: Maribor, Magdaleuski trg štev. 3. Na sejmišču paviljon 1381 Priporoča se (ms perila MM lijiiCDi, Kolodvorska ulica i Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko In obrtno rabo. ZALOGA selenburgova ulica 6/i Pozor! PoliiMio Pozor! PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnice, Jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — A.NDREJ KREGARi strojno mizarstvo, Vlžniarfe — St. Vid nad Ljubljano — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850 NOVO I NOVO I NafveCfe zanimanje vlada za zgradbo stanovanjskih h S v sistemu „Seidelw ker 1o zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in naicenejše. bplo&no pozornost vzbujajo nosnlki sistema ..SEIDEL" kateri nadome-čajo lesene stropnike, že ezobe'on-slie pruKlade itd.. Natančne Se podsike dobite pr: stavb iem podjetju JAKOB ACCETiO, sin Infl. Viktor Accetto in drug, Ljubljana, Tabor Stev. 2. ha .»V- in vse vrsle deželnih prlcJelliov aM^JI (»atno na veliko) dobavlja po najnižjih dnevnih cenah direktno BACKE ali na iz skladiliCa v LIUliLIANI W UIjMl - veSekgovina ss žitom TeIe'on Intertirhari It. 449 ZAHTEVAJTE PONUDBE BrioiavUt: Voli« LJubljana mM Ustanovljeno 1@<3®, Prvovrsten laneni firnež Najfinejše Izdelajo tovarna ZABRET &. Komp*9 BrSIcI pri Kra&fin. Najstarejša tovarna te vrste v JtsgoslavSjit. Telefon interurban: KRANJ 29. Na zahtevo so pošljejo vzorci. BBBBHHBBgafflHHMMgBI^ ana Najstarejša in največja speci j aln a trgovina v Jugoslaviji s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in z vsemi tozadevnimi potrebščinami. Cossmyjeve najnovejše proste dresure konj. Wi!ly Peters s svojim vdivjin* ujetim berber. levom. Adolfi;a Mel m Fukel, dresirani prasci oba in biki. neDorušna. Gadbin Mors: Smrtni stok iz cirkuške kupole. Pridite in preizkusite živce. On sg igra z življenjem. Stara Tovarna nogavic in pletcsnin EfraSr Varstvena znanki: (Lastnik FELIKS FEANZL) Ljubljana, Privoa štev. 10. Poštni predal 44. Telefon 425. Generalno zastopstvo za Krel|ev!no SHS Telefon 24-08 J. G. DraŠfcOV Č, Zagreli CcsJa „B" 3 In Cosulich Line Zastopstvo v L]nbljanlt SIMON KMETEC TeSelun 66 Kolodvorska n«ca 30 Poleg tega tudi druge nove senzačne tolke! Jutri! - Nedeija 24. avgusta 2 slavnostni predstavi popoldne ob 4. in zvečer ob 8. uri. gmm aBgnmmmmmmmmmmmm^ama^mmmmam^mmmmmmm^m—mm^mmmm—mmma^^mmmm t o in poceni ""H^f jo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornici perila A. Ražem Co., Ljubljana Zabjak št. 3 Samo na veliko I Postrežba točna! Na velesejmu paviljon H št. 318. Cosnlkh Line Otvoritev direktne proge iz domaČe luke Splita za Santos (Brazilija) in Buenos Aires (Argentina) z parnikom 8» ' .BELVEDERE" ki je urejen na nafta-kurjavo in odplove iz splitsko luke dne 11. septembra 1.1. Parnik prevaža potnike samo v srednjih kabinah, v kabinah III. razreda in medkrovju. Odprava potnikov iz Zagreba in Ljubljane, dne 6. septembra 1.1. Vsa navodila daje takoj in brezplačno COSULICH LINE Ljubljana, Lattermanov drevored. PmjcHie no iMUansSfcm velesojinu vellhl l/bor lil a tun Se ostami £©ii©iuUiiil? spcclaSiJeSa Ivrdbe ^gjr VlaSka ulica Ijs*. 4Q> a. .vsssjUttfca SVOJO ižg^aaasv Z takoj v najem, eventuelno $ se tudi celo posestvo proda. Maribor Novomesto Rakek Slovcnjgradec Slovenska Bistrica fflM^MMmOn^ir^J«««^^** MililinonriI kapital m se&eeve din 18,300.000--Sarvršuje vse toairaea-ae posle raajftoCsr&eje fin najkulanfneje Brzojavke: Trgovska Telefoni: 139, 14©, 45S Konjice Me2a - Dravograd Hagarin sin. Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.) 41 Trije sede ob ugaslem ognju pri svitu Bveče in se posvetujejo o življenju. Italijan začne: »Kratko povedano, jaz pobegnem! Čim lepše je vreme, tem manj mi prija moj padrone. On je velik asino in pri tako neumnem bedaku ne maram ostati. Ljudje iz mesta prihajajo sicer k nam v trgovino, pa nas nimajo za resne. Danes sem odpovedal, jutri pobegnem.« Schulze vzravna svojo dolgo, tenko postavo in pravi: »S pošto ni nič! Takrat v jeseni sem naredil pošti uslugo in so dal nastaviti. Svojo redilno obrt sem pustil, odjemalce zgubil, vso zimo v grdem vremenu prenašal pisma in zavoje, zdaj pa, ko pride pomlad, ozdravi stari pismonoša, meni pa kratkomalo odpovedo. Meni nič, tebi nič, kot ne bi bilo nič, kot ne bi nič pustil! Tako delajo s siromaki 1 Od danes naprej sem socialdemokrat.« »Sram to bodi,« pravi Steiner, ki kot bivši podčastnik ni ljubil takih besed, »pa prav ti je! Najprej si imel srečo, ko smo vlekli, zdaj si pa obsedel. Meni gre pa še mnogo slabše kot vama. Groza vaju bo, če povem. — Groza! Gospodična Ivanka je vsadila saiato.« Prestane in gleda tovariša, kaj bosta rekla. Ta sta v zadregi, ker ju ni nič groza. »Groza vaju mora biti,« začne Steiner znova. »Vsadila ie saiato. Ker prihajajo vrabci in rujejo saiato, zahteva, naj se postavim s tubo na vrt in odpiskam vrabce.« »Ah! Cattivo! Kot spauracchio! Kot strašilo k »Da, kot strašilo,« ponovi Schulze užaljen, »naš poglavar!« »Kot strašilo, gospoda moja,« ponovi Steiner s poudarkom in se dvigne dostojanstveno kot kralj. »Jaz, jaz sem ji dal! Milostljiva gospodična, sem dajal, jaz nisem strašilo in nočem kaziti Vašega obrta!« »Magnifico! Splendido! Krasno si povedal.« »Milostljiva gospodična,« sem rekel, »strašilo je vedno kaka milostljiva gospodična. Nato mi je odpovedala službo.« »Terribile! Najprej žali, potem pa še odpove.« Ob ugaslem ognju sede in se posvetujejo o življenju. In ko vidijo, da so vsi brez službe, da je vreme lepo, pot suha, sklenejo obnoviti 6taro življenje, potovati kot godci kakor prej. Rdečica jih oblije od veselja. Govore o veselem potovanju, o srečnem počivanju ob cvetočih njivah ali v tihem gozdu, ki vabi k spanju, o samotnih krčmah in prijetnih prenočiščih, o mladini, ki ljubi ples, in o žvenkečem denarju. Nato govore o Robertu Winterju. »Ta ne pojde z nami,« pravi Steiner žalostno. Oba molčita, tudi ona že vesla, tla so jim Robert noče več pridružiti. »Ko bi vedel zakaj,« reče Steiner. »Meni, da noče biti nehvaležen. »Nehvaležni tudi mi nismo. Eno zimo smo tu preživeli in ai sami služili kruh. Zdaj gremo lahko mirno naprej. V začetku sem mislil, da zaradi dekleta — zaradi Lore —. Pa Lora je odšla. Ona ga ne drži več.« »Še druga r a g a z z a je tam — Kristina,« pripomni Italijan. Steiner odkima. »In punc to Kristina, sem se motil. Ne ljubi je — kljub volnenemu perilu. Ves iz sebe je bil, ko sem cikal na Kristino.« »Če postane hud, potem jo ljubi,« pravi pek, ko filozofsko nagubanči čelo. »Kajti hud biti in ljubiti — to je vedno združeno. Mislim pa, da ni z njim nič. Škoda! Visoka številka v našem kvartetu.« »Da,« pravi Steiner, »on je bil za nas. In zdaj nam manjka vodilnega glasu, vodilni glas pa moramo imeti.« »Pek lahko igra vodilni glas na trobenti,« meni Pohl. »Vodilni glas na trobenti se trdo sliši,« dvomi kapelnik. »Za bučeče napeve je dobra, pri ljubezenskih pesmih pa preveč seka. Rog je boljši. Mogočo najdemo kje v mesta hornista. Za ta čas si pomoremo s trobento.« Sklenejo poskusiti; godala so namreč spravili v pekarni. Tako sede trije pred temno pečjo. Kjer je odsevala majhna lučka, so se bleščale temnozlate iskre iz teme. »Gradovi, zidani na luni,« zapoveduje Steiner. Igrajo nekaj taktov. Prenehajo. Prepir. Začno znova, zopet prenehajo, znova prepir. »Pek, ti si dober za saiato k vpije Steiner. Pek je hotel ostro odgovoriti, toda prestrašen netopir, ki jo dremal v njegovi pekarni, se mu usede na glavo, ga spomni na v .vO neplodnost njegovega poklica in ublaži njegovo jezo. »Igraj ti na tubo vodilni glas,« pravi. »Vodilni glas igrati ni tako lahko. Privaditi se je treba. Se bom že učil. Ko bosta vidva v gozdu spala, bom stal poleg in se vadil v napevu.« »O m i s e r i c o r d i a, če bo^p spal, bo godel,« stoka Italijan. Zediuijo se za »Ricdorfcrja«. Ta je šel mnogo bolje. Mesta, kjer je Schulze kazal v vodilnem glasu nekaj negotovosti, jo zabrisal Steiner s polrojeno silo spremljave. Tako so se na koncu veselili »llic-dorferja« da capo. »Čakajte, p rokic t i postopači, Vam bom jaz takoj štel talctk Dr. Friedlieb jo vstopil in vihti palico. »Kaj se pa to pravi?« Godci prenehajo s strašno disonanco. »Va—vadimo so, gospod doktor, ker nara je to—to v zabavo.« »Za—radi napeva — glejte —« »Ker—ker imamo čas!« »Laž! Predrznost! Pobegniti hočete! Uiti! Postopati! Beračiti!« Zmedeno se spogledujejo, slišijo ko« maj besedico od grmeče pridige doktor-jeve. Steiner 1 ot poglavar družbe so čuti dolžnega, da se zavzame zanje. »Gospod doktor, godba je v krvi! Kakor morajo peti ptički na drevju, tako je tudi pri nas.« i Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljnbljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vls it vls hotela „Union"). Telefon št. 57 in 470. Račun poštno-čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080. Podružnice: CELJE, UJAKOVO, MARIBOR, NOVi SAD SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: L LED. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,090.000-—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. mum ob prilifri mladinskih. Kjer se nahajajo tudi cerJroeni predmeti. Strelišče, šotori itd. Vstopnine oziroma fantovskih dni v nariborn IZ! Na vesclifiiemu prostoru svlrafa dnevno 2 godbi. veseliCni prostor od !8h naprei Se 3 Din. ,Vesna1 Pohlin & drngovi Kamnik, Slovenija tvornlca vhsnio, rinSl ', kljukic z čevlje, raznih spon* ln novtnastlh gumbo/ se priporoča za cenjena naročila, Zahtevajte cenik in vzorce. Trgovci popust. — Pisma na Ljnbljana I, poštni predal 116 Paviljon ) 3fc3 USTANOVLJENA leta 1846. TELEFON štev. 563. Gradbeno podjetje le* • j • mi Prostovoljna sodna javna dražba v zapuščino pok. Rafaela Giontinija spadajočih predmetov: pohištva, najrazličnejših starinskih predmetev velike vrednosti, knjig (n. pr. I. izdaja Valvazorja) itd., se bo vršila v torek, dne 26. avgusta od pol 9. zjutraj naprej na Valvazorjev trgu štev. 7, I. nadstropje. MATE HAFNER, notar kot sodni komisar. Siegel & drug d. z o ~~ tkalnica platnenega i bombažnega blaga m. PISARNA: Dunajska cesta štev. 25. Podjetje projektira in izvršuje '--a v gradbeno stroko spadajoča dela. — ENODRUŽINSKE HIŠE v opeki in «HerakIltu« (najcenejši stavbni način). — PROJEKTI za enodružinske hiši so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne se nudi po konburenč. cenah lepo, močno žgano OPEKO. — Z lastnega gramozoloma vse vrste PESKA — ZALOGA vsega gradbe- nega materijala na MARTINOVI CESTI. iii r. z. z o. z. v novopreurejenifa prostorih ¥ LJUBLJANI MESTNI TRG 6 MESTNI TRG 6 obrestu e vloge na hranilne knjžice in tekoči račun po Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obresiu,e tudi višje po dogovoru. Sprejema v IMKHSO FAKTURE in CESiJE TERJHTEV. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavitvi. Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo. Izvrsten pridatek za kavo. NESKUDLA tvornica cerkvenih paramentov, zastav in orodja Sv. Petra cesta 25 vabi preč. duhovščino, cenj. društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše in najpopolnejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav, ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev itd. v češkoslovaškem paviljonu na letošnjem VELESEJMU V LJUBLJANI. 4656 AniomoMli poceni naprodaj: 9—23 HP Puch, karbid, razsvet. . Din 30.000 11—30 HP Puch, električna razsvetljava, 16—18 HP Austro Fiat, elektr. razsvet., 24 HP Anstro Fiat, elektr. razsvet. 35 F" Mercedes, elekt. razsvetljava, 24 HP več Fordov, električna razsvetljava, komad Din 10.000 do Din 30.000 »JUG0AUT0« - Uubljana TELEFON ŠT. 236. Rcyal Mail Line Kr. angleška poštno-parobrodna linija. General, zastopstvo za kraljevino SHS; Zagreb Trg I. štev. 17. Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Southampton y Novi Jork in Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton ▼ Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenoi Aires, ♦ San Paolo. Odprava potnikov 1, 2, 3. razreda. — Kabine 3. raz. z i in t posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzina Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4. Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAO, Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Piometna banka v Sarajevu in Gruža. Naslov za brzojavke; Prometna banka. Dopisovanje v vseh jezikih. • 0 Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.). B zojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2. žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlte, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane kljuke za podobe, zid itd., vijaki z maticami, zakovice za tenderie, kotle in mostove, vijačni čepi; verige.