855-V 601002U0 □ SREDNJA KNJUNICA p P.126 I [umri 13 MiiMia HHHHk 66001 KOPER . Primorski ^tnina nlačana v oninvim _ _ _ _ «* «5fcpj| ttr,2£Z’J2T Cena 200 lir nevnik Leto XXXIII. Št. 122 (9730) TRST, nedelja, 29. maja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhaja« v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v uskarm ..Doberdob* - ° cu pr1 Gorenjl TreDuS1' 06 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Pomanjkanje poguma i ali politične volje? STj dbormštvo za vzgojo strokov-mr' no usmerjevanje in kulturne Javnosti je pripravilo predlog o Beliti)! dežele na šolske okraje. t*di se. da je deželna uprava upoštevali nekatere nove f*>e, ki so zrasli iz razprave ie zato delno spremenila svoj „V°tu' načrt in se sedaj pred-. l'lju deželnemu zboru z osnut-^ 0 18 šolskih okrajih. u predlogu bo te dni začel raz-'^jati deželni zbur Ni znano, j J s° o predlogu razpravljale de-jCg,!e poslanske skupine, t.j. stran-0' čeprav je znano, da se danes j.nafPomcmbnejših zadevah v ok-J" dežele dosegajo skupne odlo-t l’e. kot se je nedavno zgodilo t Problem’ zakonodajnih ukrepov s potresom in obnovo po Ig Tesu. Izražamo upanje, da se zgodilo, ker bi bila v takem ^ ^ru vsaka razprava v dežel-lo z^oru brezpredmetna in gola I^ttmlnost Izražamo to upanie, uj 'jočemo verjeli, da je glede sfei/, okrajev vse zaključeno in ^ do predlog takšen, kakršen se jejTfl Prikazuje v dokumentu de-Vlade, romal na ministrstvo t^ojo in izobraževanje v K im/ tr bo dobil, le pritrdilen pečat. B °kument deželnega odborništva ^r°zdelit::i deželnega ozemlja na piskih okrajev je verjetno na *Ploš, le ki je JPo dober., Verjeti, mu je, da bd premišljen, da je upoite-Pooblastilni zakon in poobla-odloke. mnenja krajevnih šolske strukture, število u-ozemeljsko strnjenost ipd. V s, 'vei ij^tno je bil dokument sestav-dg v duhu pooblastilnega zako-L.' M zahteva čimvečje vraščanje d e V družbo, t.j. šole v službi iij '*be in d smislu potreb sedala. ri jutrišnje družbe. Verjeli je t|:.1 dokumentu deželnega odbor-tkf1'0’ da morajo postati šoislci (i ?J* nove enote, ki naj se cim-i,j \ Pokrivajo z drugimi krajev-enotami, ki so nastale v /etih (sncioekonomska ob-jl ,a" gorske skupnosti, prevozna ipd.) ali bodo v najkraj-t času nastale (urbanistična ob- ^ e"'Jar ima ta dokument hibo, ,e niti ne skriva: dober bi bil jL Lombardijo, za Lacij, za To-k'1"- kjer obstaja ena sama L?° šol —- italijanska. Ni pa do-ZU Furlanijo - Julijsko krajino, lijr obstajata dve vrsti šole. ita-0 in slovenska. Deželno od-^ »iHvo, ki je priordvilo doku-k je torej poslušalo, nekatera dru "to ir, popolnoma , zanemarilo jjg80 mnenja in zahteve, ko je te*a predloge o ustanovitvi sloje ®"e0a šolskega okraja. Kolikor P«6oi , ■ Jtaci okraj, da ne govorimo biuH1' knkor so se za slovenski lt|isl!- °^rai izrekli obstoječi slo-tfe šolski sveti, t.j. demokra-Sa ■ en' organi, slovenske ^kzgcije brez izjeme in nelca-vsedriavne stranke Deželno za vzgojo, strokovno Zn°no, so celo nekatere ’ javne Ocj n°Ve (občine) zahtevale sloven- %Jr{evanje in kulturne dejav-\ ie torej brez večjega napota Otirelc!o delu deželnega javne-klatenja vlogo demokratičnega \Sednika in popolnoma prezrlo 0e"!'bi del prebivalstva. Slo^"0 odborništvo odpravlja *e60 s"° slovensko zahtevo in zah-\ delo italijanske demokratične \ °'s!i .s formalističnim izgovo-Pooblastilni zakon in po-odloki ne predvidevajo \h0m,,ih okrajev za manjšino». ^ <^i zakon pa. da se ne %e dknil sedanje avtonomne re-^ j?a nemško in ladinsko šolo Sejnem Tirolskem, sploh ne okrajev v boceiiski po-j1, kar pomeni, da uporablja 'lih .čepo manjšinsko ( šolstvo "e» kriterije, Ici jih dežeino mni0 v Furlaniji - Julijski \ * noče predlagati mlni-Ar-javno vzgojo. Slovenska Nu ° e<) posebnem šolskem o-naj bi združeval vse venskih šot od otroških \ do vjšje srednje šole, je * ^žh 'a načeHb vraščanja šole t.j. v duhu pooblastilne-\, j,. r‘a 'in pooblaščenih odln-ie ih je popolnoma de-J1 u .lc"n zahteva, v duhu časa %(dithu napreclnih in modemih \j^'lUčva je torej bila in je l,Hva in bi jo bila morala dežela uprava ponesti dalje, se zanjo boriti na ministrstvu, če bi le to zanikalo slovenski šoli ureditev. ki izhaja iz dveh nepopolnih zakonov o slovenski šoli na Tržaškem in Goriškem. Toda ne. deželno odborništvo poroča deželnemu zboru, da se zavzema za neko posebno institucijo za slovensko šolo, ki naj bi jo dosegli s popravkom ali dodatkom pooblastilnega zakona in pooblaščenih odlokov, o-benem pa prizna, da se je zanimalo za takšno rešitev le v prejšnji zakonodajni dobi in da se v sedanji, novi zakonodajni dobi, ni zganilo in ni nkrenilo ničesar v tem smislu. Do 20. junija 1976 je deželno odborništvo «na osebni ravni» vzpostavilo stik z ministrstvom v tem smislu. Po 20. juniju 1976 pa nič več, T:o je težko in zanimivo priznanje. Torej po 20. juniju 1976. po političnem potresu, ki ga je doživela Italija, kjer je na vseh ravneh prišlo do velikih sprememb, čemur smo vsi priča, se deželno odborništvo ni več zanimalo, da bi ministrstvu prikazalo pravo stanje v deželi in opozorilo na soglasne zahteve Slovencev, ki hočejo, da se slovenske šole združijo v poseben, mtipičem (kot je «tipično», da Nemci in Ladinci ga sploh nimajo), okraj kot prvi korak k «druž-beni samoupravi», fcj naj bj bila lista dokončna oblika, o kateri, celo odborništvo govori v 'svojem dokumentu. V predlogu deželnega odborništva za vzgojo, strokovno usmerjevanje in kulturne dejavnosti gre za de jan je. ki postavlja slovensko šolo celo izven samega ditfffi' m ''črke dveh prejšnjih šolskih zakonov o slovenski šoli. Predlcig delitve v okraje brez - posebnih teles za slo vensko šolo pripravlja dvojni tir za slovensko šolo: na enem tiru naj bi še vedno učinkovale določbe dveh posebnih zakonov za slovensko šolo na Tržaškem in Goriškem. na drugem tiru pa naj bi bile slovenske šole samo slovenske do zavodskih in okoliških sveiov, «integrirane» z italijanskimi šolami pa na višji ravni. Iz tega ne samo. da nastaja nacionalna krivica, pač pa tudi in celo upravna ter politična zmešnjava, ker se bodo morale vsakodnevno tudi usklajevati «posebne» določbe dveh zakonov z *integriranimi» šolskimi o-kraji. Kdo bo imel prav? Večinsko italijanski šolski okraj ali pa slovenska šolska uprava? To pa še ni vse. Ne bi želeli pripisali deželnemu odborništva za vzgojo tega, kar morda ni želelo. Vendar je po ukrepu deželnega odborništva za javne ustanove, ki je v duhu diskriminacije slovenske narodnostne skupnosti zavrnilo statut kraške gorske skupnosti, sedanji predlog odborništva za izobraževanje drug nizek udarec proti Slovencem naši deželi. Zato je treba io nameravano krivico popraviti. Demokratične stranke bodo o tem dokumentu razpravljale. Slovensko javno mnenje, ki se je tako enodušno zavzelo za slovenski šolski okraj, pričakuje, da bodo demokratične stranke vnesle v predlog popravek o slovenskem šolskem okraju. Ne gre za nebistveno zadevo, marveč za načelo o pravicah narodnostnih skupnosti, ki izhaja iz ustave in ga striktno spoštujejo v primeru nemške, ladinske in francoske narodnostne skupnosti, če je dežela mnenja, da je bilo to načelo za Slovence prekršeno v pooblastilnem zakonu in pooblaščenih odlokih, naj ga sama vnese v lasten predlog in naj se spoprime s centralno oblastjo. Saj so Slovenci nepogrešljivi del dežele in vsaka njim prizadejana krivica, je istočasno udarec proti avtonomiji Furlanije - Julijske krajine. Stranke ustavnega loka v deželnem zboru so nedavno uradno izjavljale ob svojem obisku v Ljubljani in v Kopru, da se bodo zavzemale za pravice manjšin, tako kot je pojmovano in napisano v osimskih sporazumih. Sedaj je priložnost, da to dokažejo z dejanji, ker, je vsaka teorija dobra le v trenutku, ko se preverja v vsakodnevni praksi. Hočemo verjeti, da' bodo stranke ustdvnega loka storile svojo dolžnost 'iti v razpravi popravile to, kar deželno odborništvo za vzgojo ni imelo pogumd ali politične volje, storiti. KAREL ŠIŠKOVIC POSLALI SO GA VSEM STRANKAM USTAVNEGA LOKA ’ ■.. . j ■ t ■' - 1" ■ Dokument KD pojasnjuje nesoglasja glede javnega reda in gospodarstva Zaccagnini o «enakopravnem dostojanstvu» vseh strank - Socialisti trdijo, da je «dokument» le zapisnik pogajanj, ne pa osnutek programa RIM, 28. — Voditelji krščanske demokracije so v jutranjih urah razposlali vsem strankam, s katerimi so potekala pogajanja o oblikovanju «minimalnega» skupnega programa dokument, ki v bistvu obnavlja osnovne teme pogajanj in «postavlja piko na i» glede stališč KD do nekaterih spornih vprašanj. Dokument, ki ga je Zaccagnini napovedal tajnikom demokratičnih strank v svojem telefonskem razgovoru v petek zvečer, je sestavljen iz štirinajstih tipkanih strani in je razdeljen, kot so bili razvejani razgovori, na štiri poglavja, ki zadevajo osnovne teme razgovorov: gospodarstvo, javni red, krajevne uprave in finance, šolstvo, zdravstvo in druge reforme. Prvotno je bilo mišljeno, da bo n n Milimi i iniiiiii m uiiiiiii Predlagano črtanje vprašanja STO z dnevnega reda OZN NEW YORK, 28. — Včeraj sta predstavnika Italije in Jugoslavije pri združenih narodih veleposlanika Piero Vinci in Jakša Petrič obiskala glavnega tajnika OZN Kurta Waldheima in mu izročila spomenici z enako vsebino, v' katerih italijanska in jugoslovanska vlada predlagata, da se črta z dnevnega reda OZN teritorialni' spor med Italijo in Jugoslavijo. Gre za.zahtevo, ki se nanaša na popolno ureditev meja med Italijo in Jugoslavijo z osini-sPčr.azpmuni, kar je popolnoma odpravilo vsako >do sedaj nerešeno vprašanje med državama, 'še posebno pa vprašanje u-stanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo vključeno na dnevni red varnostnega sveta leta 11147, se pravi že pred 30 leti. Formalno je prišlo to vprašanje na dnč v ni red na vsakem letnem zasedanju skupščine OZN Ob predaji spomenie sta jugoslovanski in italijanski veleposlanik izrazila glavnemu tajniku Združenih narodov zadovoljstvo njunih vlad za uspešen zaključek pogajanj med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi moje. ki je postala ena najbolj odprtih meja na svetu Jugos'ovanski veleposlanik Petrič je še posebno poudaril važnost pos?ga predstavnikov obeh držav pri glavn-m tajniku OZN, ki je tudi v duhu helsinške listine in je bi! napravljen prav na predvečer beograjske konference, na kateri bedo razpravljali o iz vajanju helsinških dogovorov. dokument ostal »rezerviran*, kot sploh ves potek pogajanj. V tem smislu je podtajnik KD Giovanni Gallcni dal tudi izjavo radijskim časnikarjem, vendar so tiskovne agencije v popoldanskih urah objavile izčrpno besedilo dokumenta. Iz tega izhaja predvsem, katere so sporne točke, o katerih pričakuje KD odgovor ostalih strank. Kajti znano .je, da bo morala KD sredi prihodnjega tedna vendarle sklepati o tem, kaj storiti sedaj. Demokratične stranke, predvsem komunisti in socialisti, pa tudi socialdemokrati in republikanci, vztrajajo pri tem, naj se čimprej skliče skupno zasedanje tajnikov vseh strank ustavnega loka in na tem sestanku nadaljujejo pogajanja. KD pa je doslej vztrajala, da je bolje, če se o spornih točkah ■minimalnega ■ programa* sporazumevajo strokovnjaki strank. Osnovna sporna točka je, seveda, politični okvir pogajagj. V dokumentu KD je jasno navedeno stališče vodstva, da se «politični okvir ne sme spremeniti*. Andreotti pa je v dveh svojih izjavah po povratku iz Romunije poudtiril, da bi sedanja vlada in ostala politična ravnotežja morala ostati nespremenjena do [»mladi 1978, ko bodo evropske parlamentarne volitve. Tedaj bodo namreč komunisti pol nopravno izvoljeni v vse organe EGS in domnevati je, da bi KD tedaj imela ’«alibi» za morebitno tesnejše dogovarjanje s komunisti. Na evropskih volitvah pa bi lahko tudi p everila, ali je morala za sedanjo politiko minimalnih spora zumov* plačati določeno volTno ceno. Kakorkoli že, dokument KD ugotavlja. da se ostale stranke ne strinjajo s tem in vztrajno pou-darjajo. da bi programski sporazum vplival tudi na politična ravnotežja. Odgovora na dilemo de mokristjam ne dajejo in očitno.prepuščajo sklep seji vodstva stranke. Pač pa je tajnik KD Zaccagnini v članku za «H Popolo* poudaril, da morajo vse stranke uživati «e-nakor- avno dostojanstvo*. Zaccagnini torej spet ponuja roko manj šim strankam, potem ko jili je zajela psihoza, da bi jih morebitni sporazum med KPT jn KD strl kot dva mlinska kamna. Dokument KD nadalje oiienja o stale sporne baške, ki so javnosti v glavnem znane: gre za predlog o »policijskem priporu*, nadalje o telefonskem prisluškovanju, ds bi preprečili zločine, za avtonomijo sindikata agentov javne varnosti ter na gospodarskem pod-očju, za predlog KD, da bi'jeseni, ob morebitnem neuspehu gospodarske poli- tike zaviranja inflacije »še enkrat preverili mehanizem premične lestvice*. ' Glede šolske reforme in zdravstva pa se KD sklicuje na dogovore v parlamentu, kar pomeni, da sporazuma na pogajanjih niso sklenili, Na dokument KD stranke še niso uradno odgovorile, niti ga niso komentirale. Le v socialistični! krogih kroži komentar, da so »demokristjani poslali zapisnik naših zadnjih sestankov, sedaj pa pričakujemo, da nam pošljejo še svoj osnutek programa*, (st.s.) RIM, 28. — Predsednik avstralske vlade John Malcom Fraser je prispel danes na tridnevni zasebni obfsk v Riin. Fraser je na pati v London, kjer se bo udeleži) sestanka predsednikov vlad držav Commonwealtha. V ponedeljek se po Fraser srečal s predsednikom vlade Andreottijem. POGOVORI MED KANCLERJEM Zli NEMČIJE IN ITOSCD,NIKOM TITOM Schmidt: Jugoslavija je za Nemčijo pomemben zunanjepolitičnipertner» Izredno zanimanje za politiko neuvrščenosti - Schmidt odpotoval v Dubrovnik BEOGRAD, 28. — Kancler Zvezne republike Nemčije Schmidt si je danes dopoldne v Beogradu najprej ogledal Kalemegdan, nato pa je obiskal kongresni center v Novem Beogradu. Zatem je ugledni gost v Parku prijateljstva posadil drevo miru. Opoldne je predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo Jo-vanko priredil v Belem dvoru na Dedinju kosilo v čast kanclerja Schmidta in njegove soproge. Med kosilom sta predsednik Tito in Helmut Schmidt izmenjala zdravici. Tito je v svoji zdravici med drugim dejal: «Tisto kar smo v sorazmerno kratkem času dosegli potrjuje da pravilno ■ usmerjamo naše napore. Ne bom podrobneje govoril o možnosti nadaljnjega u-spešnega razvoja, našega ekonomskega in drugega dvostranskega sodelovanja, ki temelji na obojestranskih interesih, želim le poudariti, da to sodelovanje ne moremo opazovati samo skozi števil- ke, marveč tudi skozi tisto konkretno in vse krepkejše zaupanje in duha sodelovanja, ki se s tem vzpostavlja med milijoni Jugoslovanov in Nemcev. To je moralni in politični kapital, ki je izjemnega pomena.* Tito je nato spregovoril o neuvrščenosti, in ob tem poudaril, da je to edina pot, ki tako državam v razvoju, kot tudi razvitim državam zagotavlja nemoten razvoj. Kancler Schmidt pa je v odgovoru na zdravico dejal, da Nemčija in Jugoslavija predstavljata državi z različnima družbenima ureditvama, «Ne glede na to pa vam lahko rečem, da vas globoko spoštujem kot državnika ter da že dolga leta z občudovanjem spremljam vašo politično pot. Malo je takih politikov, ki so imeli tako dolgo ustvarjalno obdobje, in ki so imeli možnost da v takšni meri kot vi oblikujejo in doživljajo rezultate svojega lastnega življenjskega dela. Da je Jugoslavija danes združena in sposobna uniiinMiniiiiniiiiiiuiiinnnnniininiiiiiinniiininiuiiniiiinMiiniinmininniiiiiniiniiniiniiiiiiniiiimiiiiiiiiiiunniiMnniunninninniiiiiriininiinininnuii V PARTIZANSKI GABROVICI PROSLAVA PARTIJSKIH JUBILEJEV ZKS IN ZRJ Naprej po revolucionarni poti ki jo je začrtal tovariš Tito Slovesnosti je prisostvovalo vetuo ljudi, med katerimi so bili vidni slovens’ i družbeno - politični delavci - Odprtje prenovljene partizanske tiskarne «Žena» , V partizanski Gabrovici, majhni vasici, ki stoji na koncu Oscp-ske doline., je bilo'včeraj vzdušje živahno in obenem svečano kot že dolga leta ne. Simbol trpljenja in upora orebivalcev Slovenske Istre v časih, ko je bilo krvoločno divjanje nacistov in fašistov na višku, središče organizacije osvobodilnega gibanja, oporišče slovenskih in italijanskih udarnih enot, je Gabre vica dobila častno nalogo, da organizira osrednjo proslavo zgodovinski! jubilejev: 40-letnice ustanovitve slm.nske komunistične partije in 4»etnico prihoda tovariša Tila na čelo KP Jugoslavije v Slovenski Istri. In Gabrovica je nalogo vestno izpolnila. Slovesnost, ki je bila na prireditvenem prostoru med starim in novim delom vosi, je potekala v duhu prijateljstva in bratstva i-talijanskih in slovenskih partiza- ■■■■1111111 m m im ■■■■■, im.■■■■■■■.■■■■■■■■■■■■■■■■■■K.... Direktorji jugoslovanskih TV postaj gostje agencije Alpe-Adria v Trstu Sprejel jih je predsednik deželnega sveta Arnaldo Pit toni, ki je poudaril pomembno vlogo televizije pri zbliževanju med narodi - S problemi Slovencev v deželi jih je seznanil predsednik SKGZ B. Race ■ Pri spomeniku NOB v Dolini jih je pozdravil župan E. Švab Predsednik deželnega sveta Arnaldo P ittoni (levo) pozdravlja direktorje jugo slovanskih TV postaj, ki so prišli v Trst kot gostje agencije »Alpe Adria* Včeraj se je mudila na obisku v Trstu kot gost agencije Alpe-Adria 15-članska skupina direktorjev in vodilnih predstav..:kov jugoslovanskih televizijskih postaj iz Beograda, Zhgreba, Ljubljane, Skopja, Titograda, Sarajeva, Novega Sada, Prištine in Kopra. Goste je v opoldanskih urah sprejel predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Amal-do Pittoni. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik Pittoni iz- razil zadovoljstvo nad dbišfeom, ki se «vključuje v stike med gospodarskimi in kulturnimi ustanovami sosednjih držav in ki pomembno ■prispevajo k utrjevanju prijatelj-, stva in sodelovanja med.Italijo in' Jugoslavijo*. Potem ko je oživil vtise z nedavnega obiska delegacij deželnega sveta in deželnega odbora v Sloveniji in Hrv.atski, med katerimi je prišla do izraza obojestranska volja in interes do poglabljanja medsebojnega sodelova- nja, je Pittoni izrekel zahvalo predstavnikom jugoslovanskih sredstev informiranja za poudarek, ki so ga dali tem obiskom. > Predsednik Pittoni je nato, govoreč o osimskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo dejal, da se z njim začenja novo obdobje v gospodarskih in kulturnih odnosih med sosednima državama in da predstavi,’ v tem smislu Osimo (Nadaljevanje na 2. strani). ’ nov ter naprej lih sil ki se kot pred 35 leti še vedno bojujejo za skupni cilj napredka in hobše prihodnosti, vendar v vzdušju novega sodelovanja med državama, ki sta /. razvojem medsebojnih odnosov in z odpiranjem meje veliko prispevali k popuščanju napetosti v tem delu Evrope. To prepričanje je izzvenelo v besedah slavnostnih govornikov, elana sveta federacije Branka Babiča in podpredsedniku Skupščine občine Pirati Ricearda Giacouz-za, ter v kratkili pozdravnih nage v. rih predsednika in tajnika tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturfi Calabrie ter Dušana Košute, pa tudi v borbeni pesmi Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je dovršeno podal svojo nekoliko prenovljeno partizansko balado Vas, ok-ašena z zastavami, ki so ponosno plapolale v lahnem vetriču, je sprejela goste, ki so se zbrali v izrednem številu, preprosto, vendar pa zelo prisrčno, tako da so se res počutili kot doma. Tovariško vzdušje je botrovalo obujanju spominov na lepe in hude ure, v katerih se je prekalilo prijateljstvo. ki jc vzklilo iz skupnega boja proti okupatorju rokovanju in objemanju med prijatelji, starimi-znanci in soborci ni bilo ne konca ne kraja. Pomešani med slavnostno razpoloženo; množico so bili številni predstavniki SRS. med temi predsednik predsedstva ZKS France Popit, obalnih občin in borčevskih organizacij, ter delegacije mest pobratenih s Koprom, zastopniki pokrajinskih odborov VZPI -ANPI iz Trsta in iz Ferrare. Po uvodnem nastopu koprske godbe na pihala Enotnost iz Kopra in Tržaškega partizanskega zbora je povzel besedo Branko Babič, ki je'v daljšem, občutenem govoru orisal velik prispevek Gabrovke in Slovenske Istre k o-svobodilnemu boju jugoslovanskih narodov in obenem poudaril, kako razvoj Jugoslavije v samoupravno socialistično demokracijo izhaja iz temeljnih načel revolucije. Potem ko se je na kratko dotaknil vprašanja osimskih sporazumov ter njihovega pomena za mir in popuščanje napetosti v Evropi, za razvoj sodelovanja med sosednjima državama in za vsestran-kj razvoj narodnostnih škupnosti, ki živijo v Italiji in Jugoslaviji, je Babič sklenil svoj govor z oblju bo, da bo samoupravna družba v prihodnje posvečala večjo skrb in izkazovala še večjo solidarnost vsem tistim, ki so potrebni pomo-, či. In med temi je tudi partizanska Gabrovica. v skrbi do katere «smo bili v preteklosti nekoliko počasni in skopi.* Po posegu Riccarda Giancuzza in kratkih pozdravnih nagovorih nekaterih gostov, je slovesnost sklenil Tržaški partizanski pevski zbor. Ob koncu so udeleženci slavja poslali predsedniku Titu pismo, v katerem so mu čestitali ob življenjskih jubilejih ter se obvezali, da bodo nadalje- vali po revolucionarni poti, ki jo je začrtal. Ob priliki proslave pomembriih partijskih jubilejev so odprli obnovljeno ’ partizansko tiskarno «žena», oho od tolikih, ki so med vojno delovale v Gabrovici. (vt) RIM, 28. - Po podatkih osrednjega statističnega zavoda, se je inflacija nekoliko umirila .V aprilu so so cene na debelo povišale za 0.11 od sto, v primerjavi z marcem, kar bo ugodno vplivalo na cene potroš-nega blaga v prihodnjih mesecih. Zato predvidevajo, da sc bocio cene na drobno v maju povišale približno za 1.2 od slo. Obenem so v teh dneh sporočili, da se"1 zmanjšuje tudi notranja poraba, čeprav je trgovinska bilanca šc vedno hudo pasivna. Po drugi strani pa bo sedaj ugodno vplival na plačilno bilanco naraščajoči turizem, ki doseže v poletnih mesecih najvišjo raven. za velike politične in ekonomske dosežke ter da je neodvisna jc vaše osebno deio,» je dejal Helmut Schmidt. Jugoslavija je za nas pomemben zunanjepolitični partner. Želimo da Jugoslavija to tudi o-stane. ter da še naprej vodi svojo konstruktivno politiko usmerjeno k popuščanju napetosti v Evropi in v svetu, je na koncu svoje zdravice dejal zaliodnonemški kancler. Predsednik republike Josip Bro* Tito in kancler Zvezne republike Nemčije pa sta imela danes tudi sklepne politične pogovore, ki so bili izjemno vsebinski. Izmenjava mnenj se je nanašala na aktualne mednarodne probleme in dvostransko sodelovanje. Po pogovorih sta predsednik Tito in kancler Schmidt v Belem dvoru dala izjave novinarjem. Osnovno temo pogovorov so predstavljali problemi zlasti dežel v razvoju, še posebej v Afriki in v zvezi s tem je tekla tudi beseda o dialogu »Sever-Jug», v katerem Jugoslavija igra zelo pomembno vlogo. Helmut Schmidt je nadalje dejal,' da sta med pogovori °be strani pokazali veliko zanimanje za nadaljevanje dialoga o procesu popuščanja napetosti v svetu, še posebej v Evrooi. Ugotovili smo tudi, je dejal Schmidt, da ima bližnji sestanek konference o evropskem sodelovanju in varnosti v Beogradu v tem procesu izjemno pomembno vlogo. V svoji izjavi pa je predsednik Tito dejal, da sta največ pozornosti namenila položaju v Evropi, zlasti v ,zvezi z bližnjo beograjsko konferenco. Oba sva prepričana. da bo to srečanje uspelo. Oba sva tudi izrazila zaskrb-Ijgjiost zaradi kriznih žarišč v Afriki, Aziji in drugje, saj le la predstavljajo neposredno nevarnost za vojno, je dejal predsednik Tito. V nadaljevanju je Tito spregovoril o odnosih s sosednjo Italijo, kj so zdaj prav vzgledni, saj je odpravljeno .tisto kar je bjlo med državama desetletja sporno. Pogovarjali so se tudi o uporabi jedrske energije v miroljubne namene. Kancler je dejal da Nemci nimajo namena izdelati atomske bombe tako kot tudi Jugoslavija nima tega namena. To je tudi naše stališče, je dejal Tito, ne moremo pa se strinjati s tem, da se ne bi tudi naši državi okoristili z razvojem jedrske znanosti, saj se da z uporabo jedrske energije v miroljubne namene rešiti številne probleme. Kancler Zvezne republike Nemčije Helmut Schmidt je nocoj s posebnim letalom odpotoval v Dubrovnik. kjer bo ostal na krajšem oddihu. JOŽE MUSA MHMiMMiMiuunmi»nmiiininininmMMmnnnmniuH»nM«iiimiiiiniiinnnnnmniitm»imtmt«tinn.Ml PO IZPUSTITVI 105 OTROK 56 talcev na vlaku še vedno v rokah moluških teroristov HAAG, 28. — Po izpustitvi 105 otrok, ki so jih imeli v rekah Južni Molučani kot talce v osnovni šoli v Bovensmildu, imajo juž-nomoluški teroristi v šoli še vedno v rokah štiri učitelje. Najslabše pa se godi 56 potokom na vlaku, ki ga je druga skupina desetih Južnih Molučanov ustavila pri Gronninge-nu in pridržala potnike kot talce. Južnomoluški teroristi, kot smo že poročali, zahtevajo od .nizozemske vlade izpustitev svojih 21 tovarišev, ki so sedaj v zaporu zaradi podobne teroristične akcije, ki so jo izvedli leta 1975 na Nizozemskem na nekem letalu. Obenem zahtevajo, da jim da nizozemska vlada na razpolago letalo, da odpotuje skupno s svojimi tovariši v zaporu. Teroristi imajo vlak v rokah že teden dni in je stanje talcev zelo ■ resno. Do sedaj so občasno dobival: hrano, primanjkoval pa jim je sanitarni material. Po dogovoru s teroristi so jim danes pripeljali nekaj pomoči, tako da bodo lahko vlak očistili in razkužili. ■ Na vlaku je tudi ženska v osmem .mesecu nosečnosti, ki nujno potrebuje zdravniško pomoč. Do sedaj jo teroristi niso hoteli izpustiti. Predsednik nizozemske vlade je danes zanikal vesti, da b: se vlada neposredno pogajala s teroristi in izjavil, da je začela samo razprav-• ljati o zahtevah Južnih Molučanov. Pomoč Jugoslavije prizadeti Furlaniji in Beneški Sloveniji BEOGRAD, 28. — Tukaj so sporočili, da je jugoslovanska vlada nakazala za prizadeta območja po lanskem potresu v Furlaniji in Beneški Sloveniji 60 milijonov dinarjev, oziroma okrog 3 milijarde lir. Zadevni zakonski osnutek je bil že predložen zvezni skupščini, ki ga bo odobrila v prihodnjih tednih. S tem denarjem naj bi postavili 5 novih montažnih hiš, dva kulturna domova in popravili okrog sto poškodovanih stanovanj. Izvedba tega programa je bila dodeljena SR Sloveniji, o tem vprašanju pa so že razpravljali na nedavnem obisku delegacije deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v Ljubljani. Jugoslavija je do sedaj poslala v prizadete kraje po potresu v. naši. deželi za 35 milijonov dinarjev pomoči. COMO, 28. — Skupina karabinjerjev je danes zjutraj vdrla v skrivališče ugrabiteljev v Meronu di Lura-go dErba in osvobodila Erminia Rimoldija. ki so ga ugrabili 19. maja letos. Med akcijo so karabinjerji aretirali dve osebi. TRŽAŠKI DNEVNIK 29. maja 1977 VPISOVANJE V SEZNAM KMETIJSKIH PODJETNIKOV Za izpolnjevanje dvojezičnih vlog naj se kmetje obrnejo na Kmečko zvezo Vpis vseh upravičencev - prvi korak za dosego demokratičnega predstavništva v komisiji, ki bo upravljala seznam Danes bodo kmetovalci v. deželi Furlaniji - Julijski krajini poklicani na volišča, da izvolijo svoje predstavnike v komisijah, ki bodo upravljale sezname kmetijskih podjetnikov. To se bo zgodilo v goriški, videmski in pordenonski pokrajini, v tržaški pokrajini pa bodo volitve p-edvideno šele jeseni ali v zimskih mesecih. Krivdo za to zamudo je treba pripisati tržaški trgovinski zbornici-, ki se je izmikala in se še izmika svojim dolžnostim, da bi dala na razpolago tako tajniško osebje, ki bi omogočalo redno dvojezično poslovanje, upoštevajoč dejstvo, da je ogromna večina kmetov v tržaški pokrajini slovenske narodnosti. V tržaški pokrajini tečejo zato sedaj šele priprave za vpisovanje u-previčencev v seznam kmetijskih podjetnikov, ki se bo zaključilo 8. julija. Večina našrh kmetov sicer meni, da ta seznam mogoče niti ni tako potreben, saj če je njegov namen ta, da bodo prispevki za kmetijske dejavnosti šli zares samo kmetom, bi lahko pri določevanju pod-pir uporabili sezname službe za poenotene kmetijske prispevke, v katerih so naši kmetje že vpisani. Vendar je zakon tu in zato je nujno, da se vsi kmetje vpišejo in se udeležijo volitev, da se tako zagotovi njihovo demokratično predstavništvo v komisiji, ki bo seznam vodila. Tega se dobro zaveda tudi organizacija Coldiretti iz Ul. Roma, ki je prav te dni začela razpošiljati našim kmetom pisma, s katerimi jih vabi v svoje urade, da jim bo sa me izpolnjevala dvojezične prošnje za vpis. Temu vabljenju pa naši kmetje ne bodonasedli, saj dobro vedo, da se ta organizacija ni nikoli borila za njihove pravice, tako n* za življenjske pravice, na primer, ko je šlo za razlaščevanje najboljših kmetijskih površin, kakor tudi ne za narodnostne pravice. Še toliko manj bodo naši kmetje nasedli prigovarjanju, naj poleg prijave za vpis, podpišejo tudi dokument pr.ed notarjem. V tej fazi namreč ni potrebno nobeno notarsko ove-rovljenje podpisov: to pride na vrsto šele, ko bodo razpisane volitve in si bodo kmetje sami in demokratično izbrali svoje predstavnike v komisijo za upravljanje seznama kmetijskih pod,jetnikov. Kmetje naj zato ne podpisujejo drugih listin, ker bi se drugače jeseni ali pozneje, kadar bodo razpisane volitve, znašli phed dejstvom, da jim bo kdo vsiljeval kandidatno listo na pod- Kot je znano, je ministrstvo za javno vzgojo odredilo, da se pred zaključkom šolskega leta uvede predhodno vpisovanje, oziroma prijava za vpis v srednje in višje srednje šole, da bodo pristojne šolske oblasti lahko pravočasno raz poredile učno osebje po razredih. Rok za prijave je že zapadel, do 28. junija, to je kmalu po zaključnih izpitih, pa bodo morali dijak’ dokočno potrditi vpis. Ob, podatkih, ki so nam jih posredovala ravnateljstva srednjih šol, se je do sedaj (od 224 dijakov, ki obiskujejo zadnji razred), prijavilo za vpis na slovenske višje srednje šole. in tečaje 169 dijakov, v italijanske šole pa 9 dijakov. Največ se jih je prijavilo za vpis na trgovski tehnični zavod, in sicer 50, na znanstveni licej 41, na poklicno šolo za industrijo in obrt 40, na učiteljišče 19. na teča i za NA POBUDO KOPRSKEGA TELEVIZIJSKEGA STUDIA Okrogla miza o Osimu in vlogi manjšin za razvoj sodelovanja Vidni jugoslovanski predstavniki in predstavniki obeh manjšin so odgovarjali na vprašanja največjih italijanskih listov lagi overovljenih podpisov, ki so jih zbrali, ne da bi prizadetim kmetom pojasnili, za kaj pravzaprav podpi , suje jo listine pred notarjem. Naši kmetje naj se zato tudi za vpisovanje v seznam obrnejo na svojo stanovsko organizacijo, Kmečko zvezo, ki jim je bila vedno ob strani in ki se je zares in vedno borila za njihove pravice in interese in ki jim bo tudi v tem primeru nudila vso pomoč in jim tudi izpolnjevala dvojezične vloge za vpis. Prepričani smo, da bodo naši kmetje, kakor se je že zgodilo ob volitvah za kmečko bolniško blagajno leta 1972, tudi tokrat pokazali svojo prizadevnost in svojo demokratično zrelost. • Vodstvo tržaškega konzorcija za prevoze obvešča, da so podaljšali v|-ljavnost vseh izkaznic s posebno tan-fo (00,05 in 07) vse do junija 1977. Pester spored festivala Unita Danes se na Trgu De Gasperi nadaljuje festival komunističnega tiska. katerega prirejajo sekcija KPI «P. Tomažič», Rocola in bolnišnice. Ob 9. uri je na sporedu netekmoval-ni pohod pod geslom: «Za zdravje in spoznanje tvojega predmestja*. Ob 19. uri bo javna razprava na temo: »Problemi mestne četrti*. Ob 19. uri bo tudi intemacionalistična manifestacija, katere se bodo udeležili Luigi Nono in Vittorio Vidali. Ob 20.30 bo nastopila glasbena skupina »Giorm can-tati», ki bo predstavila ploščo: »Trie-ste contro*. Ob 21.30 bo nastopil «Gruppo folcloristico caprivese* iz Ca-prive. Ob 22. uri pa bo predvajanje filma »Musiča per la liberta*. Direktorji jugoslovanskih TV postaj gostje agencije Alpe-Adria v Trstu (Nadaljevanje s 1. stranj) zgled omikanega sožitja za vso Evropo. V ta okvir pa sodi seveda tudi vprašanje zašč te narodnostnih skupnosti in vse tisto, kar je potrebno za razvoj in večje poznavanje med narodi. Prav na tem področju — je dejal Pittoni — pa je silno važna vloga televizije, radia in tiska na splošno, če se z izmenjavo informacij in komentiranjem konstruktivno vključijo v razvoj medsebojnih odnosov. To je še zlasti potrebno sedaj po osimskih sporazumih, ki so zgled sodelovanja med državami in tudi korektne interpretacije helsinške listine. Pittoni je pri tem poudaril silno pomembno vlogo, ki jo v tem smislu opravlja koprska televizija kot inštrument zbliževanja med narodi' m prebivalstvom obmejnh področij. Za pomembne pozdravne besede se je predsedniku Pittoniju v imenu gostov zahvalil predsednik izvršnega odbora JRT Smail Bajra. Tudi on je poudaril vlogo jugoslovanskih televizijskih postaj in sredstev obveščanja v celoti pri utrjevanji prijateljskih odnosov nilllilllllllllllllllllllllllMIlllllMllllllilllMIIIIIIIIIIIIIIllMIIIIIIIIMIIIlllJIMUlllllimilMIIMMIIMIIimiMllllllinililltIMIlirfIlllllllllMIIIimilllllllllllllMIIIIIIlllllIllIlHIIII PRIJAVE IA VPIS NA VIŠJE SREDNJE ŠOLE Našo mladino vedno bolj privlačujejo znanstvene vede in priprava na poklic Poklicna šola mora postati samostojna ■ Upada zanimanje za klasični licej - Do 28. junija bodo morali dijaki potrditi vpis na višjo šolo Koprsko televizijsko postajo so v teh dneh obiskali odborniki in ob činski svetovalci milanske občine, katere spremlja številnejša skupina osrednjih italijanskih informacijskih .sredstev in med njimi časnikarji listov »Co-riere della Sera*, «11 Gir.r-iio», «La Notte», «Avvenire», «11 Gior nale nuovo*, «Unita», «Avanti», RAI-TV in .predstavni! milanskega občinskega tiskovnega urada. V tem okviru je bila v petek okrogla miza na temo »Osimo med Helsinki in Beogradom, oziroma širši pomen Osima za Italijo in Jugoslavijo t.za mednarodne odnose, kakor tu di vloga narodnosti v razvijanju medsebojnega sodelovanja. Okroglo mizo sta vodila ravnatelj koprskega TV studia Dušan Foriič in odgovorni urednik agencije Alpe Adria Bogo Samsa, na njej pa so na številna vprašanja časnikarjev odgovarjali pogajalca za osimske sporazume Bo ris Šnudefl in Bogdan Osolnik, predstavnika obeh narodnostnih skupnosti predsednik SKGZ Boris Racj ter podpredsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Fco Fusilli, slovenski poslanec v beograjskem parlamentu Jože Vilfan ter predsednik obalne konference SZDL Slovenije Črtomir Kolenc. Podobi jena razprava je zajela številna vprašanja uveljavljanja pravic narodnostnih skupnosti in nj h položaja. Mnogo je bilo govora o vlogi obeh manjšin in o nujnosti, da se tudi z globalnimi zakoni uredi manjšinska zaščita, tako da bodo manjšine lahko resnični aktivni soustvarjalec novih odnosov. Poglobljena so bila vprašanja gospodarskega sodelovanja med obema državama v širšem okviru ev-ot>skega sodelovanja in zlasti z državami v razvoju. Posebej je bilo podčrtano, da predstavljajo osimski sporazumi in nove obl: ke gospodarskega sodelovanja ne samo stvaren prisnevek premagova n ju blokovske razdvojenosti, temveč tudi nov originalen poskus ideološke tolerantnosti, ki ne pomeni odpovedi ideološkim načelom, temveč tudi na tem področju vnaši nove kvalil-.e v človeške in družbene odnose. Obsežno razp-avo, ki je trajala dobri dve uri, je posnela koprska TV in ji bo posvetila posebno oddajo. Tudi s to poglobljeno razpravo je koprska TV postaja poglobila svojo vlogo posredovalca stališč in rnnehj in svojo vlogo manjšinske postaje, vlogo glasnika potreb in te ženj obeh narodnostnih skupnosti, ki živita ob vedno bolj odprti meji. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA se je preselila v nove prostore v Ul. sv. Frančiška 20 — III. nadstropje. IV. pokrajinski kongres sindikalne zveze CISL V dvorani hotela Enalc pod Nabrežino se je včeraj dopgldne začel IV. pokrajinski kongres sindikalne organizacije CISL. Glavni tajnik De-grassi je podal uvodno poročilo, v katerem se je dotaknil vseh važnejših socialnih in gospodarskih problemov z našega področja. Po pregledu splošnega gospodarskega stanja v državi, v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v tržaški pokrajini, je govornik prešel na vprašanja, ki zadevajo obnovo nekaterih delovnih pogodb ter na vprašanja napovedanih preosnov. Na koncu se je *De-grassi 'dotaknil tudi vprašanja o-simskega sporazuma in naglasil, da je bila CISL tako na krajevni kakor tudi na deželni in vsedržavni ravni soglasna z doseženim sporazumom, da pa smatra, da so finančna sredstva, določena za njegovo uresničitev, nezadostna. Glede industrijske cone na Krasu je poudaril predvsem potrebo po taki ureditvi njenega poslovanja, da bodo delavci zaposleni v coni deležni e-nakih pravic in enakih dolžnosti ne glede na njihovo državno pripadnost. Kongres se bo nadaljeval in zaključil danes z obnovitvijo vodilnih organov pokraj. sindikalne zveze. otroške. vrtnarice 15, na klasično gimnazijo 4. Za italijanske višje srednje šole so se prijavili 3 dijaki na trgovski zavod »Sandrinelli*, 2 na zavod »Galvani*. 2 na industrijski tehnični zavod «A. Volta*, 1 na zavod »Istituto d’arte», i na kmetijsko šolo v Čedadu. Kakor je razvidno Jz gornjih podatkov, se je do sedaj prijavilo za vpis na slovenske višje srednje šole in te čaje 74,1 odst. dijakov, ki oodo čez nekaj tednov dokončali šoanje na srednji šoli in imeli malo maturo. Lam je opravilo malo maturo 290 dijakov, na višje srednje šole in tečaje pa se jih ie vpisalo 200, to je 86,9 odst. Zakaj taka razlika? Verjetno se niso vsi dijaki še odločili, ali pa sploh ne nameravajo nadaljevati šolanja in si bodo poiskali možnost zaposlitve. Na srednji šoli pri Sv. Jakobu obiskuje zadnji razred ,34 dijakov, za vpis na slovenske višje srednje šole in tečaje se je prijavilo 22 dijakov, v italijanske šole pa 2, na srednji šoli pri Sv. Ivanu in na Katinari 30 dijakov (28. v italijansko 1). v Rojanu 13 (13), na Opčinah 41’ (34), v Nabrežini 36 : 26), na Proseku in Križu 35 (22 - 4), v Dolini 35 (24 -2). Iz gornjih, še ne dokončnih, podatkov sledijo nekatene ugotovitve. Predvsem je očitno upadanje vpi sa na klasično gimnazijo, obenem pa porast vpisov na poklicno šolo. Lani se je na klasično gimnazijo vpisalo v I. razred 7 dijakov, za prihodnje šolsko leto pa so se do sedaj prijavili le 4 (2 z Opčin in 2 od Sv. Ivana); na poklicno šolo se je lani vpisalo 35 dijakov, zdaj pa že 40: na tečaj za vrtnarice la . ni 18, zdaj 15; na učiteljišče 26 09), na trgovski tehnični zavod 63 (50). no znanstveni licej 41 (51). Tudi našo mladino ne privlačuje več učenje na klasični gimnaziii in liceju. Mladina se vedno boli u smerja k znanstvenim vedam in tehniki. Tu je sicer splošen pojav, toda tako nizek odstotek (niti 2' ix! sto) lahko pomeni še nekaj drugega, da namreč ta šola z njenim vodstvom uživa med našo mladino vedno manj ugleda in zanimanja. Vedno večje zanimanje za poklicno šolo pa je resen opomin pristojnim šolskim oblastem in ministrstvu, občinski uprav* in vsej slovenski narodnostni skupnosti. Slovenska poklicna šola za industrijo in obrtništvo, ki je bila že pred leti ustanovljena na podlagi reci-procitete, ni še avtonomna, nima Pojasnilo Zaradi pomote v oddajanju po te leprinterju pojasnila deželnega odbo ra k vestem o domnevnih nepravilnostih v upravljanju centra za ob delavo podatkov — to pojasnilo smo objavili v včerajšnji številki našega dnevnika — je b!l tretji odstavek nejasno formuliran ter bi se moral glasiti takole: »Zakon je tudi predvideval, da se bodo odnosi med deželo in javnimi upravami oziroma ustanovami, ki bi se želele posluževati teh storitev, ravnal1 oo posebnih konvencijah in da bo deželna uprava lahko v celoti ali delno sprejela nase finančno breme, ki bi ga morale prenašati krajevne ustanove ali njihovi konzo’ ciji zaradi izkoriščanja omenjenih storitev.* svojega ravnateljstva ni zadostno in primerno opremljena, nima u-strežnih prostorov, še vedno je pri; ključena italijanskemu sorodnemu šolskemu zavodu »Galvani*. In to kljub že zastarelim obljubam občine ter šolskih oblasti. Tako ravna nje je že škandalozno, nedopustno! Vsa naša javnost, od krajevnih u prav, do ustanov in organizacij ter strank se mora bol; energično in odločno zavzeti za to šolo, ne da bi križem rok čakali na napovedano šolsko reformo OKROŽNICA ŠOLSKEGA ODBORA Vpisovanje v prvi razred bo od 15. do 30. junica Tržaško šolsko skrbništvo je naslovilo na didaktična ravnateljstva okrožnico. v kateri opozarja, da bo vpisovanje v 1. razred osnovnih šol za šolsko leto 1977/7H od 15. do 30. junija letos in vabi tiste ravnatelje, ki so že začeli z vpisovanjem, naj ga nemudoma prekinejo. šolsko skrbništvo nadalje opozarja, da se zaključi pouk na vseh šolah H. junija in da se izpiti začnejo 12. junija (izpiti za vstop v 3. razred) oziroma 15. junija (izpiti ob koncu 5. razreda). Izpiti se morajo zaključiti najkasneje 23. junija .Zaključne šolske maše bodo 27. ali 28. junija. V otroških vrtcih se pouk zaključi 30. junija. med državami in narodi v duhu uresničevanja helsinških sklepov in zagotovil, da bodo jugoslovanske televizije tudi vnaprej posvečale največjo pozornost izvajanju osimskih sporazumov in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Gostje so si nato ogledali Kulturni dom, kjer jih je predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race podrobno seznanil s položajem slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini, z.odprtimi vprašanji naših narodnostnih pravic, predvsem pa s pričakovanji in zahtevami Slovencev v Italiji, da v predvidenem roku 18 mesecev uresničijo vse obveze italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti, kot izhajajo iz osimskih sporazumov, oziroma za sprejem globalnega zaščitnega zakona. Podrobneje so bili gostje seznanjeni še z neurejenim položajem Stalnega slovenskega gledališča, s slovenskim šolstvom in sredstvi javnčga obveščanja. Tudi tukaj se je za informacije zahvalil predsednik izvršnega odbora JRT Smail Bajra in glede na izraženo željo, da bi jugoslovansko televizijsko omrežje posvečalo v svojih informativnih programih u strežno pozornost tudi vprašanjem naše narodnostne skupnosti, zagotovil, da bodo jugoslovanske televizijske postaje v bodoče še v večji meri kot doslej spremljale naše uspehe in tudi težave. Gostje so se nato podali še v Dolino, kjer ^o se pri spomeniku padlim poklonili žrtvam NOB in kjer jih je sprejel, izrekel dobrodošlico in jih na kratko seznanil z občinsko stvarnostjo dolinski župan Edvin Švab. Ob slovesu med kosilom se je gostom zahvalil za obisk odgovorni urednik televizijske agencije Alpe Adria Bogo Samsa; v :menu predstavnikov jugoslovanskih televizij pa je spregovoril direktor TV Zagreb Branko Puharič. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo sindikata sklicuje sejo glavnega odbora jutri, ob 18. uri Na dnevnem redu bo vprašanje šolske reforme in stavkovnega gibanja. Odborniki naj se točno in gotovo udeležijo seje. Nabrcžinska SSk proti urbanističnemu načrtu Nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji v Mavhinjah proučila deželni urbanistični načrt in ga povsem negativno ocenila z ugotovitvijo, da onemogoča kakršenkoli razvoj nabrežinske-ga področja in da ima zato izrecno raznarodovalno funkcijo. Zato je sek cija SSk postavila odločno zahtevo, naj nab-ežinska občinska uprava v celoti zavrne - rcdlagani urbanistični načrt. Sekcija SSk je prav tako predlaga la, naj bi se nabrežinska občina pobratila, poleg z Bujami, še s Slovenskimi Konjicami na štajerskem, kjer je bilo mnogo občanov prisilno izseljenih med prvo svetovno vojno. člani sekcije SSk so tudi izrazili vso ix)dporo vinogradnikom v obram bo občinske razstave vin, ki bi jo hoteli nekateri omejiti, saj je raz stava že postala tradicionalna :n nudi konkretni dokaz vedno boljšega uveljavljanja domačega pridelka, ki je sad velike požrtvovalnosti naših kmetov. Končno je SSk sklenila or ganizirati 2. in 3. julija v Nabrežini ljudsko veselico z nogi tnom. »gatim progra Na tekmovanju za Cankarjevo nagrado Uspeh tržaških dijakinj v Ljubljani Skupina dijakov slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega se je včeraj v Ljubljani udeležila tekmovanja za Cankarjevo nagrado skupaj z M K T S K K PRIREJATA RAZGOVOR O PROBLEMIH ŠOLE IN UNIVERZE V OKVIRU SLOVENSKE MANJŠINE (Kritičen pregled letošnjega delovanja slovenskih dijakov in študentov) RAZGOVOR BO V DVORANI SLOVENSKE PROSVETE, UL. DONIZETTI 3, V TOREK, 31. MAJA, OB 20. URI Vabljeni iiiiimiiifiMfiiiimiiiMiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinninHiiiMiiiMiiiii« ZAKLJUČENA PREISKAVA 0 SABOTAŽI NAFTOVODA PRI DOLINI AVGUSTA 1972 Obtožba: atentat na državno varnost Štiri osebe uradno obtožene atentata: dve Francozinji, Aliirec in Italijan L. Codella Atentat na varnost države: tako je preiskovalni sodnik dr. Biagio Giapcotti opredelil sabotažo terminala čezalpskega naftovoda pri Dolini avgusta 1972 in s tem v obtožnici poostril zahteve državnega tožilca dr. Brencija. Dr. Giancotti je obtožil štiri osebe: 50-letno Therese Marie Paule Lefebvre in 29-letno Domini-que Marie Paule Iurilli, obe Francozinji, 32-letnega Rimljana Ludovi-ca Codello in 29-letnega Alžirea Ka-dema Chabana, znanega pod vzdevkom »Christian*, atentata na varnost v državi, združevanja v oboroženo tolpo in posesti razstreliva, torej kaznivih dejanj, za katera italijanski kazenski zakonik predvideva obsodbo na dosmrtno ječo. Preiskovalni sodnik je nadalje o-prostil zaradi 'pomanjkanja dokazov petega osumljenca, Italijana Pier Luigija Manettija in prekinil postopek proti Alžircu Mohamedu Boudii, ki je med preiskavo izgubil življenje v eksploziji nekega avtomobila v Parizu. D-. Giancotti je torej bistveno poostril zali te ve, ki jih je postavil tožilec dr. Brenči februarja le- tos in v katerih je predlagal oprostitev tudi za Codello, za preostale tri osumljence pa le obtožbo zaradi atentata in nedovoljene posesti razstreliva. Proces pred tržaškim porotnim sodiščem bo verjetno še pred koncem leta. Obtožnica je torej potrdila vse dosedanje teze o atentatorjih. Šlo je dejansko za palestinsko gverilsko organizacijo »Črni september*, ki pa s sabotažo ni hotela oškodovati I-talije, pač pa je bilo dejanje naperjeno proti Avstriji in Zahodni Nemčiji, kot je izjavil preiskovalcem domnevni organizator podviga Boudia. Sicer pa je Boudia sodeloval pri podobnem atentatu na naftovod na Nizozemskem in se je vseskozi ukvarjal s terorističnimi akcijami in igral obrobno vlogo tudi pri atentatu m d olimpijskimi igrami 1. 1972 v Miin-chnu. Zato preiskovalci domnevajo, da je treba njegovo tragično smrt pripisati . izraelski protivohunski službi. Atentatorji so izbrali za cilj Avstrijo in Nemčijo, ker sta bili obe državi »preveč naklonjeni Izraelu*. Boudia si je zamislil' akcijo, pripravili naj bi jo Codella in obe ženski, Chaban pa naj bi namestil tempirane bombe na hranilnike nafte pri Dolini. Namestil j štiri bombe, skupno 20 kilogramov trotila. Tri bombe so eksplodirale in zanetile velik požar, ki je uničil štiri hranilnike in jih več poškodoval ter povzročil za 4 milijarde lir škode. dijaki iz vse Slovenije in žela lep uspeh, saj so bile kar tri dijakinje nagrajene. Najprej naj omenimo dijakinjo klasičnega liceja Majdo Košuto, ki je prejela prvo nagrado v svoji kategoriji, nagrajeni pa sta bili tudi Eleonora Zupančič z znanstvenega liceja in Ksen ja Dobrila z učiteljišča. Tržaške dijake je spremljala prof. Nada Pertot. V NABREŽINI Srečanj« vinogradnikov z občinskimi upravitelji Občinska uprava priredi danes, 30. maja 1977, ob 20. uri srečanje z vinogradniki občine Devin-Nabrežina, na kateri se bo razpravljalo o organizaciji XVI. vinske razstave. Srečanje bo v občinski sejni dvorani. Vinogradniki so vabljeni, da se seje udeležijo. Zagrebško gledališče gost s Pirandellom V torek, 31. maja, bo v Avditoriju gost Tržaškega stalnega gledališča Hrvaško narodno kazalište, ki se bo občinstvu predstavilo s Pirandellovo igro: «Kar hočete». Za abonente Teatra slabile in Stalnega slovenskega gledališča bo 30 odst. popusta. Za mladino in študente so posebne cene (2000 in 1.200 lir). Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Marta Vale tič v torek v CCA V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 bo v torek, 31. maja, ob 19. uri nastopila tržaška mezzosopranistka Marta Valetič. Ob Klavirski spremljavi prof. Anne Luci Sanvitale bo izvajala skladbe Sgambatija, Schuberta, Brahmsa, Gotovaca, Vaccaja, Borodina in Saint Saensa. Koncert prireja tržaško združenje ljubiteljev operne glasbe. Simfonični koncert v Verdiju Dirigent Daniel Oren in pianist Cappello Osrednji, osebnosti petkovega in sinoči ponovljenega simfoničnega koncerta orkestra gledališča Verdi, sta bila izraelski dirigent Daniel Oren in italijanski pianist Roberto Cappello. Prvi. kljub mladosti že uveljavljen mojster taktirke, je ves svoj zanos prenesel na orkester, ki je tokrat, sledeč njegovim nazornim in izrazno učinkovitim gestam, muzicirat prepričljivo, čeprav v Brucknerjevi simfoniji prave so doslej bili učenci slovenskih osnovnih šol iz Šempolaja in Mavhinj ter italijanskih osnovnih šol iz Sesljana in Nabrežine. Prošnje za srečanja pa prihajajo celo iz ostalih občin. Res hvalevredna pobuda šol. I. Pertot Dva meseca je minilo, odkar se je končala zasedba slovenskih višjih srednjih šol in se je slovenska javnost zavedla, da problem šolstva ni le problem dijakov in profesorjev, a celotne slovenske manjšine, katere glavni up je ravno mladina. Problemi zamejskih Slovencev in njihovo kulturno - politično življenje, bi morali postati ena temeljnih idej naše šole, ki b[ morala biti v stalnem stiku z našimi kulturnimi in političnimi organizacijami. Dejavnost študirajoče mladine pa bi morala biti tesno povezana z dejavnostjo vseh Slovencev in bi morala zajeti tudi vaško mladino in delavce. še pomembnejša pa je vloga slo venskih univerzitetnih študentov, ki v strukturi, kot je tržaška univerza, zastopajo interese nas Slovencev, našega jezika, naše preteklosti in naše kulture. Le trdna povezava med slovenskimi mladinci in njihova organizirana dejavnost bi lahko pripeljali do tega, da bi si naša manjšina priborila mesto, ki ji na vseučilišču dejansko pripada. Če hočemo priti do konkretnih ciljev, si moramo mladi zavihati rokave, saj smo šele na začetku našega dela! Pri tem pa rabimo sodelovanje in podporo vseh članov naše manjšine, ki morajo stopiti s šolo v stik. V tem okviru pripravljata Mladinski krožek Trst in Slovenski kultur- Itlllllllllllllllllllllll lin 111111111111111111 IIIIIIIIIMlmillllllltlllimillllMllIHIIIIIIMIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIliiiiiu PKEt) ZAKLJUČKOM ŠOLSKEGA LETA PRISRČNA PRIREDITEV ŠEMPOLAJSKIH OTROK Lohvalu učencem in Iudi učnemu osebju ni klub zanimiv razgovor na temo PROBLEMI ŠOLE IN UNIVERZE V OKVIRU SLOVENSKE MANJŠI NE, ki bo v dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3, v torek, 31. maja, ob 20. uri. Srečanje, ki noče biti suhoparna okrogla miza, kakršnih smo vsi navajeni, a kritičen pregled letošnjega dela in predlogov za nadaljnjo deja\ st. bo potekalo v obliki razgovora. Vabljeni so vsi, stari in mladi, dijaki, starši in profesorji ter vsi, ki se zavedajo kolikšne važnosti je za našo manjšino problem šole. S. P. OBVESTILO SGI IN KZ ČLANOM Pozor na zapadlosti 31. maja 1977 PD Lonjer - Katinara želi svojemu predsedniku RADIVOJU PEČARJU in njegovi, družici DORICI KRESEVIC veliko sreče na novi življenjski poti. Kot vsako leto, je v tem času na šolah vse živo in veselo ter nekaj več dela kot po navadi, kajti tako učitelji kot učenci se pripravljajo za zaključne šolske prireditve in razstave. Tako smo v petek zvečer prisostvovali zaključni šolski prireditvi v Šeinpolaju, ki so jo priredili s pomočjo učiteljev učenci tamkajšnje šole s celodnevnim poukom. Prijetno je bilo videti šempolajske otroke, nekatere v stiliziranih narodnih nošah na ‘odru. Prireditev je bila v prostorni veži šolskega poslopja, ki je bila za to priložnost nabito polna staršev in domačinov, prijateljev in mladine, med katerimi smo opazili župana devinsko - nabrežinske občine Škerka, didaktičnega ravnatelja Tavčarja in domačega župnika Žerjala. Bogat ^spored, ki je obsegal 10 točk, sta napovedovala Angel Brajda in Pino Moimas, učenca V. razreda. Prvi so nastopili otroci I. razreda, ki so skupno z učenci II. razreda do- i V ZGONIKU Pripravfe na letošnjo razstavo domačih vin V Zgoniku so v polnem teku priprave na 13. občinsko razstavo domačih vin. ki bo od 3. do 5. junija na razstavišču v Zgoniku. Letos bo razstavljenih skupno 12 vzorcev belega vina in 14 vzorcev terana, na sporedu pa bo tudi vrsta športnih in kulturnih prireditev. Naj omenimo, da bo v nedeljo gost v Zgoniku delegacija športnih in'družbeno - političnih delavcev iz krajevne skupnosti Moste z flastopom partizanskega pevskega zbora «Karol Pahor* iz šiške. —bs-r V BAZOVICI Jutri zvečer razgovor o urbanističnem načrtu Tržaška federacija PSI prireja jutri, v ponedeljek, 30. maja, v društveni gostilni v Bazovici ob 20.30 sestanek vaščanov v zvezi z urbanističnimi problemi, ki zadevajo pod ročje vzhodnega Krasa. Uvodno poročilo bo imel arh. Darij Jagodic na temo «Dcželni regulacijski načrt in perimetracija kraških vasi*. Podobni sestanki so že bili v Zgoniku in na Repentabru in zanje je veljalo bro podali dve zborni Recitaciji, sle-1 pose^no zanimanje, saj je tematika Šempolajski otroci na odru aktualna in se neposredno tiče vseh prebivalcev, ki živijo na omenjenih področjih. Zato so tudi vsi vabljeni dili šo še učenci III., IV. in V. razreda, ki so izvedli več deklamacij, za razvedrilo pa nekaj šaljivk ter, ...... prikazali tudi lutkovno gledališče. | na JutrlsnJ' sestanek v Bazovici. Vsi otroci so ob spremljavi Orff inštrumentov zapeli več otroških in narodnih pesmi ter zakljijčili to prisrčno in dobro uspelo prireditev s pesmijo «Lepo je v naši domovini biti mlad*. Navzoči so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so nagradili vse mlade izvajalce z burnim in dolgotrajnim aplavzom, s katerim so se hoteli zahvaliti tudi učnemu osebju, ki je poleg vsakdanjega dela, dobro pripravilo otroke za zaključni nastop.1 M. M. Openski partizani so se sestali Preteklo sredo se je sestal odbor openske sekcije VZPi. Na dnevnem redu je bilo več važnih problemov. Predvsem smo ugotovili, da akcija za razdelitev izkaznic za leto 1977 se je dobro Iztekla. Uspešno se nadaljuje delo vprašalnih pol, ki jo vršijo člani odbora. Nekaj smo za* nemarili pri čiščenju spomenikov in trava je prerasla tlak. Sklenili smo, da se danes ■ zjutraj dobimo pred spomenikom in udarniško očistimo ves prostor. Na tem sestanku smo sklenili, da bomo letos imeli tradicionalni partizanski tabor na Opčinah in sicer 3, julija. Na predvečer pa bomo kuhali polento in golaž. In še zadnji važen sklep tega sestanka je bil; da bomo tudi letos šli 31. julija na izlet na Čaven. Letošnji program bo nekoliko spremenjen od prejšnjih. Naknadno bomo sporočili vse novosti letošnjega tradicionalnega izleta in smo prepričani, da bomo vse zadovoljili z novim programom. R. V. D«ne.s, NEDELJA, 29. maja BINKOŠTI PD TABOR - OPČINE priredi pod okriljem PD IVAN GRBEC iz Skednja, 1. junija ob 20.30 v kinodvorani v Skednju igro «0 Č E» STRINDBERGA Vljudno vabljeni! -fr?----i---~V>. , Z letošnjim letom je stopil, v veljavo zakon št. 784, s katerim je uzakonjen anagrafski davčni urad in kontrolne davčne številke — codi-ci fiscali. Davčno številko morajo davkoplačevalci navesti na letošnje prijave 740, 750, 760 in 770, od 1.7,1977 dalje tudi na prijavah IVA, od 1,1.1978 dalje pa še na celi vrsti drugih aktov: fakturah, pogod bali, pobotnicah, itd. Kdor je predložil davčno prijavo 740 za leto 1974 in ni še dobil domov svoje davčpe številke — osebni izkaznici podoben kartonček svetlo zelene barve —* mora zaprositi najkasneje do 31. maja 1977 za dodelitev davčne številke na pristojnem ,uti v j v,s-1,h..sr«lnJ,h sol, ki jih upravlja naši borbi proti kraškim rezerva-1 p, Predstavniki šolskega lom. niti ob naši še trajajoči bor-1 skrbp's va\ G?v,°!'.1bo P''edvSiepn o bi za namestitev takega vodslve : PomabJ*;anju solskih struktur .v po-nepa osebja na kmetijskem in na vezav! s Pravkar zaključenim vpisovanjem dijakov za šolsko lete 1977/78. i Darovi in prispevki V NABREŽINI Razprava o deželnem regulacijskem načrtu Občjnska tehnična komisija je na nekaj zaporednih sejah obravnavala probleme o splošnem urbanističnem regulacijskem načrtu dežele, ki zadevajo občino. Svoje pripombe in predloge bo predložila občinskemu svetu v obravnavo. Dejstvo je. da je teža pripomb k orisu deželnega načrta predvsem v tem: neumestna je razširitev že obstoječih površin kraških rezervatov (tu gre predvsem za področje Praprota. Trnovce in deloma za področje Devona), nedoslednost in protislovnost deželnega načrta do deklaracije ob ustanovitvi gorske skupnosti: ne širiti pogozdovanji površin in pašnikov na račun obdelovalnih površin! Sporna je tudi zamisel v zvezi z načrti ustanovitve znanstveno - raziskovalne ustanove med Seslianom in Devinom (katere investitor je Lloyd Adriatico, in ki naj bj zaposlovala okoli 3 tisoč ljudi). Problemi, ki se postavljajo pred občinski svet, kot vidimo, niso majhni. I. Pertot ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Ob priliki binrn: darujeta David in Marko Faganel 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V Repniču Namesto cvetja na grob Marije Doljak daruje Jožefa Petelin (Rep-ničj 5000 lir. # # # Ob svojem 75. rojstnem dnevu daruje Alojz Ušaj 5.000 lir za spomenik padlim v Križu in 5000 lir za pevski zbor Vesna. Ob drugi obletnici smrti Karle Vitez daruje mama 10.000, lir za SZ Bor. Ob drugi obletnici smrti Karle Vitez darujeta družina Bandelj 10 tisoč lir in družina Vitez IO.O(K) lir za SZ Bor. V zahvalo prijateljem daruje Fer dinand Bogateč - Gigi 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Matije Puntarja darujeta Danica in Franc Puntar 5000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. Namesto cvetja na grob tete Matilde darujeta Marija in Anica (z Bošketa) 15.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. Namesto cvetja na grob Viktorije Verša darujeta Danica in Emil Re gent 5000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. V počastitev spomina Slavice Hro vatin daruje Marica Dolenc z družino 5000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Milke Hrovatin (Matučeve), umrle v Ljubljani, darujejo bivše pevke »Zvona* z Opčin 10.500' lir za SPD Tabor in 10.500 lir za cerkev sv. Perneja na Opčinah. Ob 40 letnici smrti očeta daruje Rudi Vremec z družinp 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 5000 lir za SPD Tabor. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Lidije Žerjal darujeta Marička in Valen tin (Dolina) 20.000 lir, Namesto cvetja na grob Lidije Žerjal daruje Rado z družino (Mar ket Dolina) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Lidije Žerjal daruje Viktorija Krmec (Kro glje) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Lidije Žerjal daruje družina Škabar (Ve liki Repeij 78) 10.000 lir. V spomin na Lidijo Žerjal daruje družina Kalc (Gropada 83) 20.000 lir. V spomin na Lidijo. Žerjal darujeta Bruno in Alvira Prašelj (Do lina) 10.000 Ur. Ob smrti predrage žene, mahie In none Lidije Žerjal darujeta mož Just in sin Just z družino 20.000 lir. * # # Na dan poroke Radija Pečarja darujeta Giorgio in Justina Pečar lO.(KK) lir za PD Lonjer-Katinara. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič daruje Karlo Bernetič 50(10 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Josipine Smotlak roj. Sik m Zofke Čok roj. Pečar darujeta Ema 'in Vittorio Možina (Mačkolje) 10.000 lir za TPPZ. Ob 1. obletnici smrti Vinka Gla vine se ga spominjajo žena Marija, hčere Dobrina in Dori z družinama ter darujejo 10.000 lir za PD Preše rert. V spomin na Vladimirja Slavca daruje Marija Slavec vd. Giavina 5000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina inž. Sturma in v minuli zimi umrlih Opencev, daruje Angelca Hrovatin 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob tete Ma rije Resinovič darujeta Silvija in Livijo Valenčič 15.000 lir za TPPZ. Podjetje za izdelke kovinskih vrat in oken Josip Gruden daruje 220.000 lir za novo kotalkališče ŠD Polet. V spomin na Martinega moža Vla-dimira Slavca darujejo delovne tovarišice 10.000 Ur 'za Skupnost Dru žina Opčine. NA POBUDO MILJSKE OBČINE Seminar o polelnih ceni rili za otroke Miljska občina prireja seminar za animatorje poletnih centrov za otroke. Seminar ima tudi značaj natečaja, na katerem bodo izbrali a-nimatorje, in sicer po enega za vsakih dvajset otrok, to se pravi skupno štiri ali prt ljudi. Seminar bo razčlenjen v štiri predavanja, ki bodo 31. maja ter L, 2. in 3. junija ob 17. uri v dvorani občinskega sveta. O raznih problemih vodenja prostega časa bodo govorili docent pedagogike z univerze v Trentu prof. Franco Frabboni, sodelavca pedagoškega zavoda univerze v Bologni prof. Roberto Farnč in prof. Luigi Gnerra ter funkcionar odborništva za šolstvo občine Ravena dr. Vittorio Pranzini. Seminarja se lahko udeležijo vsi-zainteresirani, obvezen pa je za tečajnike, ki bodo morali 6. junija ob 16 30 delati izpit. Pred posebno komisijo bodo morali namreč razpravljati o pismeni nalogi, ki jo bodo prej napisali doma. Kandidati lahko izbirajo med tremi določenimi temami: Določitev delovnega plana za en turnus poletnega centra, Določitev specifične dejavnosti (slikarske, dramske, rekreacijske itd.) in Razmišljanje ob eni ali več temah v okviru seminarja. o S M I C A Pri BOLETOVIH pri trnu in belo. Piščancih GORIŠKI DNEVNIK 29. maja 1977 S SESTANKA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ V GORICI Gospodarska problematika na Goriškem tesno združuje trgovce, obrtnike in kmete Nasi gospodarstveniki morajo biti soudeleženi pri izvajanju osimskih sporazumov - Uspešno delovanje SLORI in drugih slovenskih ustanov na Goriškem - Skrb SKGZ za problematiko slovenskega šnlstva O številnih vprašanjih, ki zanimajo Slovence v zamejstvu in še posebej na Goriškem, je bil govor na drugi seji teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, ki je bila prejšnji večer pod vodstvom predsednika dr. Mirka Primožiča. Udeležili so se je člani tega odbora, ki so poročali vsak s svojega področja, okrog tega se je razvila zanimiva diskusija. Precej poudarka so dali vprašanjem gospodarskega značaja n še posebej aktivnosti tukajšnjih slovenskih operaterjev. Problematika našega gospodarstva, ko* je poročal referent za gospodarska vpra-. šanja Vilko Nanut, je tesno veza na na naše trgovce, obrtnike in kmete Zato je treba razvijati vso našo gospodarsko dejavnost z novimi organizacijskimi oblikami I-stočasno je treba tudi s te plati pristopiti k reševanju takih vprašanj. kot so obramba naše zemlje v obmejnem predelu. Naši gospodarstveniki morajo biti soudeleženi pri izvajanju osimskih sporazumov na našem področju. O delovanju SLORI na Goriškem jn poročala dr. Mirjam Koren. Na tem področju so angažirani zlasti mladinci. Doslej je SLORT skoro končaj raziskavo o položaju v stan-drežu fo tem so bila podana neka tera poročila na nedavnem simpoziju tega-inštituta v Trst«) in kmalu bo izšla tudi kn jiga o tem vprašanju. V pripravi pa so drage raziskave, važno mesto bo zajela ona o gospodarski realnosti na našem področju. Vsekakor pa je tudi delovanje SLORI tesno povezano s preučevanjem in izvajanjem osimskih sporazumov na goriškem po dročju. V ospredju zanimanja so bila tudi šolsko vprašanja, ki se v teh dneh postavljajo v ospredje. Prof. Karlo Čerr.ie je poročal o prizade vanjih za ustanovitev nižje srednje šole v Doberdobu, za kar se čuti na goriškem Krasu velika notreba. Govor je bil tudi o sodelovanju šolskih svetov, katerim poteka letos jeseni* prva triletna mandatna drma. Govor je bil tudi o slovenskih otroških vrtcih, kjer so nastali v tem trenutku nekateri problemi. Mišljeni so vrtci v Gorici v Ulici Forte del Bosco. v Ulici Vittorio Veneto in v štandrežu. Dani so bili konkretni nredlogi, da bi se stvar ugodno rešila. V nadaljevanju razprave je bil govor še o kulturnih vprašanjih, o vprafca\iih sredstev javnega informiranj«, o novih nobudah, do katerih prihaja v našem manjšinskem svetu, o stikih z raznimi.organizacijami v Novi Gori9i. Že ta prvi delovni sestanek teritorialnega odbora SKGZ za Goriško je pokazal kako pravilna je bila izbira, ki so, jo napravili v tei naši krovni organizaciji na zadnjem občnem zboru, ko so decentralizirali delovanje naše organi zacije. Odprtje discount trgovin« delavske zadruge v Tržiču podpisali svečano listino o pobratenju. Danes bo podobna slovesnost v Renčah. Ob 10. uri se bo sestal na slavnostni seji svet krajevne skupnosti in ob tej priložnosti bodo izročili predstavnikom občine Štarancan listino o pobratenju. Popoldne pa b na vrsti nekaj športnih manifestacij. Tako se bosta ob 15. uri pomerili' mladinski e-kipi v košarki, ure kasneje pa bo tudi nogometna tekma. V okviru slovesnosti ob pobratenju so že 25. t.m. odprli v Zadružnem domu v Renčah razstavo pod naslovom Starancan in Renče v boju proti rasizmu. Dežurne prodajalne časopisov Primorski dnevnik in druge časopise sj danes lahko oskrbite v sledečih prodajalnah: Anna Ersettig,-Korzo Verdi 102: Umberto Scuotto, Ul. S. Cliiara 4; Silvia De Petrisj Ul. Trieste 115; Flavio Giustkieri, Ul. IX Agosto 2; Mario Del Frari, Ul. Oberdan 1; Anna Vidri, Ul. Silvio Pcllico 6; Giovanni Baglie-ri, Ul. Rastello 51: Luigi Leghis-sa, Drevored 20. sept. 143; Fordi-nando De Fabbris, Ul. Cappuicini 2; Maria Zabelli, Ul Brigata Pavia 27: Silvana Giovitto. kiosk Korzo Verdi; Bianca Deveochi. Ul. Brigata Casale 23; Liliana Bertazzo, Ul. del Carso 35; Nicoletta Bognet-ti, /U1. 24 maggio 20; Pia Birlo-lomasi, Ul. Seminario 3: Luciano Candotti, Ul. Cardueci 28; Onorato Derocchi, Ul. Garzarolli 107/D. na glasovnici bo lista Alleanza col-tivatori - Kmečke zveze, na drugem lista bononvjanske organizacije, tretja pa je lista veleposestniške organizacije Associazione agricoltori giu-liani. Na listi Alleanza coltivatori kandirajo Bruno Marizza, kmet iz Gradišča, Remigio Benvenuti, kmet iz Fossalona. Nordio Contin, s polo-, vinar iz štarancana, Romano Sirk, kmet iz Krmina, Venceslav štekar, kmet iz Štever jana in Luciano Vis'n tin, kmet iz Krmina. Tudi na drugi listi, ki jo je predstavila zveza neposrednih obdelovalcev je slovenski kandidat Aleš Komjanc iz Števerjana. Z razliko od političnih in upravnih volitev, upravičenci niso prejeli na dom pozivnic, pa je zato vseeno njihova dolžnost da se polnoštevilno udeležijo glasovanja. Glasuje se tako, da se prekriža samo bel kvadrat ki je poleg napisa lista n°... Kmetje, vsi na volišča! Danes bodo na Goriškem volitve za sestavo odbora, ki bo vodil poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. Volilni sistem določa, da bo zmagovita L:sta dobila šest mest v tem odbora, lista pa, ki bo ostala v manjšini pa dve mesti. Volišča bodo v osmih krajih naše pokrajine. Kmetje iz Gorica, Sovodenj in Števerjana bodo volili na sedežu trgovinske zbornice v Gorici. Na županstvu v Romkah pa bodo volili kmetje iz občin Doberdob, Tržič, Ronke in Fo-tjam. Za tokratne volitve so bile predstavljene tri liste. Na prvem mestu Obisk iz Valdobbiadene v Novi Gorici Novo Gorico in jugoslovanska Brda so včeraj obiskali člani vinske bratovščine prošeka iz Valdobbiadene v pokrajini Treviso. Do obiska je prišlo v okviru številnih stikov, ki jih ima občina Nova Gorica z občinami v pokrajini Treviso. V novogoriškem hotelu Argonavti je goste sprejel podpredsednik občinske -skupščine Nova Gorica Anton Slaper nik, v imenu gostov se je za sprejem zahvalil veliki mojster bratovščine Isidoro Brunoro. K besedi se je oglasil tudi posl. Marino Corder iz Trevisa član bratovščine, ki je poudaril prijateljske odnose med Jugoslavijo in Italijo, ki se bodo še bolj razvili po podpisu osimskih sporazumov. Novogoričanom in vsem Jugoslovanom je tudi čestital ob 85-letnici predsednika maršala Tita. Kasneje so se gostje ustavili v Brdih pri spomeniku padlim v NOB v Gonjačah, kjer so jih sprejeli briški domačini, zatem pa so šli V briško'klet v Dobrovo, kjer jih je sprejel ravnatelj inž. Simčič s sodelavci. Jutri zvečer ob 18.30 se bo ponovno sestal goriški občinski svet. Na dnevnem redu je pričetek razprave o načrtu ureditve trgovinske mreže v občini. Obstoječi zakoni namreč določajo tak načrt. Pripravil ga je arhitekt Piccinato, ki bo jutri zvečer o tem tudi poročal. OB POIMENOVANJU OSNOVNE ŠOLE DANES V DOBERDOBU ŠOLSKA SVEČANOST Na prireditev so domačini vabili vse dosedanje učitelje in učence ie šole Nekaj let stara zamisel o poimenovanju osnovne šole v Doberdobu se je danes uresničila V tem lepem kraju, na zadnjih obronkih Krasa, tik nad Furlansko ravnino, bo danes pomembna slovesnost ob poimenovanju tukajšnje osnovne šole po znanem sloveč,,skem pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovemu Vo-rancu. Ob 11. uri bod>< na dvorišču šole odkrili doprsni kip pisatelja, Lovra Kuharja, ki ga je izdelal kipar Andrej Lanšek nakar se bo zvrstil kulturni spored ki sta ga pripravili domači prosvetni riraš- MLADINSKI CENTER - GORICA poziva vse mladince, naj se 12. junija udeležijo SOLIDARNOSTNEGA IZLETA NA KOROŠKO Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, - Ulica Malta 2. iittiiiiMiiiiiHiiiiiiiniHiiiiimtiiitiHitiitiiiiiiinMiiiiMiiiiiiimitMiiiiitiiiimiiiimiiiiiiiiiMitmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiimtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMH Delegacija iz Jugoslavije obiskala Štandrež in Doberdob tvi «Jezero» in «Kras» ter učenci osnovne šole. Že zjutraj pa ^bodo odprli v šolskih prostorih zanimivo razstavo o življenju in delu Prežihovega Vo-ranca, razstavo ročnih del dober-dobskih šolarjev, razstavo spominskih fotografij ter razstavo slovenske knjiga. Koordinacijski odbor je na slovesnost povabil pisateljeve najožje sorodnike, predstavnike šol, ki že nosijo ime Prežihovega Voranea ter predstavnike družbeno političnih organizaci., Slovencev v Italiji. Jutri v Novi Gorici koncert češkega dekliškega zbora Jutri, v ponedeljek, 30. maja, ob 20. uri (po jugoslovanskem času) gostuje v kinodvorani Soča v Novi Gorici "Divči sbor pedagogičke ško-li» iz Karlovgh Varov. Gostovanje te. ga v Evropi priznanega dekliškega zbora iz Češkoslovaške sodi v okvir številnih koncertov tujih zborov, ki bodo pred tem nastopili na Mladinskem pevskem tekmovanju v Celju. Že nastop na tem priznanem mednarodnem tekmovanju nam jamči, da sprejemamo v goste zbor izjemnih kvalitet. Koncert organizirata Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica in no-vogor.iška gimnazija, katere dijaki sprejemajo češke pevke v goste. Vstopnice bodo prodajali tik pred koncertom. Bogate nagrado na števerjanskem festivalu Slovensko katoliško prosvetno društvo «Franc B. Sedej* in ansambel «Lojzeta Bledeta* t ki bosta 25. in 26'. junija v števerjanu pripravila. 7. zamejski festival domače zabavne glasbe, sta izpopolnila vrsto nagrad, ki jih bodo tako porazdelili. Prva nagrada za najboljšo melodijo: 120.000 lir; druga nagrada za najboljšo melodijo; 70)000 lir; prva nagrada za najboljšo izvedbo 80.000 lir; druga nagrada za najboljšo izvedbo 50.000 lir; nagrada revije *Stop*, ki jo podeli občinstvo: 100.000 lir; nagrada revije vAntena* za najboljše besedilo: 80.000 lir ter nagrada uredništva Nedeljskega dnevnika iz Ljubljane. Zmagovalci prve nagrade bodo dobili tudi priznanje ansambla »Lojzeta Bledeta*. ..........................................................itiMnii/oMiililllllinillllillillinuliliiilH S SEJE ŠTANDREŠKE SKUPŠČINE Nad 90 odstotkov hiš v Štandrežu bo v letu 1978 dobilo metan Na jesen dražba za oddajo del - Zanimanje za slov. otroški vrtec Tržiška potrošniška delavska zadruga, ki ima na področju Tržiča in okoliša več trgovin in ki tam deluje že dolgo vrsto let, je v sodelovanju s sindikati CGIL, CISL, UIL in z vsemi tremi zadružnimi centralami odprla v Tržiču velika discount trgovino, kjer prodajajo potrošniško blago po nizkih cenah. Trgovina sicer, že deluje nekaj časa, uradno pa jo bodo otvorili prihodnjo soboto. Žarel se je kongres CISL V Gorici se je' včeraj popoldne pričel VIII. pokrajinski kongres sindikalne organizacije CISL, ki mu prisostvuje približno 200 delegatov. Kongres zaseda v Katoliškem domu v Drevoredu XX. septembra. Uvodno poročilo .je imel pokrajinski tajnik CISL Giovanni Padovan. Kongres so pozdravili tudi zastopniki sindikatov CGIL in UIL ter občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice; v imenu tega je pozdravil Vili Pahor. Sklepna slovesnost ob pobratenju med Renčami in Štarancanom Med vojno skovano prijateljstvo med prebivalci Renč in Štarancana je bilo ponovno potrjeno pred dobrim mesecem, ki so v tem kraju Na zadnjem sestanku krajevne i skupščine v Štandrežu. ki ga je j vodil predsednik VValter Reščič, je bil prisoten tudi ravnatelj mestnega podjetja inž. Quirino Rigonat, ki je poročal o načrtu za metani-zacijo štandreškega področja. Kot je znano so že pred časom napeljali glavno cev za metan po Ulici sv. Mhaela, nadaljnja dela so takrat, zaradi pomanjkanja denarja, ustavili. Pripravili pa so ustrezne načrte za razširitev metanovodske mreže na ves Štandrež, na nekatere ulice v Ločniku in na vso Pod-goro. Načrt so pripravili ž^ lani, občinski svet ga je odobril 'letos v začetku leta in pričela so se z ustreznimi bančnimi zavodi tudi Dogajanja za najem posojila v višini ene milijarde lir. Toliko denarja naj bi bilo, po lanskih računih, potrebnega za ureditev metanovodske mreže v omenjenih treh vaseh. Pogajanja med občino in bančnim zavodom srt v zaključni fazi in najbrž bo denar na razpolago že v prihodnjih tednih. Zaradi tega. je dejal inž. Rigonat, bodo že na jesen oddali celotno delo na dražbi in tako naj bi se dela že na zimo pričela. Pri tem pa je predsednik skupščine izrazil bojazen, da bi se dela vršila prepočasi, če bi isto podjetje dobilo dela za metanovod-sko mrežo v vseh treh vaseh. Inž. Rigonat je dejal, da bodo temu na kak način opomogli. V Štandrežu naj bi dela za raz širitev metanovodske mreže trajala leto dni. Povezali bodo vsa naselja, brez metana naj bi ostale le nekatere obrobne hiše. Cevi iiodo v Štandrežu postavljene v dolžini 6.000 metrov in s tem bodo ustregli več kot 90 odstotkom prebival- SLOVENSK1 DIJAŠKI DOM »SIMON GREGORČIČ. V GORICI vabi, v soboto 4, junija 1977, ob 20.30 v Dijaškem domu, na * ZAKLJUČNO DOMSKO PRIREDITEV Nastopili bodo pevski zbor, domači recitatorji, mladi glasbeniki in harmonikaši šole GM iz Sovodenj. dijaki gimnazije »Ivan Cankar. iz Ljubljane in mladi člani domske igralske družine. Predvajali bodo tudi film o domskem življenju. Sledila bo zaključna tekma v odbojki za pokal Mladinskega centra. jansko na najbrž samo pet. Ostaja pa šestnajst slovenskih otrok, za katere ni na razpolago slovenskega vrtca in vodstvo ONAJRC hoče, da bi jih vpisali v skorc. prazno tali-janško sekcijo. Temu pa se starši upravičeno protivijo in zahtevajo drugo slovensko sekcijo. Predsedniku skupščine so naročili, d obi šče župana in mu prikaže ta položaj ter da se stvar reši tako kot upravičeno zahtevajo starši. Jutri se bo predsednik skupščine Reščič sestal s člani niedrazrerine-ga sveta štandreške osnovne šole. Govor bo o načrtu občine za del-sanacijo stavbe osnovne šole. stro stva. Govor je bil tudi o ških, ki jih bo morala posamezna družina nositi zato, da bodo od centralnih cevi potegnili stranske v hiše. Stroški bodo znašali od 120 tisoč do 150.000 lir. enaki bodo za onimi, kj imajo hišo oddaljeno oa glavnih cevi in tistimi, ki .jo imajo v neposredni bližini teh cevi. V Ulici Trevigiano bodo zgradili tudi kabino, ki bo ojačevala pritisk, tako da ne bo nepotrebnih padcev kvalitete in jakosti metana. Metan pa se bo v kratkem po dražil od sedanjih 104 na 119 lir To na vsem občil, kem ozemlju za radi novih podražitev vsedržavnega značaja. V zvezi s sejo štandreške krajevne skupščine omenimo še, da so na njej razpravljali tudi o šolskih vprašanjih. V prvi vrsti v zvezi z otroškim vrtcem za kar je dal pobudo odbornik Ožbot V slov« sekcijo tamkajšnjega vrtca ONAIRC je že vpisanih 30 -otrok, v Dela nameravajo na občini opraviti v teku letošnjega poletja. VValter Reščič je bil včeraj zjutraj pri goriškem županu De Simoneju in mu prikazal položaj štandreškega o-troškega vrtca, župan je obljubil svoje zanimanje pri ustanovi ONA IRC in dejal še, da bo skušala občina na kak način priskočiti na pomoč če omenjena ustanova : e bo ugodila tej zahtevi slovenskih staršev iz Štandreža. Danes slavita prvo obletnico poroke NADJA in IZTOK VIŽINTIN Starši iz Sovodenj jima ponovno želijo obilo sreče v skupnem življenju. Delegacija, ki so jo sestavljali se- . kretarji republiških skupnosti občin vseh republik Jugoslavije, je v petek obiskala Goriško. Gostje so najprej prišli v Štandrež, kjer jih je v prostorih Doma »Andrej Budal, sprejel predsednik upravnega odbora Danilo Nanut. Seznanil jih je z delovanjem v domu ter s splošno stvarnostjo v štandrežu, predvsem pa z raznarodovalne: i procesom, Iti je v teku v tej nekdanji' slovenski občini. Po ogledu štandreškega doma so gostje odšli v Doberdob, kjer jih je sprejel župan Andrej Jarc, ki jim je na kratko orisal zgodovino te kraške občine. miitiHiimiiiiiuiiiniiiiHiiiiitiiitmiHiiiiiitiiiiiMimNmmmtiMiiiMiiiiiimiiiFiHiiMioiiiiiiHiiiHiiiiiitimin (Na sliki: delegacija iz Jugoslavije v štandreškem Domu «Andrej Budal.). V ponedeljek popoldne ne bo toka Zaradi nujnih del na napravah visoke napetosti, jutri med 14. in 17. uro ne bo toka na območju naslednjili transformatorskih postaj: Ponte del Torrione, Bella veduta, Pevma, štma-ver, števerjan, Jazbine in Grojna. Zaradi Izklopa električnega toka pa bo najbrž tudi nekai težav v preskrbi l vodo na območju števerjanske občine. ZARADI ŠTEVILNIH PRITOŽB KMETOV Steverjanski župan prepovedal izkop ilovice na Prevalu Podjetje Valdadige je pred kratkim odprlo nov izkop brez dovoljenja - Proti nadaljevanju dejavnosti tudi prebivalci Koprivnega Steverjanski župan je te dni izdal odredbo, s katero prepoveduje podjetju Valdadige izkop ilovice na Prevalu, blizu državne meje. Zadeva se je začela pravzaprav že pred nekaj leti, ko je družba, ki ima sedež v Veroni, podružnico pa tudi v Vilešu, na podlagi dovoljenja deželnega urada za rudarstvo začela kopati na zemljišču pod Vipol-žami. Leta 1974 pa je stopil v veljavo nov kazon, ki daje občinam nekaj več pristojnosti glede urejevanja in razpolaganja z ozemljem. Tako je družba preko števerjanske občine spet zaprosila za dovoljenje pristojni deželni urad. Pri tem pa je treba navesti, da je občinska u-prava izrazila negativno mnenje glede izdaje dovoljenja. Pred kratkim pa so stroji zarili v nove površine, kar je povzročilo upravičeno ogorčenje predvsem ne- Priznano mednarodno , avloprcvoziiiško podjetje ^Jhj LA GORIZI AN A GORICA - Ul. Duca DAosta 180 - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Pasterizirano Jus E. M 2 050 Proizvaja in polni Pivovarna UNION ! LJUBLJANA SVETLO PIVO Dobite ga v najboljših gostilnah in restavracijah Zastopnik za Goriško; VOJKO NARDIN GORICA - ŠTANDREŽ, Ul. del Carso 67 - tel. 81-310 posrednih obdelovalcev zemljišč, kakor tudi prebivalcev Koprivnega, ki so ne strinjajo, da bodo skozi njihov kraj spet vozile kolona tožkih tovornjakov. Zadeva pa je precej : aple-tena tudi s pravnega vidika, saj izgleda, da družba Valdadige še nima ustreznega dovoljenja za kopanje. ' Steverjanska občinska uprava tudi zdaj nasprotuje, da bi podjetje še naprej izkoriščalo nahajališče ilovice. Glavno besedo pa bo vsekakor imela posebna deželna komisija, ki se bo sestal« v kratkem. Svoje nasprotovanje pa je občinska uprava utemeljila z dejstvom, da je celotno področje Prevala namenjeno izključno kmetijstvu. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi geološke značilnosti področja. Ozemlje je namreč v depresiji in je bilo, dokler niso bila opravljena melioracijska dela, po nekaj mesecev na leto pod vodo. Že zdaj je odmakanje zelo počasno, na stanek novih mlak na mestu, kjer se izkoplje ilovica, pa bi odtok naj brž še bolj Zavrlo. Pri vsem tem pa je treba omeniti tudi nevarnost, ki jo nastanek takih kalnih mlak predstavlja za števerjanske otroke, ki zahajajo sem na kopanje. Zaradi teh razlogov si bo župan ali njegov namestnik, ki se bo udeležil sestanka, prizadeval za to, da se družbi Valdadige ne obnovi dovoljenja. Deželna oblast pe se je le žgati,:la, čeprav najbrž šele po intervenciji podjetja Valdadige, potem, ko je župan prepovedal izkopavanje. V petek je števerjansko županstvo prejelo pismo deželnega odbomištva za industrijo in trgovino v katerem se županov ukrep ocenjuje kot neprimeren. Občinska uprava naj bi poiskala druge poti, predvsem pa naj bi se zanimala pri pristojnih deželnih organih. Odborništvo tudi meni, da podjetje Valdadige lahko nadaljuje z delom v pričakovanju odločitve po sebne deželne komisije. Kako posluje ta komisija pa si bralec lahko ustvari lastno mnenje ob upoštevanju dejstva, da je bila prošnja, kateri je bilo priloženo tudi negativno mnenje občine, vložena že leta 1975. Zadržanje deželnega odbomištva za industrijo in trgovino je toliko bojj nerazumljivo spričo dejstva, da je deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo obljubil posredovanje tirada kateremu načeluje, da se zaščitijo primarne ■ koristi kmetijstva. Proti izkopavanju ilovice kakor tudi drugim posegom so se izrekli tudi lastniki in obdelovalci njav na tem področju. Gre v večini za prebivalce števerjanske občine. STALNA SLAVINSKA GLEDALIŠČE V TRSTU PO IZREDNO USPELIH PREDSTAVAH »JALTA, JALTA* V PREDLANSKI IN «GUBEC BEG* V LANSKI SEZONI, BO PONOVNO MED NAMI GLEDALIŠČE «KOMEDIJA» IZ ZAGREBA! TOKRAT NAM BODO PREDSTAVILI IZJEMNO ODRSKO POSTAVITEV, KAVBOJSKI GLASBENI STRIP «0’ KAJ» ALI Ne budi žejnih bizonov, tujec ... sladko spijo Avtorji: NINO ŠKRABE Glasba Dirigent Scena Kostumi Koreograf Režija BORIS SENKER - TAHIR MUJIČ1Č STIPICA KALOGJERA PERO GOTOVAC DRAGO TURINA TAHIIt MUJIČIČ TIHANA ŠKR1NJARIČ VLADO ŠTEFANČIČ V TOREK, 31. MAJA, OB 20.30 V GLEDALIŠČU «G. VERDI* V GORICI — (Goriški abonma, abonma red li, I in J) Odhod avtobusa za okoliški abonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20. Rupa-Peč V SREDO, L JUNIJA, OB 21. URI - Abonma red A - premier- ski in red C - prva nedelja po premieri V ČETRTEK, 2. JUNIJA, OB 21. URI - Abonma red B - prva sobota po premieri, red F - sindikalni in red G - okoliški V PETEK/ 3. JUNIJA, OB 16. URI - Abonma red D - mladin- ski v sredo in red E - mladinski v četrtek V Kulturnem domu v Trstu Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani zamenjati stalne dneve abonmajev ter jih združiti, ker ima gledališče »Komedija* na razpolago samo en dan za gostovanje v Gorici in tri dni za gostovanje v Trstu. Prosimo cenjene abonente za razumevanje. Obenem lepo prosimo abonente, ki se iz kakršnegakoli vzroka ne bi mogli udeležiti predstave, da to telefonsko sporočijo (v Trstu: tel.. 734-265, v Gorici: tel. 24-95) PRODAJA VSTOPNIC 1 URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PROSVETNO DRUŠTVO «ANDREJ PAGLAVEC* IN SEKCIJA VZPI -ANPI IZ PODGORE vabita OD 3. DO 6. JUNIJA NA TRADICIONALNI Poletni praznik pri Madonini združen s prijetnim zabavnim in kulturnim sporedom 3. JUNIJA: ob 20.00 odprtje praznika in ples ob 21.00 tekmovanje v briškoli za 64 parov — razpisane so sledeče nagrade: dva prenosna televizorja, dva surova pršuta, dva mala tranzistorja, dve mortadeli, dve vratovini (osokolo) in tri nagrade (salama in buteljka vina) 4. JUNIJA: partizanski večer ob 19.00 polaganje vencev pred spomenik padlim ob 19.30 sprejem gostov iz Kranja, Ljubljane in Reg-gio Emilie ob 20.00 govor dr. Mirka Primožiča in Silvina Po-letta, nato kulturni spored, ki ga bosta izvajala moški zbor «A. Paglavec* iz Podgore in folklorna sku-pina iz Preddvora pri Kranju. Sledil bo ples 5. JUNIJA: ob 9.00 zbor mladine za orientacijsko koles, dirko ob 12.00 kosilo za vse udeležence ob 16.00 nategovanje vrvi (ženskb in moški), nato tekmovanje v briškoli za 64 parov — nagrade kakor za petkovo tekmovanje. Sledil bo ples 6. JUNIJA: Zaključek prireditve z izvolitvijo lepotice večera VSE DNI BO IGRAL ANSAMBEL «MEJAŠI» BOGAT SREČOLOV IN BIFE ZALOŽEN Z DOMAČIMI JEDILI IN KAPLJICO / Prosvetno društvo «ŠTANDREŽ» in KMEČKO DRUŠTVO prirejata danes ter 4. in 5. junija v ŠTANDREŽU vsakoletni PRAZNIK ŠPARGLJEV Danes 29." maja, ob 19. uri: nastop folklorne skupine »Santa Gorizia*; plesna zabava. Na voljo bodo odlični šparglji,-domača kapljica in jedača. Prosveta Prosvetno društvo DANICA na Vrhu vabi odbornike in člane na sestanek ki bo v torek, 31. maja, ob 20. uri, v gostilni Grilj. Na dnevnem redu so izlet v Podnanos in priprava za poletni praznik. Izleti Za množični izlet Slovenske prosvetne zveze na Koroško vpisujejo na naslednjih mestih in društvih: V GORICI: na sedežu SPZ in SPD v Ulici Malta 2; v ŠTANDREŽU: v domu «Andrej Budal*; v PODGORI: Ivan Bregant, Edi Maligoj, Stanko Kuštrin in Uvij Rožič: v PEVMI: Mario Saher; na OSLAVJU: Darinka Mikluš in Pepca Pintar: v ŠTMAVRU: Albina Valentinčič; v SOVODNJAH: v Kulturnem domu in pri odbornikih društva: v GABRIJAH: Leopold Pahor; v RUPI: Salomon Tomšič; na PEČI: Dominik Kovic in Franc Petejan; v DOLU: Alida Devetak; v &TEVER-JANU: Šivan Pittoli; v RONKAH: Teodor Devetak; v JAMLJAH: Ernest Semolič, Jamlje 34; v DOBERDOB!): Mila Ferletič (v drogeriji). > DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Co-sulich, tel. 72-480, Kino Gorica VERDI 15.15-22.00 «Mister mil#j do*. T. Hill in V. Perrine. Bari' film. CORSO 15.00-22.00 «11 marito in * legio*. Enrico Montesano in Sil Dionisio. Barvni film. ' MODERN1SSIMO 15.15-22.00 mi bagliori di un crepuscolo*-^ Lancaster in R. Widmark. Bare film. CENTRALE 15.30-22.00 »Corvo r0^1 non avrai il mio scalpo*. iti Z VI ford in V. Geer. Barvni fiW' VITTORIA 15.30-22.00 »Vizi e delle donne nel mondo*. A. Ba1! „ gart in D. Denberg. Prepov' mladini pod 18. letom. ve^ Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 »Italia a ^ no armata.* Barvni film. . £XCELSI0R 14.00—22.00 »Al P'*ce< di rivederla*. Barvni film- Nova Gorica in okolica ^ SOČA »Nepopravljivi Belmondo* francoski film ob 16.00. 18.0" 20.00. j, SVOBODA »Ljubezenska zgodba T /miL o V/J _ ninariolzi' film OD ' Lombard — ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Zdrahe v Hongkongu* lijanski film ob 17.00 in 19.30. ^it»' DEŽURNA LEKARNA V GO^j Danes ves dan in ponoči je v dežurna lekarna Alesani, Ul. Čaru 38 - tel. 2268. il ii 1111 Slavko Ferletič iz Gorice J®, v speval 3.000 lir za Dijaški c01 Gorici. ZAHVALA i Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počasti spomin naše drage tete MILKE KLANČIČ Posebna hvala pevcem, g. župniku za poslovilne besede in P1'*' morskemu dnevniku za nekrolog. NEČAKI Podgora, 29. maja 1977 ^SoriicrSnevhlk KULTURA 1*0 jem Mitteleuropa in Slovenci «fikeS,eda mtteleuropa )e danes zelo priljubljena, zveni svetovljansko, Mreh^ domaee in- kar je zelo važno, jo lahko uporabljamo za različne IjoJL8' Beseda ima sicer sv°j° zgodovino (v smislu pomena), uporab-"Jro! f0 >0 precei Pogubno, vsaj tak je moj vtis, V Gorici imamo Mittel-■ Pfka Srečanja, Trst naj bi bil križišče mitteleuropske kulture; ne- 29. maja 1977 honm Pomeni Mitteleuropa določeno duhovno enotnost, drugi govorijo lili ^ehnostih in neki dejanski zgodovinski povezanosti. Slovenci smo . besede ravnodušni, nismo je potrebovali, vendar se naši umet-drugi kulturni delavci pogostokrat znajdejo na seznamu z ble-Hih . naslovom Mitteleuropa. S Cankarjem se je to zgodilo, v italijan-%C ankiil 0 niem je beseda Mitteleuropa pogostokrat rabljena. Be-«ts ma le pomena, ki se obrača v preteklost, ampak naj bi še da-i. oločevala neko konkretnost. V bistvu gre za iskanje prostora, ki bj c.— ----—■ • tf1 ^ toivuujc t/oi-t/i u, ™oral k°nstituiraU kot posebnost, ali, kar gre še dosti dlje, kot «e-" neke ku^ure- Osebno se mi zdi pojem zelo meglen in zaradi llhj vsestranske uporabnosti že kar nesimpatičen. Povezani z mittel-uJskl> verigo se srečujemo n.pr. z Avstrijci, Italijani, Furlani in Slo- Xi. pljomo iz iste čaše, vendar kako moremo piti, ko vemo, kaj ti Avstriji dejansko dogaja s slovensko manjšino. Kje je duhovna ost/ Mitteleuropa pomeni tudi kulturno in seveda splošno represijo >IKi'IS^e manjšlne- '1° j« stvarnost prostora, ki bi ga morali vključiti >%<‘m Mitteleuropa; luko je danes kot v preteklosti. Strinjam se s po-vstjo časa in prostora, vseskozi pa morkm. iskati nujno resničnost. %ir>lrei ie b'la Kakania- tn je habsburška monarhija. Med njenimi Sm° b’li p0lea PriPadnik,,v ostalih narodov tudi Slovenci. Nele ^burnih središč: Dunaj, Ljubljana, Budimpešta, Praga, vse to pa kil,6 pomeni enotnosti. Pred razpadom monarhije in med dvema voj-il,£ Po omejenem prostoru delovali izredni pisateljski talenti. V Av-i^Musjl, kotli, Kraus, v Sloveniji pisatelji moderne, na Češkem Ha-ke'vCapek- Trst je bil dejansko posebnost, zaradi ^posebnosti* je bila hba"Va pot v italijansko literaturo težavna, pozneje je v Trstu deloval tfljjjj v Trsl je prihajal Jogce, v Devin Rilke. Vrt izjemnih umetniških »od p ‘ *e ni P°menil medsebojnega pogovorjdnja in pretakanja vpli-Ktiai^ovence; Cankar je veliko umetnikov poznal, njega smo Sam° Slovenci. Skorajda si ne moremo misliti, da bi si avstrij-brisala solze ob Murnovih pesmih. Slovenci smo živeli v vla-''ito- Kafcanie P°d prešo, lepi smo bili samo molčeči, ali nemško go-'li u' Vezani smo bili m Dunaj, a je bila to grenka postaja. Sloven-Nm et”ifc sedel na vlak iz potrebe, Cankar je živel v, delavskem %BStjU’ razv’ial se ie s Proletarsko bedo in jezo. Poznal je dunajsko r°. vendar je sam zapisal, da se je čutil neskončno ponižhnega, ■Me ?°oievdl Maeterlinckovo ime, medtem ko so po ulicah hodili izko-S>fli luerii delavci. Cankar je poznal tedanje evropske kulturne to-rendar je bil vedno tesno povezan s slovensko domovino; pisal je določene stvarnosti. Konec koncev se je opredelil za delavske Ulj,?’® in bil socialist, tudi o narodu je zelo jasno pisal. Zahteva po fede-H," Juposlaviii ie bil eden kmed rušilnih elementov habsburške mo-C- Gibanje narodov za samostojnost je majalo Kakanjo . .. Obrabi S(,;ari poli'lblM’ Podoba habsburške monarhije je bila in ostane X rana- 0 enotnosti je sanjalo samo meščanstvo, v delavskem raz-»j, med narodi je vrelo. Takratna kultura je bila odraz tega vre-ie analiziral propadanje meščanske misli, zgrozil se je nad Xr°- me'sianske govorice, opazoval je. kako se meščanstvo in ari-aciia izogibata stvarnosti. r%,nlcar je opisal veliko žolčnih besed, bil je na strani delavskega !tja ,a• boril se je za narodovo samoodločbo. Oba problema sta bila ^.ajskim literatom in mislecem. Mitteleuropski prostor je označe-\ ,ZTpdna konfliktualnost, bili smo daleč od mirnega morja; meščan-X^e,V°bal° Pr°Pad. Če upoštevamo vse to, bomo razumeli prostor, ki„ r ga pokrival pojem Mitteleuropa, kot stičišče visoke napetosti; “ je vsekakor perspektiva iz katere gledamo na vprašanja. it, »nnci smo za problem pojma Mitteleurope občutljivi, kajti bojimo zakrivali konflikte in temeline razlike Tenn ™ h,,;;™,. zakrivali konflikte in temeljne razlike. Tega se bojimo pred-^Venci, ki živimo v Italiji, saj gre kakršnokoli prikrivanje nam Xn°' Veliko časa srno bili in smo še kulturno zapostavljeni. Tega Vm7 zmnolčatC če danes odkriva italijansko občinstvo Cankarja, ne kUr°e p!mhll,i na blaženi mir. Najprej smo se za uveljavitev slovenske \ , borili Slovenci sami. Določena vrsta mitteleuropske govorice te ■ oorbe prikriva. Živeli smo v 'srcu Trsta, dejansko So nas potiskali "‘l'ni n T° ,e resmca' na podlagi le resnice smo Slovenci izobli-K^ločen tip kulture, ki je bil in je obramben ali celo napadalen odločnosti v boju za pravice). Pojem Mitteleuropa mora upo-SfJndi to borbo. Zapišem drugič; Mitteleuropa je tudi zatiranje in \^aus in Cankar sta si sorodna v tem, da sta klela meščanstvo, u dniQačnih Perspektiv. Na Slovenca Messnerja je lahko vplival ker )e bil napadalen in družbeno kritičen. Kritičnost in upor sta H %‘Mttavini prostora, o katerem je tu govor. Sestavini sta seveda k Pr, fčanska Praznina in dekadenčna votlost govorice, Mitteleuropa p^nr nasprotujočih si tendenc. %tePričan. sem’ da današnji pomen, ki ga pripisujemo pojmu Mittel-s I v veliki večini primerov ne nakazuje problemov, ki sem jih za-%inmteleuropa je malce megleno iskanje skupnega vrtička; čez zgo-' Piisr” stuarnost bi položili vsaj sramežljiv križ. So seveda tudi ljudje, ^ Pršo drugače. Meglen izraz seveda prevečkrat skriva nepoznanje SjPnčan sem, da mora veliko ljudi Slovence spoznati; šele na spo-' C rJ-'iničnosti (naše in splošnejše) bomo gradili trdne in veljav- Letos bo poteklo trideset let, odkar se je takoj prve dni po priključitvi začela snovati v Šempetru pri Gorici realna gimnazija, na kateri smo se zbrali vsi, ki smo dotlej pretežno študirali na srednjih šolah v Gorici, razen tistih redkih, ki so se iz različnih vzrokov, še največ zaradi geografske bližine ali slabih komunikacijskih težav, zatekli na druge gimnazije, v Postojno ali v Ljubljano. Med takratnimi dijaki je bil tudi Stanko Zimic, ki je takrat stopil v sedmi gimnazijski razred in nato čez dve leti maturiral. Zimic se je s skupino sošolcev vozil vsak dan iz Anhovega. Bili smo tedaj skoraj sami _ vozači, s profesorji Frizur iz glasbene komedije «<»' Kaja. Nastopata kavboja Penns.v lvania Penny in Virginia Virgil. kov^’ krjirrf je'bil "šempet^bh- ..................................................ihiiiii...........iiiiiiiiiiimiiii...................... ZAGREBŠKO GLEDALIŠČE cKOMEDIJAs. SPET PRI NAS PORTRETI PRIMORSKIH BUUAmSTlČNIB BCLAVCCT (7) Dr. Stanko Zimic - hispanist med Slovenci najboljši cervantist Rojak iz Deske!, ki je svoje gimnazijske študije končal v Šempetru pri Gorici • Učitelj in profesor na ameriških univerzah «0’Kaj»- kavbojskiglasbeni strip z nepozabnimi mojstri iz Jalla, Jalta» Avtorji besedila so Nino Škrabe, Boris Senker in Tahir Mujičič, avtor glasbe pa Stipica Kalodjera Tudi za letošnjo sezono nam je Stalno slivensko gledališče pripravilo abonmajsko gostovanje zagrebškega ansambla «Komedi-ja». To bo četrti zaporedni obisk zagrebških gostov, kj so se prvič predstavili z «Violinistom na strehi*, potem ■/. «Jalto. Jalto* in lani s prvo jugoslovansko rock-opero «Gubec beg*, ki je pred kratkim osvojila tildi rimsko publiko, kjer je ansambel gostoval v oknru «Mescca kulture jugoslovanskih narodov*. «0' Kaj», s katerim se nam bodo Zagrebčani ta teden predsta- vili v Gorici in Trstu, nosi podnaslov «kavbojski glasbeni strip*. Gre za duhovit «divertissemei.t», v katerem bomo srečali že klasične junake iz vvesternov. Navidezno se vse dogaja na ^divjem zapadu*. v resnici pa je precej namigovanja na’ zagrebške razmere. o katerih, pa šal nismo dovolj poučeni. Glasbo je napisal Stipica Kalodjera. Melodije so v glavnem zabavne in razigrane; zlasti dve, «Ko smo bili v Montani* in «Vir-gilova balada*, sta otožno nežni in spominjata na znane melodije """HMIIIIIUI ACE MERMOLJA GLAVNE VLOGE IN ZASEDBA Billy Junica, polnopravni dedič farme «Junica & sin* Suzy, njegova sestra Mladi Srnjak,. sin pokojnega glavarja «Suhih grl* Mala Košuta, njegova sestra Hood O' Lea n, Upodlež, proizvajalec sla-* ‘>m bega viskija, za Indijance «Ob!ak Koji Donositi Vatrena Kiša* O. G. oz. Milton, plačanec iz Alabame, nor ha klasike Galamiti F. Jane, ženska bandit in «desperada». Charmy Make Love oz. Charmy duša, 'pevka in gospodinja salona «Pri široki roki* Marty Krpa oz. Kreda, mestnj šerif Tetangali Svengali, indijanski vrač, rdeča pošast Karlheinz Schnellsinger, nemški plačanec Ileinzkarl Schnellsinger, njegov «prat» Jose Jorge Homero Saldana Moreno Y Madero del Ponnedor, «hombre» Virginia Virgil, kavboj Pennsylvania Penny, kavboj Vladimir Puhalo Djurdja Ivezič Žarko Potočnjak Lukrecija Breškovič-Opalk rt. mt ' Vlado Kovačič Ivica Kunej Veronika Kovačič Lela Margitič Diani šegina Vlado Krstulovič Josip Fišer Marijan Kunst Rihard Simonelli Boris Pavlenič Martin Sagner """""""""'"""""H""1"".nimiuiiinmmniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiHiinmii, inui minili.... CANKAR ŠE ENKRAT^ V ITALIJANŠČINI Ivan cankar - «la madre Prevod Cankarjevih črtic je oskrbel Franc Husu, uvodni kritični esej pa je prispevala Marija Pirjevec - Založba ZTT v Trstu * i?er al,°žništvu tržaškega tiska iNeni? zJ’rka v italijanščino pre-% i,n^_Cankai'ievih črtic. Knji- % . naslovom «La madre* pri-črtic, kjer Cankar izpo-7ce Sv°j °dn°s do matere. Vse * n 0 zelo znane (Skodelica ka- Set'ca' Večerna molitev in tVsiu sPadajo v okvir izrazito i^l p ne proze. Črtice je pre- ’,,1tSs7a,nc Husu- uvocl kni'g> Je Pirjevec. zbirke je seznaniti itali-L>vnDralc%!iZ intimistično Can-JJko ..Prozo. V zadnjem letu je iSiai lrše italijansko občinstvo r'ršn? dve izrazito družbeno an-(/■Urj. Pisateljevi deli (Martina vfievj -'n. Hlapca Jerneja), Can-7istv'ntimistični sestavki pa so nepoznani, čeprav je bilo Aliji njegovih, črtic prevedenih Atj n-ščino. Tu je treba seveda ' -Vatj kniovitev, da ne moremo 'o |tw(ene analize, pri Cankar-š, . to dva nasprotujoča si A n« ak se dopolnjujeta, če-lAa . 8vojstven način. Res je 7A lu m A' Platnica knjige «La madre* Vprašanje, ki bi ga morali načeti je seveda Husujev prevod. Problem je zapleten in bo treba o njem zapisati več besed v bodoče, ko bomo zadevo sistematično preučili. Zanimivo bi bilo tudi primerjati Bressanov prevod Hlapca Jerneja in Husujev prevod črtic. Vsekakor je pobuda, da se izdajo Cankarjeve črtice posvečene materi koristna in upamo, da bo imela primeren uspeh pri občinstvu. Naša upanja lahko krepi dejstvo, da je Cankarjevo ime le precej prodrlo med italijanske kulturne kroge. Še pred letom dni je bil veliki slovenski pisatelj italijanskemu bralcu popolnoma ne-zijan, danes ni več tako. časi se pač menjajo in ve Ino v slabše... Primorske bibliografske vesti SODOBNOST. 4. — 1977. Tudi osrednja slovenska literarna revija se spominja jubileja dr. Antona Ocvirka. Janko Kos je napisal prispevek z naslovom Anton Ocvirk in besedna umetnost (Ob sedemdesetletnici), obj. na str. 321 -,324. Izvirne poglede prinaša tudi esej Aleša Lokarja Družbenogospodarski vidiki narodnostnih manjšin (387 - 402), ki se bo nadaljeval v naslednji številki. BOREC. 4. — 1977. Dr. Tone Ferenc v zadnjem Borcu (219 - 231) pod naslovom «Izstrelek ima veliko razstrelilno moč* (Sovražnik o par-topu) piše o znamenitem partizanskem orožju, ki so ga izdelovale orožarne IX. korpusa v Cerknem in drugod in o katerem so zbirali podatke tudi sami Nemci. PLANINSKI VESTNIK. 5. - 1977. Planinska revi ja, objavi ja zapis o dveh zaslužnih primorskih planincih, ki sta bila zelo prizadevna pri gradnji več planinskih koč na Primorskem. Pokojni Alfred Hvala je pred smrtjo napisal članek Sedemdesetletnica Franca Lozeja (299-300), medtem ko je o Alfredu Hvalu, ki je umrl 5. 3. 1977, spominski članek napisal Ciril Zupanc (Sodnik Alfred Hvala se je poslovil, 311-313)., « * « NOVE PUBLIKACIJE: Izšel je te 72. zvezek iz Zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, to je delo Branka Reispa Predjama in- nam predstavlja ta edinstveni kulturni in naravni spomenik. Knjižica obsega 32 strani. S|dad za obnovo Štanjela pri skupščini občine Sežana je izdal propagandni informativni prospekt Štanjel. Na osmih straneh besedila najdemo prispevke Rudija Kodriča - Branka ter prof. Emila Smoleta in dipl. ing. arh. Nataše Šumi. škoda, da je prospekt, četudi namenjen predvsem seznanju ljudi z obnovo Štanjela, le preskromen, kar se tiče gradiva oziroma podatkov. ZTT v Trstu in Goriški muzej v Novi Gorici sta v samostojni knjižici izdala ponatis iz Jadranskega koledarja 1977 Iz zgodovine Trente. Avtor tega dela na 20 straneh je Branko Marušič. iz westernov. Zelo posrečena sta ljubezenska dueta med mladim parom, da o «indijanskem» izražanju dveh partnerjev niti ne govorim. Opozorila bi tud- na ploščo z odlomki iz «0 Kaja*. - Avtorji besedila glasbene komedije so trije mladi (,vsi rojeni leta 1947) glasbeniki, vsi trije diplomirani komparativisti, Nino Škrabe je germanist, Boris Senker anglist, Tahir Mujičič slavist. Med igralci (Nekatere že po-• znamo), izstopajo Boris Pavlenič kot kavboj Virgil (naslov: Agram City Kapitol 9. ki nam ga da ob Slovesu, je naslov zagrebške (Komedije*), Richard Simonelli v vlogi «horWbre.ja» z ogromnim pon-čom in Sombrerom ter Vlado Krstulovič. ki ga komai prepoznaš v vlogi indijanskega vrača Tetangalija. Vsi trije so nepozabna trojica iz «Jafte, Jalte*; sicer . pa odlično tolmači svoje____vloge, Posebni, ‘,v,sr pa je še Martin Sagner kot Vir-gilov partner. ..... - i ■ ,. .i .oufti in Kot, v vseh predstavah tega izrednega ansambla, je seveda duša in gibalo Vsega režiser V'ado Štefančič. Vsaka njegova režija je brezhibna in verjetno je Štefančič med redkimi režiserji tovrstnih spektaklov v Evropi. Pripovedna nit «0' Kaja* je na kratko naslednja: Podli trgovec z viskijem Hood O’ Lean (v izgovarjavi zveni kot Hudolin, ugledni zagrebški zdravnik, specialist v psihiatriji in zdravljenju alkoholikov) želi zavladati Hawk Cityju, mestecu na divjem zapadu. Med njegovimi plačanci sta O. G. Milton iz Alabame. strastni ljubite! i klasičrie poezije, ter Galamiti Jane, žen-ska-bandit, in desperada, ki tvori z Miltonom čudaški par% saj je prostaška in divja, koliknr je Milton vsaj navidezno uglajen in kulturen. Trenutno si Hood O’ Lean želi prisvojiti farmo »Junica & sin*, ker sta po očetovi smrti brata Billy in Suzy premlada in neizkušena. Nekakšen štab te podle tolpe je v mestnem salonu «Pri široki roki\ kjer poje in gospodinji 'ena Charm.v Make Love oz Charmy duša. Meri stalnimi gosti izstopa šerif Marty Krpa oz. Kreda. Hood O' Lean da Billvju Junici ultimatom: podpisati mora pogodbo za farmo, sicer bo izročil mlado Suzy indijanskemu vraču Tetangaijju. Da, ne smemo namreč oozaniti, da smo na «div,iem zapadu*. kjer tudi Indijanci odigrajo važno vlogo v poteku dogodkov. Na Bill.vjevo srečo se v mestecu pojavita očetova prijatelja, znana kavboja Pennsylvania Pen-ny in Virginia Virgil. Odrski Dri-hod teh dveh razcapanih kavbojev je sploh nepozaben «Je to to?» «To to jel* Pomagala bosta Bil-lyju in se borila za njegove pravice. Billyjev zaveznik bo še Mladi Srnjak, ki je tudi sirota; po očetovi smrti je prevzel oblast' v plemenu »Suhih grl* zahrbtni vrač Tetangali Svengali, ki je v poslovnih stikih s Hood O' Leanom. V zameno za grozni viski, ki zasužnjuje indijansko pleme, daje Tetangali Hood O' Leanu krzno in zlato. V vrtoglavem odrskem dogajanju ho vzplamtela tudi ljubezen med bodočim indijanskim glavarjem Mladim Srnjakom in Billy-jevo sestro Suzy. Billvja Junico pa bo osvojila nežna sestrica Mladega Smiaka, čedna Mala Košuta. Tem liričnim ljubezenskim u-trinkom bo neopazen prisostvoval skrivnostni Jose Jorge Homero Saldana Moreno Y Madero del Ponnedor; njegovega imena se lahko spomniš, samo malce težko ga je izgovarjati! Jose Jorge se med vsem dogajanjem pojavlja tu in tam in ponuja usluge tako za revolucijo kot za protirevolucijo. Virgil in Pednv bosta seveda napravila red. In vse se bo srečno korčalo. Ne samo srečno, naravnost slavnostno, saj bomo prisostvovali kač štirim porokam. Zaključni prizor iz O' Kaja je v pravem vaudevillskem slogu; to je kavbojski praznik z obilico glasbe, plesa in splošnega vese-lia. Naj dodam, da se v zagrebški dvorani vsa publika pridruži temu praznovanju, tako da je zaključna slika pravzaprav praznik gledališča, sproščenosti, radosti, smeha in, 'ne nazadnje... umetnosti. NEVA GODNIČ Natečaj CISVi «ll centra internazionale di studi Vivaldianh prireja tudi .letos mednarodni natečaj za mlade o-perne pevce. Ta visoka kulturna prireditev ki je bila lani v Pulju zaradi potresa, ki je prizadet. Furlanijo, bo letos na sedežu centra v Vili Manin — Passaria-no-di Codroipn (Videm) — od l. do 6. avgusta. Natečaj se bo zaključil z javnim koncertom v navzočnosti predstavnikov oblasti dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je podprla pobudo ter predstavnikov bližnjih jugoslovanskih in avstrijskih osebnosti Na prireditvi bodo radiotelevizijske ustanove iz Italije in tujine Za zmagovalce na natečaju so razpisali naarade t; gotovini, medaljah in diplomah. Pred mednarodnim natečaiem bodo priredili tečaj za izpopolnjevanje in interpretacijo, ki je namenjen pevcem z že določeno u-metniško izkušnjo, ki ga bo vodil tenor Mdrio Del Monaco od IS. do 30. junija. Na natečaj so se že vpisali številni italijanski in tuji pevci, ki se želijo izpopolniti pod vodstvom slovitega pevca. Za informacije naj se zainteresirani obrnejo na: CISVi - p.o. box 525 • 34100 Trieste Trst. zu, bolj malo. Na kolesih so prihajali iz bližnjih vasi, Vrtojbe, Volčje drage, B ij, Renč. Bukovice, Mirna in še odkod, .vsi ostali pa so v jutru prihajali z vlaki iz treh smeri: iz posoške (od Podbrda do Solkana), iz ajdovske (vse od Vipave) in iz rihemberške (z najbližjega Krasa in braniške doline). Stanko — ali uradno Stanislav — Zimic je Desklanec. Tu se je rodil 4. maja 1930. Oče je imel gostilno. Italijansko osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, gimnazijo začel v Gorici in deloma Vidmu (1940-44 ter po presledku e-nega leta od 1945-47), nadaljeval 'in dokončal jo je v Šempetru pri Gorici, kjer je maturiral 1950. Na ljubljanski univerzi je študiral romanistiko, skupino italijanščina - angleščina, od 1950 do 1955, ko je opravil b - diplomo iz italijanskega jezika in književnosti (za temo si je izbral Le opere di Alberto Moravia). Potem ga je, nemirnega in živega, kakršen je bil, zvabil Novi svet, kjer je imel sorodnike. Septembra 1956 ga že najdemo na univerzi v Miamiju (Coral Gables, Florida), kjer ostane do julija 1958 in študira ter se izpopolnjuje v španščini in francoščini. Predmet njegovih diplomskih del sta L’existencialisme de Camus et Malraux ter Teatro de Jacinto Grau. Naslednji dve leti (september 1958, junij 1960) je slušatelj na Duke University (Durham, North Carolina), kjer dozori tudi njegova disertacija Zimic in postane doktor romanske filologije. .Že na univerzi v Miamiju je bil asistent za moderne jezike do junija 1958, nato od septembra 1958 do junija 1959 asistent za romanske jezike na Duke University in od septembra 1959 do junija i960. V poletju 1969 je bil deležen štipendije Woodrowa Wilsona. Od septembra 1960 do junija lflfil je poučeval španščino na Rollins College (Winter Park, Florida). Od septembra 1961 do junija 1962 pa španščino in francoščino na Washington and Lee Uni-versity (Lexington, Virginia) in bil najprej učitelj, nato asistent in končno profesor na teksaški u-niverzi v Austinu (od 1962 do danes). Znanstveno - raziskovalno delo Zimičevo se je pravzaprav začelo z doktorsko 'disertacijo. Zanjo si je izbral Cervantesa, in sicer posebni vidik njegovega dela: u-gotoviti je hotel delež, ki so ga imeli nekateri avtorji na Cervantesovo novelistično ustvarjanje. Naslov disertacije se v španščini glasi Cervantes, leetor de Aqui-les Tacio y de Alonso Nufiez de Reinoso (obsega nad 200 strani španskega teksta s krajšim angleškim povzetkom). Disertacija je pomenila Zimicu očrt vrste literarnozgodovinskih problemov, ki jih je kasneje reševal. Tako pomeni izbrano, dopolnjeno in razširjeno poglavje iz disertacije El amante Celestino y los amores entreemzados. en ai-gnnas nbras cervantlnas (10R4), ki je izšla v Boletin de la Biblio-tecs de Menendez Pelayo v San-tanderju, prvo resno znanstveno delo in je prvi uspeh njegovih raziskovanj na poliu hispanistike. Drugo tako primerjalno poglavje, ki ga je načel že v disertaciji, pa je izšlo v reviji Hisp^nčfila (N”3l, 1967) Bandello y El* vieio celoso de Cervantes (1967) in istega leta še tretje Alonso Nufiez de Reinoso, traduetor de Aquila Tacio v reviji Symposium. Zimic je bil leta 1968 član organizacijskega odbora na simpoziju o Juanu Enzini in o španski renesansi na teksaški umverzi. V tem okviru je imel predavanje Tradi-tional and Inmivative Elements of the Spanish Reuaissance, predmetu, ki je avtorju tako pri srcu. Čeprav se je Zimic dobro zasidral v novi sredini in je tudi V pri- , vatnem življenju pognal korenine v Novem svetu, saj se je leta 1961 oženil z vnukinjo znanega ameriškega pesnika Rdberta Frosta Lesley Lee Francis, ki je tudi sama literarna zgodovinarka (prim. revijo Insula (Madrid) 1966, n° 236-7) in doktor romanistike ter je delala v Madridu, Washing-tonu in Gvatemali, se je leta nazaj rad vračal v domovino. Za to je izkoriščal poletne počitnice, ko je vodil ameriške študente, da so v Evropi (Španija, Francija) po-* ...........................................................................mm....................................... izdajati svoje novo glasilo, čutil, da mu okvir Literarnih vaj ne ustreza. Pojav novega lista je sam po sebi pozitivno dejstvo in mislim, da se bosta obe glasili v bodoče medseboirio korNtno izpopolnjevali, vsako s svojo vlogo, pa čeprav bo najbrž neizbežno prihajalo tudi (do p;, lemi k. ki pa bi morale bit' konstruktu 'ie. Lepo bi bilo celo, če bi obstoj dveh glasih stimulativno vplival na obe. In še to dejstvo, da iž-haja novi dijaški list za sedaj razmnožen, ni mogoče označili za korak nazaj, saj je prvenstvena vsebina. Če bo kdaj izhaial ti-' skan, bo seveda toliko boljše. Iz letnega kazala je razvidno, da so v šolskem letu v treh Številkah Literarne vaje objavile 31 pesmi desetih avtorjev in okrog 50 daljših ali krajših prispevkov v prozi skoraj prav toliko avtorjev Lepa žetev. ]. k. LITERARNE VAJE ŠT. 5 Izšla je tretja in zgdnja številka 28. letnika dijaškega lista Literarne vaje. Izid samo treh številk v šolskem leto 1976 77 je treba pripisati izključno finančnim težavam, ker so se tiskarski stroški občutno zvišali, podpor pa list ni prejel od nikogar, kar je treba vsekakor imeti za negativen pojav v odnosu do slovenskega tiska na sploh. • V našem dnevniku smo že večkrat poudarili važnost Literarnih vaj, čeprav smo do njih izrekli tudi kakšno kritično pripombo predvsem na račun vsebine. Take pripombe imamo še, ker se list v tem smislu v zadnjem letu bistveno ni spremenil. Prav tako pa vztrajamo tudi pri trditvi, da so Literarne vaje še kako potrebne in koristne, ker privzgajajo v sodelujočih smisel za pravilno in lepo jezikovno izražanje in ker navajajo šolsko mladino k pisanju. Dejstvo, da je prav iz vrat sodelavcev Literarnih vaj izšlo že nekaj dobrih in obetavnih peres v slovenskem zamejstvu, njihovo koristnost smno še potrjuje. Uredništvo je v zadnji, 3. številki, sprožilo tudi odnos do novega dijaškega lista »List slovenskih dijakov*. Z vsemi navedbami v tej zvezi ne bi mogli soglašati Ne moremo presoditi, koliko so bile Literarne vaje odprte prav do vseh idejnih in miselnih tokov v slovenskem dijaštvu, ne moremo, predvidevamo pa, da je del dijakov, tisti, ki se je lotil giabljali svoje strokovno znanje. Tako je poleti 1968 predaval tudi v Idriji in sicer o španski renesančni književnosti. To predavanje je privabilo lepo število mladih iz Idrije, ki so se živahno vključili v debato. V predavanju je izrekel trditev, da so španski klasiki — in mislil je na »stare* klasike — danes zelo m"derni, da se ameriški človek vedno bolj vrača na humanistično področje.. Plod takih obiskov v domovini je tudi Zimičeva študija Cervantes en Eslovenia: esiudio bibliograf ico (1968), ki pripisuje in komentira 'vse prevede Cervantes«* vih del v slovenščino, na koncu pa dodaja še osnovni bibliografski popis prodora Cervantesa v o-stale jezike jugoslovanskih naro- dj0T Dr. Stanko Zimic dov. Kakšno prijetno presenečenje je bila za Zimica ugotovitev, da se je pni skrajšani tekst Don Ki-hota v slovenščini pojavil prav na goriških tleh'v Goriškem letniku Frana Zakrajška,1 (1863). Sledili sta študiji El Persiles co-mo critica de la novela bizantina, ki je pravzaprav prvi Zimičev tekst, objavljen v domovini v ljubljanski reviji Acta neophilolo-gica (1970), ki jo izdaja ljubljanska univerza. Iz istega leta je še prispevek Un eco de Lepanio en la ironia cervantlna, objavljena v Romance Notes, dve leti pozneje pa je tiskal v reviji Hispania (1972) študijo El engafio a los ojos en las bodas de Camacho. K Cervantesu se je spet povTful leta 1974,' Ko je v Boletin de la Real Academia Espaiiola (snepifi za sept. - dec.) objavil teoretično delo Šobre la tecnica dramatica de Cervantes en «E1 gallardo e-spafiol*. Če se je že s študijo o Cervantesu pri Slovencih nekoliko približal slovenski literarni zgodovini, je to storil močneje v komparativni razpravi El tema del Rev Rodrigo en un poema esioveno (Acta neophilologica 1974). V njej načenja problem, odkod Levstiku motiv Ubežnega kralja. Zimic išče odgovor v prehajanju motivike iz literature v literaturo in jo skuša rešiti kot živost legende, ki bi jo Levstik utegnil najti za navdih v španskih romancah. Vse to iskanje pomeni Zimicu tudi živo ve* z domovino, pomeni iskanje tudi najtanjših in svojevrstnih niti, ki bi kazale na kakršnokoli povezavo s slovenskim literarnim izročilom. Tudi leta 1975, 1976 in 1977 so v znaku pisanja o Cervantesu. Objavil je Ei fiitro amorosn en El Licenciado Vidriera (1975), Leu-eipe y Ciitofnnte en el Persiles d« Cervantes (1975), Cervantes fronte a Lope: introduccion y eptlngo (1976), Otra posible fuente del Celoso extremefio de Cervantes, kakor tudi daljše monografske študije Francisco de Quintana, un novelista nlvidado, amigo de Lspe de Vega (1975), El libro de cabal-lerias de Cervantes (1975), El teatro religinso de Gčmez Manrique (1977), Cervantes frente k Lope jr a la comedia nueva (1977), El pen* samtento humanisticn y satlricn de Torres Naharro, 1“ y 2a parte (1976, 1977), El gran teatro del mundo y el gran mundo del teatro en Pedro Urdemalas de Cervantes (izide letos). Nekatera gornjih del pripravlja razširjena in monografsko obdelana za samostojne knjige (tako Torres Naharra, struktura prvega dela Don Kihota), dalje študije o Autos de los reves ma-gos. Gil Vincentu, Bermudezu, Lope de Ruedi, Miri de Amescui itd., za nas posebej pomembna pa je priprava prevoda Levstikovega Martina Krpana, kajti o Zimicu je treba še povedati, da se je spočetka ukvarjal tudi s so-prevajanjem (npr. filmskih bese* dil iz italijanščine v slovenščino: Senza pieta, .v rokopisu ima prevod Pavesejevega La bella esta-te idr.). O Zimicu in njegovem delu so pisali v Anales Cervantinos (1972, 1973, 1974, 1975), dalje T. D. Steg-man, E. C. Riley, A. Forcione, Ruth El Saffar, Marqučz Villa-nueva, o njem je podpisani poročal nekajkrat v Goriških srečanjih, pa tudi Primorske novice so prinesle z njim intervju. Po zadnjih vesteh iz Austina je Zimic prejel vrsto priznanj, postal član nekaterih literarnih žirij, tako Jose A. Balseiro Prize Committee (od 1970) ter član North American Academy of Spanish language (1977). Marijan Brecelj N 6 29. maja 1977 P; Tudi današnja izbira je precej raznolika in vsak bralec bo prav gotovo dobil med danes obravnavanimi ploščami tudi tisto, ki mu bo še najbolj všeč. IGGY POP The Idiot (RCA PL 12275) DEMIS ROUSSOS Magic (PHILIPS 9120 203 A) Mračen temen, tesnoben, vsi ti prislovi lepo opredeljujejo zvrst rocka, ki je posnet na obravnavani plošči in ki mu z drugimi besedami pravimo *city», mestni rock. lggy Pop se mora zahvaliti Davidu Botvieju, če je danes lahko posnel to ploščo. Podobno kot je napravil z Loujem Rečdom, je David Boivie produciral in poskrbel tudi za glasbeno spremljavo plošče in tako rešil tega glasbenika pred popolno pozabo. lggy Pop ima z Loujem Reedom še mnogo drugih stičnih točk. Najprej izvor: sodeloval je s slamo grupo iz Detroita imenovano Stoo-ges, ki se je rodila iz nekaterih članov razpadlega ansambla Vel-vet Underground, katerega vodja je bil Lou Reed. Druga pcjdobnost med tem in Iggjijem Popom ie v glasbi in v samem načinu izvajanja. Oba sta predstavnika že omenjenega umestnega* rocka. Zdi se mi, da je Iggvjev rock še bolj mračen, tako da je človeku kar tesno pri srcu ob poslušanju. To pa je tudi namen te glasbene zvrsti: opisati, kakšni so občutki in tesnobe današnje mladine, ki je prisiljena prebivati v mestni asfaltni džungli. Vangelis Papathanassiou je bil nekdaj član skupine Aphrodile’s child, tako kot tudi Demis Rous-sos. Njune poti so se po razpadu skupine razšle: prvi je postal slaven na Angleškem zlasti kot aranžer (med drugim je pripravil aranžma tudi nekaterih pesmi Coccianteja. Baglionija ter Pattg Pravo), Demis pa je nadaljeval kot pevec na manj zahtevnih glasbenih tržiščih, kot je na primer italijansko. S ploščo «Magic* .se danes Demis predstavi tudi na Angleškem. Pri tem mu je seveda prišel na pomoč prijatelj Vangelis s tem. da mu je pripravil aranžmaje za skoraj vse pesmi in da mu je dal na razpolago osebni londonski snemalni studio. ANTONY BRAXTON Duets (ARISTA 3C 064 98801) čen «eksperimentalnemu jazzu*, kjer Antong Braiton zelo origi-iuilno uporablja nizke tone saxo-ona. Druga stran plošče se pripenja v ritmu ragtimeja nato pa se spet povrne na prosto improviziranje. Tako pestra plošča bo prav gotovo zadovoljila veliko ljubiteljev jazza. ROBERTO DE SIMONE lo narciso io (RCA PL 31254) Vse kaže. da bo na Angleškem Demis kmalu postal zelo popularen, saj je s svojim toplim in melodičnim glasom kot žarek sonca na meglenem in mrzlem britanskem tržišču. Tudi glasba, ki jo poje (precej se ozira tudi na grško folk glasbo) je precej različna od tiste, ki so jo vajeni poslušali v Veliki Britaniji Podobna Poleg posnete glasbe ima ta jazzovska plošča še veliko drugega prav tako zanimivega, število glasbenikov, na primer: kot pravi naslov sam, sta v tem primeru le dva in sicer saxofor,ist, klarinetist in kontrabasist Antong Brarton ter pianist Richard A-brams. Po mnemu avtorja, ima ta oblika posredovanja glasbe še veliko možnosti in odprtih poti v okviru progresivnega jazza. Duet je idealno število za plodno glasbeno ustvarjanje, seveda če se oba glasbenika dobro ujemata. To je posebno važno pri tako imenovanih rodprtih* oblikah jazza, kjer je improvizacija odvisna od obeh glasbenikov v enaki meri, ne pa od enega samega, drugi pa mu je v tem primeru le v oporo Plašča ima tak naslov, ker v vsaki popevki Roberto de Simone govori vedno o sebi. To naredi ta kantavtor tudi kadar »oje o čisto drugačnih argumentih, vendar sc na koncu skoraj vedno obrne tudi do samega sebe. V pesmi «La hallata della colpa* na primer, govori kako je že od časov Adama in Eve vsak skušal dati čimveč krivde sosedu, sam pa biti čimmanj odgovoren za nekatera dejanja. Na koncu pa pravi: «Nekdo pravi naokoli, da je krivda moja*. Ta primer vam daje razumeti, da so argumenti popevk, posne- le sicer tisti bivše skupine Aphro-i, le dite's Child, le da je v tem primeru bolj izpopolnjena m seveda modernejša v aranžmajih in ritmih. Druga zanimivost je ta. da nimajo tri od šestih skladb naslova, pač pa so označene s sekvenco raznih geometrijskih likov. Še nekaj besed o glasbi sami: avtorja sta hotela podati čim jasnejšo sliko njunega medsebojnega glasbenega razmerja. To sta naredila tako. da sta izbrala različne jazzovske zvrsti in pri vseh teh je slišati, da se odlično ujemata. Najprej je na vrsti *kla-sični* jazzovski motiv «Miss Ann», ostali del prve strani je posve- tih na tej plošči, še kar banalni, če izvzamemo par motivov Glasba je umirjena, skoraj monotona in spominja na glasbene pravljice. ki jih včasih pojejo ■ otroci z lahko dojemljivimi glasbenimi povezavami. Seveda je bil prav la avtorjev namen: opisati v pravljični obliki življenjska dogajanja. Po mojem mu io ni uspelo v celoti. Jutri boste lahko preverili, ali je bilo moje mnenje pravilno ali pa ne. Sandi Pertot ter Pavel Ugrin Vsaka tvoja izbira je utemeljena Horoskop Pohi DOMJO 1 (Cesta za Grandi Motori) P ker dan v letu dobiš moderno pohištvo, ustrezno servisno službo in predvsem IZREDNO UGODNE CENE ODPRTJE NOVE TRGOVINE podjetja CONFEZIONI Dl MERETO S.A.S. MERETO Dl TOMBA (VIDEM) 9.00-12.30 15.00-19.30 1. JUNIJA 77 NEPOSREDNA PRODAJA IZ TOVARNE POTROŠNIKU DEŽNI PLAŠČI - JOPIČI - PLAŠČI «PARKA» - VETRNI JOPIČI ZA MOŠKEGA - ŽENSKO - OTROKA OSTANKI OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Od povejte se nekaterim navidneznim vrednotam, če hočete rešiti svoj mir. Vesel in prijeten večer. BIK (od- 21. 4. do 20. 5.) Pazite, da ne storite neke psihološke napake, zaradi katere bi se pozneje kesali. Odpovejte se nekoristnim razgovorom. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Danes bo vse vaše poslovanje prežeto z novimi pobudami. Sprememba v nekem prijateljstvu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ogibajte se sleherne improvizacije, ker bi'’tb'Vhše interese št?' bolj o-grožalo. Manjši spori z ljubljeno osebo. LEV1 (od 23. 7. dd 22. 8.) Izvrstna zamisel glede nekega novega načrta. Spoprijeti se boste morali s svojim malodušjem. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pustite, da se dogodki razvijejo po svoji poti. V srčnih zadevah bo sreča na vaši strani. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Dobri izgledi za večji zaslužek. Bodite skromnejši in enostavnejši v svojih odnosih do drugih. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Izkoristite dano priložnost za odpravo ne všečnega sporazuma. Prejeli boste (ežko pričakovano pismo. STRELEC (od 23. 11 do 20. 12.) Ne strašite se nečesa, kar je sa mo na videz strašno. Ognili se boste nevšečriemu razgovoru. KOZOROG (od 21 12. do 20. 1.) Neko srečanje vam bo prineslo nova upanja. Vai-ujte se pred lastno lahkomiselnostjo v vsakodnev nem delu. VODNAR, (od 21. 1. do 19. 2.) S svojo napadalnostjo boste ogrožali dober uspeh nekega posla. Ne tolmačite dobesedno izjav dvojih prijateljev. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dan je ugoden za uspehe razumskega značaja. Delikatno vzdušje v pogledu odnosov z ljubljeno osebo. NEDEUA, 29. MAJA 1977, PONEDELJEK, 30. MAJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 Skupni nedeljski program 14.40 Disco ring 15.30 Pozor na onadva: «11 cam-plotto* - Tv film 16.30 Na moj način - glasbena oddaja 18.50 Športne vesti Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 L. Armstrong: COME NAC-QUE UNA STELLA - film 22.00 športna nedelja 22.50 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risani f lmi 13.00 DNEVNIK 2 -i. Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelja 15.45 Motonavtika, konjske dirke, baseball; v evroviziji: 60. Gi-ro dTtalia Napoved programov za prihodnje dni 18.05 Gli inafferrabili: «Progetto Luna* - Tv film 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenska sLika 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 20.40 H Superspia - 2. nadaljevanje 21.50 DNEVNIK 2 - Dossier 22.40 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 22.50 Protestantizem JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 Za nedeljsko dobro jutro 10.00 A. J. Cionin: Zvezde gledajo z neba 10.50 Sezamova ulica 12.00 Morda vas zanima 12.30 Kmetijska oddaja 13.15 Poročila 13.30 Vilnius: Evropsko prvenstvo v gimnastiki za moške * 16.10 Speedway v Krškem, prenos 18.35 OPERACIJA AMSTERDAM, film 20.30 DNEVNIK 21.00 M. Savič: MORAVA 76, nadaljevanka 22.00 Zibelka evropske civilizacije 22.45 DNEVNIK 23.00 športni pregled Koper 10.00 Vilnius: Evropsko prvenstvo v gimnastiki za moške 20.00 Speedway v K škem 20.30 Otroški kotiček 21.00 27. kanal, inform. oddaja 91 IS CtiZUSAa 21.35 ROMANTIČNA BALADA -film 23.10 Iziava. TV drama _ Zagreb 15.20 LEVINJA ELZA - ser. film 20.30 DNEVNIK 21.05 Več kot igra 23.00 Šnortni pregled Švica 17.40 Evrovizija: Sprevod ob praz-niku cvetlic 19.00 POl LALCOOL PRENDE L’UOMO, TV film 22.00 Appuntamento in nero - četrto nadaljevanje 22.55 Športna nedelja ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Ob izvirih civilizacije 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 18.15 TEEN 19.00 Srečanje s protestantskim teologom Jurgenom Moltman-nom 19.20 Aiuiante tuttofare: LESENA OGRLJICA 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Srečanje s Francoisom Truf-fautom JULES E JIM - film 22.30 BONTA' LORO DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 15.00 V evroviziji; 60. kolesarska dirka «GIRO DTTALIA* in lahka atletika 18.15 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Šport 18.30 Program za mladino: Ante, laponski fant — TV film 1 19.10 Prigode Robina Hooda proti osovraženemu šerifu Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 II borsacchiotto 21.45 Videosera: CANNES CANCAN 22.45 Vidim, slišim, govorim Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.05 Glasbeni ciciban: Izlet v naravo 18.20 Človek in zemlja 18.50 Obzornik 19.05 Zdravilo, človekov prijatelj in sovražnik 19.30 Dogovorili smo se 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 S. Pavič: STREL V HRBET — drama 22.20 Kulturne diagonale 23.05 DNEVNIK 23.30 Mozaik kratkega filma: SKOJ V BECEJU Koper 20.15 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Tanganika in Zanzibar 22.05 Zabavno glasbena oddaja 23.05 Baletni večer Zagreb 19.00 Živel je car 19.15 Knjige in misli 19.45 Mladi za mlade 20.30 DNEVNIK' 21.00 K. Klarič: SAMEC - drama 22.20 Kultura v objektu 23.05 Moj prvi delovni dan ŠViCO -V.uvm 18.00 LA BALLATA DEI FANTA SMI - film 19.55 Po človekovih poteh 20.45 športni objektiv 21.15 Glasbeno srečanje s kvartetom Cetra 21.45 DNEVNIK 22.00 TV enciklopedija 22.45 Bel canto 23.50 DNEVNIK NEDELJA, 29. MAJA 1977 PONEDELJEK, 30. MAJA 1977 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Gropado; 11.05 Mladinski o-der: 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željali; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Klasično, a ne preresno; 14.05 Operete; 14.35 Orkestri lahke gjasbe; 15.00 Šport in glasba, športna filatelija in Turistični razgledi. KOPER TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 14.00, 15.3o' 17.00, 18.(10, 19.00 ročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, Glasba in kramljanje; 9.30 0 letnica tedna; 9.40 Koncert; IO-«' 11.35 Predpoldanski oniniWs; 12.00 Glasba po željah; 12.50 J" stopanje k deželnim oddajam; 1J-Glasbeni almanah; 14.05 Ki>nCj folk; 14.30 Mladina v zrcalu«. j; 14.40 Studio 2; 15.35 Klas*' album; 16.15 Od melodije do i*. lodije; 17.05 Koncert; 17.40 V ^ bena panorama; 18.05 Čas družba; 18.25 Slovenski zboru 7.05, 8.00 Glasba za dobro hitro; 10.15 Pravljica: 10.30 Plošče; 11.45 Glasba in nasveti; 12.45 Poje Gincr DEliso 13.10 Glas-pa bo željah; 15.00 Avto story; 16.00 Folk in ne; ' 17.00 Plošče; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah: 18.30 Primorski dnevnik; 18.40 Zabavna glasba in modni kotiček: 19.00 Primorska poje '77; 15.20 Nedelja na športnih igriščih; 20.30 Pop glasba- 21.00 Naši pevci: 21.35 Športa nedelja; 22.45 Opereta; 23.45 Plesna glasba. KOPER # 7.05, 8.00 Jutranja glasba; . Plošče; 11.10 Življenje • v f1.’ 11.45 Glasba in nasveti; 12;’" lisabettine pravljice; 13.05 ba po željah; 15.10 Plošče; Mini juke box; 16.15 Pojejo fr Dik; 15.45 Folk glasba; 17.00 ^ Ijenje v šoli; 17.20 Simfonij RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 18.00, 19.00, 21.20 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 Intineradio: 11.30 Papaveri e pa-pere; 12.00 Toni Santagata pred-savlja Cabaret; 13.30 Perfida RAT: 14.45 V prvi vrsti; 15.20 Radio 1 za vse: 15.50 Mille bolle blu; 17.00 Popoldanski koncert; 18.05 Carta biancar 19.20 Večerni program; 21.25 Show down; 22.15 Jazz; 23.05 Lahko noč. 1 ..745 glasba; 17.40 Lahka glasba; 1' Operne uverture; 18.00 SP01.1, pregled, 18.15 Glasbena skup Izvir; 18.30 Primorski dnevn'*; 111.45 Zabavna glasba: 19.00 « beoi cocktail; 20.30 Pop JO8®. 21.00 Jazz; 22.00 Knjige; "... Poje Marcella; 22.35 Operni ' 23.45 Pop in jazz. RADIO 1 o 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13p„ 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.U0 F ročila; 6.00, 7.30 Jutranja «i% in pogovori; 8.50 Clessidra; “'<* 10.35 Vi in jaz; 11.00 Folk: u'na intineradio; 12.05 Par besed dan; 12.30 Samadhi; 14.20 DrT,(J satire; 14.30 Odprta zavesa; j 'jjj Nesmrtne melodije: 15-45. 1'. Prime NIP; 18.35 Controtur«" 19.20 VečerNi program; 19.50 RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 16.55, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Vprašanja Radiu 2; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Esse TV; 9.35 Piu dl cosi; 11.00 Rad otrionfo; 12.00 Ital. popevke; 12.15 Recital Franca Simoneja; 13.40 Pic nic; 14.30 Glasba «no stop*; 15 00 Di iiuella pira; 15.30 Pesmi prve vrste; 16.0(1 Disco azione; 17.00 Glasba in šport; 19.15 Pesmi prve vrste; 19.50 Franco soprano Opera '77; 21.00 Radio 2 Ventunoven-tinove; 22.45 Lahko noč Evropa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 20.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki !; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Veseli tobogan; 10.05 Še pomnite, tovariši?...; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Glasbd po željah; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pri orkestru Radia Hessen; 15.05—19.50 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 'Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Plesna glasba. ne popevke; 20.40 Miniaturna ^ dijska drama; 21.05 Ikebana: Ital. muzicisti. 22.30 L’ApPr0“ RADIO 2 7.30, 8.30, 9.:«), 10.00, 12.30, . . 16.30, 18.30, 19.30 Porod'J 13.30' 15.30, 16.3U, IH..JU, ia.;iU ri«"! j,. 6.00, 7.55 Oni drugi dan; 8.45 »p ko; 9.32 Fra Diavolo; 10^?•: Vse vaše probleme telefon'1" na št. 31-31; 11.32 Popevke za v ^ kogar; 12.45 Nekoč je bilo..-: .2. Le 'grandi pagine; 15.00 Le s „55 vole; 15.45 Tukaj Radio 2; ' Pink Floyd; 18.38 Radiodisfoff* 3 19.50 Supersonic; 21.29 Ra®10 Ventunoventinove. SLOVENIJA j, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, J*'*,, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.20 Rekre8™ 7.50 Dobro jutro, otroci!;_ 8.20 ^ seda na današnji dan; -8.30 -J2^. šili sporedov; 9.08; Glasbena ^ tineja; 10.05 Pisan svet; 10-4® a. dre melodije; 11.40 Turistični, oi. nekaJ' potki; 12.03 Za vsakogar 13.10 Revijski oi;kestri; pu Kmetijski . nasveti: 13.40 P'11".; [k godbe; 14.30 Priporočajo ,v ,5,30 15.0Ž Pojo amaterski zbori; ,jiE Glasba po željah; 16.30 M? <• in ritmi; 17.00 Vrtiljak: 19 — r lit' tuje glasbene folklore; 19.25 ' t K ni signali; 20.35 Lohko noč. n, ci!; 20.45 Minute z ansam „„j Franca Miheliča: 21.00 ‘VfaJ, globus; 21.10 Operni koncert: jtli Popevke iz jugoslovanskih diev; 24.05 Literarni noktur JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 31. MAJA DO 4. JUNIJA 1977 23.15 BokS TOREK, 31. mala 18.00 Prevzetni medved; 18.20 Pan Tau; 18.50 Obzornik: 1905 Jugoslovanska folklora; 19.35 TV trimski test; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Oči kritike; 21.40 1. Bergman: Prizori iz zakonskega življenja; 22:35 Glasbenj magazin; 22.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.00 Boks — evropsko prven stvo; 20.30 Odprta meja; 21.15 Dnevnik; 21.35 Silobran - film; 23.15 Aktualna tema; 23.30 Košarka: Jugoslavija - ZDA. SREDA, 1. junija 17.50 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka; 18.05 Ukročeno oko; 18.35 Obzornik; 18.50 Spekter; 19.25 Glasba takšna in drugačna; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Uboj iz usmiljenja; 22.40 Včeraj, danes, jutri: Evropa v naših rokah — Velika Britanija; 23.25 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček: 21.15 Dnevnik; 21.35 Zvezde gledajo z neba, nadaljevanka; 22.25 «Adria» — Ankaran; 22.45 Boks — evropsko prvenstvo. , ČETRTEK, Z. junija 18.20 Colargol; 18.35 Obzornik; 18.55 Film Ernesta Adamiča; 19.45 Staubringer Popovič: Zgodba o tovarišu Titu: 20.30 Dnevnik; 21.00 Srebrna roža iz Montreauxa: Ror ža; 21.45 Svet v letih 1900 - 1939; 22.45 Miniaturi: Kvartet Alli A-hvenhahti; 22.55 Prihodnosti nasproti; 28,35 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Zaklad Baerberov - film; 23.10 Samoupravljanje v Beli krajini; 23.35 Boks — evropsko prvenstvo. PETEK, 3. junija 18.15 Križem, kražem; 18.25 Pisani svet; 19.(X) Obzornik: 19.15 Milo zveni, sto dukatov velja; 19.45 Izbira študija in poklica: 20.30 Dnevnik; 20.55 Tedenski notranjepolitični komentar*, 21.05 Koncert orkestra slovenske filharmonije; 22.10 Razgledi: 'Miru in kruha; 22.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.45 I. Shaw: Bogataš in revež; 23.35 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.15 Otroški kotiček; 2L15 Dnevnik; 21.35 Dvmb poznejših vrst in moči, temveč so piloti in izvid-ki spuščali kar navadne ročne bombe, kar ni pomenilo ič. Avstrijci sb poleg tega na žive cilje spuščali snopiče Postopoma se je aviacija razvijala in napredovala v vsakem pogledu, tako da je v naslednjih letih opazno sodelovala v bitkah na Soči in tudi v letalskih prodorih v zaledje zaradi bombardiranja ali propagandnega zastraševanja prebivalstva. Tako so avstrijske eskadrilje bombardirale Verono, Milan, Brescio, Benetke in Ancono, medtem ko je italijanska aviacija bombardirala objekte v Trstu, železarno na Jesenicah, nekatere objekte v Ljubljani Štanjel in zaledje fronte, z eskadriljo «capronov» pa prodrla do Dunajskega Novega mesta, tam odvrgla bombe in se srečno vrnila. Z letom 1918 je aktivnost v zračnih borbah v Posočju narasla. Večkrat se je spretnemu lovcu ene ali druge strani posrečilo, da iznenadi sovražnika in ga uniči. *L POSOČJE ni material koncentrirali med državno mejo in 'pffl' so izključevali tudi možnosti takojšnjega avstrij?keg^ *V' tinapada, kakor si ga je pred tem zamišljal načel n A. Pr.dll, ^ f S* A J Vrajtc * ™ lit) i j» •^BOVEpK^*^ . ...... ________________S« \ strijske 'vrhovne komande generalpolkovnik Hotze m UVODNE BORBE PRED SPLOŠNO OFENZIVO Sredi meseca junija so na soško fhonto prispele prve najpotrebnejše avstrijske operativne enote, razporejene so bile takole: , — XV. .korpus s 50. divizijo od Tolmina do Krna in s I. divizijo od Tolmina do vasi Tolminski Lom (tolminsko mostišče); — XVI. korpus je držal fronto od Loma do reke Vipave. in sicer z 18. divizijo od Loma do Grgarja in z 58. divizijo od Grgarja do reke Vipave (goriško mostišče); — 57. divizija je bila razporejena na doberdobski jilanoti; — v armadni rezervi sta bili 48. in 93. divizija. Štab V. soške armade, ki je bil najprej v Ljubljani, se je pozneje preselil v Postojno. Italijansko vrhovno poveljstvo se je z veliko' oprez-n9Stjo pripravljalo za splošen napad. Ta naj bi se za- Da bi italijansko vrhovno vodstvo pridobilo in volj informacij o razporedu moči in o oborožitvi ^3' skih enot, je izdalo direktivo, naj enote opravljaj0 »0(t‘ napade na posamezne avstrijske položaje in P1*0,^ § s« čijo Sočo ter tako primorajo sovražnika, da «pokaž® et 0S»' j karte«. Poleg tega naj bi z morebitno zasedbo P0" flef nih položajev zagotovili odskočne položaje za P0.^ ofenzivo večjega obsega. Tako so se do sredin® vrstili boji, od katerih bomo na kratko omenil' n.„ d0" i'1 & čilnejše. Za Avstrijce so bili ti spopadi dobra šol® f* bk>"»Vj kaz borbene sposobnosti komande in moštva, so Italijanom dali vedeti, da jih čaka resnejše krvavo bojevanje: $ PRVA BOJNA SREČANJA IN SPOPADI V SPODNJEM POSOČJU v / Struga reke Soče ima v Furlaniji, še posebn0 ^oF jem velikem loku vzhodno od mesta červinjan; __ ^ ’ so poleti navadno naraščajočo Sočo suhi. vend®r ^ napolnijo ter široko vodno površino, ki 'L& v5tf^ resno zapreko. To okoliščino ie & ridi 9 ViPmvm X«*. - R„dr«, S01 nj* rečne rokavce, ki deževnem času z skupno ustvarjajo akcije pomeni sko vojaško vodstvo kraškega dela fronte izkoi ^ ko, da, je Sočo v rajonu vasi Pieris zajezilo. Z®r® ževja v gorah je Soča nenavadno narasla ter P^gS^ velik del terena, da je postal neprehoden. Mostov®' gjc® in železniški, sta bila razstreljena. Poleg tega s0^ief še slabe zaščitne obhodnice z obstreljevanjem n£l.0 vale italijanske priprave za prehod in nadalj°va hoda proti Tržiču ter doberdobski planoti. ^i), X K k R (Nadaljevanje i: ? J^iorsSrSnevmt ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. maja 1977 lOKVIRU DESETLETNICE DELOVANJA ŠPORTNEGA DRUŠTVA POLETI Danes popoldne na Opčinah slovesno odprtje novega kotalkališča z revijo kotalkarjev Na reviji bo sodelovalo 9 društev z nad 200 kotalkarji iz naše dežele ter iz Slovenije - Nastopila bosta tudi dva državna prvaka _ anes bo na Opčinah velika šport-*k ina,nifestacija. ki j° prireja Polet r.Wetnici svojega delovanja. Pri-tv® so se začele pravzaprav že ,ll||tM|||||||1|,||||,||||ll|1|llljll,M1ImM,l|||||innn„g,lli||Bf|||(|||,|/||Ill||||,(|11|||1|f|,flul|li||t|1J|I(1||I||Iifm||||IM#||||||1|B|||il||||1B||iiIB ASKET ZA «IR0FEJ0 GODINA* čežani zopet zaposleni Sovi najmlajši košarkarji bodo odigrali pet tekem va- razne Siif0^ košarkarji bodo zopet na-1 li prijateljsko srečanje. Kot sam i-Mtan,a turnirju. Kaže, da vsa zid priča, se je tekma odVijala eno- ■h . l ----- smemo, kajti gostje so bili zlasti telesno močnejši pd domovcev. Izkazal pa se je zlasti v napadu David Orzan, kateremu so zelo koristili nastopi s starejšo ekipo mini-basketa na turnirju za «Veliko nagrado«. Vladimir Jio j? društva z zadovoljstvom °Ve košarkarje na rs S^^bodo igraiCi jz dolinske obrije ]/J°sleni na turnirju za košar-'« Go^ka 1967 in mlajši za «Tro- k b UDELEŽENCI i'Jj'Breg0 BREGOVIH TEKEM 11' Sr«8 ' Don Bosco (16.30) j J. Vi,-® - Ricreatori (16.30) ,j . fantini - Breg (16.30) i«. rVtoviario - Breg (16.30) kVfctas - Breg (16.30) H Rtj v "16 bodo na odprtem igri-kvtwv- Sergiju, V primeru slabe-1 Sv !?na pa v šolski telovadnici ^ ^rgiju. rb0Ja*er __ Dom 46:17 Cj% h °arania, Kont, Pahor, D. V- 1 a,’,Kont J > Roner, Gruzovin, lc> Massi, Vižintin, Maru- ETER: h 8, Gravnar 2, Pa- uV gusjan 9, Zežlin 1, Kokelj, lk Stri, pavlin, Remec. /en, o sta ekipi (igralci letnika u°toa (n Šempetra odigra- Terčelj 10, Deže- KOŠARKA OD JUTRI DO SREDE Harlem (ilobetrottcrs v tržaški palači Svetovno znana košarkarska vrsta Harlem Globetrotters bo od jutri do srede, 1. junija, gostovala v Trstu. Za nastop teh »košarkarskih virtuozov« vlada v našem mestu,, in še predvsem med mladino, izrelrio zanimanje. Ta ekipa je namreč v izredno dolgi športni karieri prebredla že ves svet in navdušila več milijonov, ne samo košarkarskih ljubiteljev. Nastop teh simpatičnih košarkarjev ni namreč zgolj košarkarska tekma (igrali bodo namreč proti e-kipi New Jersey), njihov nastop je predvsem zabava in sprostitev. Vse tekme v tržaški športni palači bodo ob 21. uri, in to v ponedeljek, 30., v torek, 31. maja ter v sredo, 1. junija. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA < > H 90 U3 H Dvodnevni tabor Taborniška organizacija Rod Modrega vala priredi vsako leto dvo dnevno taborjenje, ki je priprava novih članov na letno taborjenje. Letošnje dvodnevno taborjenje bo V bližini Opčin v soboto, 2. junija,, in v nedeljo, 12. junija. Organizacijska teža bo slonela na taborniški družini Sokolov s Selivca, ki deluje na Opčinah. Letni tabor So v teku priprave za letošnje taborjenje RMV, Letni tabor bo v Gozdu Martuljku, na Gorenjskem, od 7. do 27. julija 1977. Člani morajo izročiti prijavnice do 15. junija. Zlet slovenskih tabornikov V prvi polovici julija bo na sporedu 7. zlet slovenskih tabornikov. V bližni kraja Muta v Dravski dolini se bodo zbrali slovenski taborniki iz vse Slovenije. Organizatorji računajo, da se bo zbralo okrog 1000 tabornikov. Letošnjega izleta se nameravamo udeležiti tudi taborniki Rodu Modrega vala. Niš Zveza tabornikov občine Niš je pripravila že tradicionalno akcijo Marš tragom pobeglih logorašar>, na kateri je bilo preko 1000 tabornikov iz Niša in iz drugih krajev Jugoslavije. Jugoslovanske pionirske igre Letos bodo že jubilejne desete pionirske jugoslovanske igre. Igre bo- do pod geslom tUomovina se brani z lepoto». Celoten republiški program Jugoslovanskih pionirskih iger obsega štiri dele. Nas posebno zanima prvi del programa, ki se deli v štiri skupine: 1. Pionir, lepota domovine je v tvojih rokah; 2. Kako pionir ščiti naravo v svoji bližnji okolici; 3. Pomagajmo ogroženi naravi; 4. Delovne in zbiralne. Nas, tabornike, zanima ta program, saj je taborniška organizacija ena redkih organizacij, ki že več kot dvajset let vceplja svojim članom pravilen in aktiven odnos do narave, jih uči kako živeti v naravi, kako še od nje učiti in kako jo varovati. Postani tudi ti brigadir V Sloveniji bo letos potekalo kar sedem delovnih akcij. Poglejmo, kje bodo mladi delali: približno 800 brigadirjev bo nadaljevalo dela na Kozjanskem, še nekaj več pa jih bo obnavljalo Posočje, na potresnem področju; obe akciji sta zveznega značaja in bodo na njih sodelovali tudi brigadirji iz ostalih jugoslovanskih republik Približno 12 brigad bo delalo v Suhi krajini in po 11 brigad na Brkinih ter v Slovenskih Goricah, 8 brigad v Kožbani in 6 brigad na Goriškem. Kot vidite, je možnost sodelovanja na Mladinskih delovnih akcijah velika. Priredil: Milan Pahor 20.00 PD Danica - Mladinski krožek Gorica SOBOTA, 4. JUNIJA Moška konkurenca 15.00 Polfinalne tekme 17.00 Finale za 3. in 4. mesto Približno ob 22.00 finale za 1. in 2. mesto. Tekme bodo na dva zmagana seta. I. K. KOŠARKA LETOS V BELGIJI Koledar EP HELSINKI, 28. — Mednarodna košarkarska zveza je objavila spored moškega EP, ki bo v Belgiji od 15. do 24. septembra. Reprezentance so porazdeljene v dveh skupinah: A skupina bo igrala v Ostendi, B skupina pa v Liegeu. A SKUPINA 15. 9. Belgija — Finska Nizozemska — ČSSR ' Jugoslavija — Španija 16. 9. Belgija - ČSSR Finska — Jugoslavija Nizozemska - Španija, , 17.9. Belgija — Jugoslavija Španija — ČSSR Finska — Nizozemska 18. 9. Počitek 19. 9. Belgija — Španija Jugoslavija — Nizozemska CSSR — Finska 20. 9. Belgija — Nizozemska Španija — Finska Jugoslavija — ČSSR B SKUPINA 15. 9. Italija — Francija Bolgarija — Izrael SZ — Avstrija 16. 9. Italija — Izrael Francija — Avstrija • Bolgarija — SZ 17. 9. Italija — Avstrija Izrael — SZ Francija — Bolgarija 18. 9. Počitek 19. 9. Italija - SZ Avstrija — Bolgarija Ffancija — Izrael 20. 9. Italija — Bolgarija SZ — Francija Avstrija — Izrael Polfinalna srečanja bodo na sporedu 22. septembra; spoprijeli se bosta prva in druga iz vsake skupine, nato pa še tretja in četrta ter končno peta in šesta. 23. septembra bodo odigrali tekme za 9., 10., 11. in 12. mesto, dan pozneje pa vsa ostala srečanja. Tekmi za 1. oz. 2. mesto in 3. oz. 4. mesto, bodo odigrali v Liegeu. Danes finale 11. moškega odbojkarskega turnirja prijateljstva Danes bodo v dolinski občinski telovadnici odigrali sklepni del 11. moškega odbojkarskega turnirja prijateljstva, na katerem sodelujejo po dve šesterki iz Hrvaške, iz Slovenije in iz našega zamejstva. Med enim in drugim športnim spopadom bodo imeli udeleženci priložnost, da navežejo med seboj še tesnejše vezi prijatelj-stya, kar je tudi smisel te že tradicionalne športne prireditve. Ekipe, ki so si na kvalifikacijah priborile pravico do nastopa v tem finalu, so porazdeljene v dve skupini; na eni strani so: Bor, Uljanik Pula in Enotnost Ljubljana, na drugi pa: Bulevard Ri-jeka, Fužinar Ravne in Ol.vmpia Gorica. Po izločilnem delu «vsak z vsakim« bodo še finalna srečanja za uvrstitev na končni lestvici. Vse tekme bodo odigrali na dva zmagana seta, sodil’ pa bodo sodniki, ki so jih določile sodelujoče Zveze. SPORED 8.30: Bor - Enotnost 9.30: Olympia - Bulevard 10.30: Uljanik - Bor 11.30: Fužinar - Ol.vmpia 12.30: Enotnost - Uljanik 13.30: Bulevard - Fužinar 14.30: finale za 5. mesto 15.30: finale za 3. mesto 16.30: finale za 1. mesto 17.30: nagrajevanje Odbojkarski revival 1977 V zvezi z razpisom odbojkarskega rekreacijskega tekmovanja, ki smo ga že objavili v naši nedeljski številki in ga danes ponovno priobčujemo, naj v zvezi z zadnjim odstavkom točke 4. pojasnimo, da morajo razpoložljivost igrišča navesti le tiste ekipe, ki z njim razpolagajo ali pa so sl zagotovile možnost nastopanja na njem: za vse ostale šesterke bomo kraj tekmovanja določili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 31. t.m. na novem sedežu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20. Razpis izgleda takole: 1. Naziv tekmovanja: Odboj- karski revival 1977 2. Organizator: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 3. Nnmen tekmovanja: tudi med našo javnostjo vedno bolj prodira zavest, da je v dobi vse večje avtomatizacije in motorizacije vsakemu posamezniku potrebna primerna telesnokulturna dejavnost. Zato se zanimanje za rekreacijo pod geslom »šport aa vsakogar« stopnjuje in manifestira v najrazličnejših agonističnih oblikah. ZSŠDI ocenjuje za potrebno, da v poskusni fazi 4 »proži tako masovno akcijo za praktikante odbojke, kar bo tako priljubljeno panogo med našo tudi propagandnega zna- DOMAČI ŠPORT DAM KS NEDELJA, 29. maja 1977 POHOD PRIJATELJSTVA 9.30 na Opčinah Organizira SD Polet NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 17.00 na Proseku Primorje - Vesna * * * 17.00 v Bazovici Zarja - S. Scrgio Costalunga - Breg 17.00 v Žavljah 3. AMATERSKA LIGA 17.00 v Trebčah Primorec - Kras * * * 10.30 na stadionu «1. maj« Union - Esperia Pio XII * * * 17.00 na Padričah Gaja - Inter S. Saba # # # 17.00 v Sovodnjah Sovodnje - Fogliano KADETI 8.45 na Opčinah CGS - Zarja NAJMLAJŠI 10.00 na Proseku Primorje - Domio KOŠARKA 1. DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Jadran B # # * 10.30 v Gorici, Dijaški dom Dom - Staranzano POMLAD 8.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario A - Bor # ♦ # 11.00 na Opčinah Polet - Kontovel # # # 9.30 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario B- - Breg MINIBASKET TURNIR V MII J AH 10.45 finale za 3. mesto 11.45 finale za 1. mesto Nastopata tudi Breg in Polet KOLESARSTVO DEŽELNO PRVENSTVO VETERANOV 9.30 na Opčinah Nastopa tudi Adria ODBOJKA MOŠKI TURNIR PRIJATELJSTVA 8.30 v Dolini nastopa šest ekip I. ŽENSKA DIVIZIJA 15.00 v Fiume Venetu Libertas F. Veneto - Sloga KOTALKANJE 17.30 na Opčinah Kotalkarska revija ŠD Polet ŠAHOVSKA PANORAMA 1. Vidmarjev memorialih turnir LJUBLJANA 1969 W. UNZICKER A. PLANINC Španska otvoritev I. e4 e5, 2. Sf3 S - , 3. Lb5 aS. 4. Lo.4 S/6. 5. 0-0 b5. Pianine ima v španski otvoritvi lastne ideje in ne sledi predlogom otvoritvene teorije, ki smatra to potezo preuranjeno. 6. Lb3 Lb7. Bolj so poznane poteze, ki so bile uporabljene v turnirski praksi: 6. .. Leo, 6. .. d6, 6. . . Se4: in 6. . . Le7. Igrana poteza pripravlja takojšen pritisk na belega kraljevega kmeta 7. d3. 7... Le 7, 8. c3 0-0, 9. Tel h6. Č-ni sedaj preide v nadaljevanje, ki ga je v turnirsko prakso uvedel bivši svetovni prv' Vasilij Smislov. 10. Sbd2 Te8, 11. d4. Čeprav ni idealno igrati v otvoritvi dvakrat z istim kmetom, pa se je beli za to odločil, ko je spoznal, da po 11. Sfl Lf8, 12. Sg3 črni utrdi središče in prične akcijo z 12. . . d5. Zato je neposreden pritisk na nasproti.i center edin, ambiciozni plan belega. II. . . L}8! Originalna zamisel črnega se uresničuje. Črni se ne boji nadaljevanja 12. de5 Se5: ker na ta način narašča pritisk na belega e kmeta. 12. do? Unzicker je odlični poznavalec španske otvoritve, vendar pa v tem trenutku naredi veliko napako in spregleda odgovor nasprotnika, ki u-niči beli center. 12. . . Sa5 Beli je napačno računal, da se mora skakač vrniti na polje b8. 13. Lc2 cB!. 14. dc6. Tudi po 14. b4 Sc4, 15. Sc4: bc4 nastanejo enake posledice. 14. . . LcS:, 15. Sfl Dc7. To potezo, ki je značilna za špansko otvoritev, je črni odigral v pravem trenutku in prihranil važen tempo 16. Sg3 d5. Prednost v času bo sedaj črni spremenil tudi v prednost v prostoru. 17. De2 Tad8, 18. Sd2. 18. . . g6. Črni omejuje delovanje belih figur. Po 18. . . d4, 19. cd4 pa bi samo zmanjšal 'pritisk črne kmečke falange na kraljevem krilu. 19. Sfl Sc4, 20. Se3 Se3:, 21. De3: Tudi po zamenjavi skakača se ne zmanjšajo težave belega, saj ima črni izredno gibljivo kmečko postavo. 21. . . de4, 22. Se4: Sd5, 23. Dg3 Te 6, 24. Lb3 ]5!; 25. Dh3. Planinc je energičen v napadu in belemu je zmanjkalo polj za umik. 25. . . De 7, 26. Sg3 Kh7, 27. Sfl Dffi, 28. Dg3 Tee8, 29. Ld2. Na koncu je beli uspel razviti figure. vendar to ne zmanjšuje njegovih možnosti za obrambo ker je črni že zavzel kritična polja. 29. . . e4, 30. Se3 Se7, 31. Tadl g5, 32. Dc7. Bela dama je zašla med črne figure in pustila svojega kralja neza ŠČitetl6?3 32. . . Td7, 33. Db6 Sc8, 34. Da5 f4, 35. Sg4 D/5, 36. h3. V španski otvoritvi se ta poteza igra že v otvoritvi. 36. . . h5. 37. Sh2 Lb7, 38. Lel Tg7. Tudi trdnjava posega v napad na belega kralja. 3.9. Lc2 Lc5, 40. Sf3 Sb6. V tej poztoiji je bila partija prekinjena in beli je kuvertiral 41. potezo ter imel \ vidu grožnjo čmega s potezo Sc4. 41. Sd4 DfS, 42. b3 g4, 43. hg4 hg4. 44. La3 g3, 45. Td2. Unzicker pripravlja beg kralju na polje dl, ker bi na 45. Lc5: ef2 + , 46. Kf2: Dh4 +, 47. Kgl Tg2:+ beli kralj ostal v matni mreži. 45. . . Ld4:l, 46. cd4. Trdnjava mora ostati na drugi vrsti ker je obstajala možnost ef2+ in matnega napada kot v zgoraj omenjeni varianti. 46. . . Dh6, 47. Dc3 b41, 48. Lb4: Sd5, 49. D/3 Sb4;, 50. Le4: + Kh8, 51. d5 Sd5: in beli je pred novimi grožnjami nemočan in zato podpiše predajo! Izredno lepa zmaga prvega zmagovalca Vidmarjevega memorial-nega turnirja. Komentar: SR.VO KOVAČ NOGOMET MILAN, 28. — Nogometna zveza jc sporočila nekaj podatkov o ravnokar zaključeni A ligi. V letošnji sezoni si je ogledalo nogometne tekme 44 tisoč 638 gledalcev več kot v lanski sezoni (+0,5T odst.). Skupno si je letošnje prvenstvo ogledalo 7.767.274 gledalcev, ki so tako prinesli v klubske blagajne 25.226.668.390 lir. • • • Keegan v Hamburg? HAMBURG, 28. — Kevin Keegan, član Liverpoola in eden najboljših angleških nogometašev ter eden glavnih junakov finalnega srečanja za poka/ prvakov v Rimu, naj bi baje prestopil v vrste nemškega kluba Hamburger. ŠD BOR 19. OBČNI ZBOR Dnevni red: L Otvoritev 2. Poročila 3. Diskusija in pozdravi 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Volitve 6. Razno Na stadionu <1. maj« jutri, 30. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. čaja za športno zamejsko športno javnostjo. I. Nastopajoče ekipe: po eno ^ ali več ekip'lahko prijavijo: a) slovenska športna društva; b) slovenske orennizacije iu druga združenja; c) slovenske rekreacijske skupine; č) slovenska podjetja; d) priložnostne prdrečne sku-p ne, sestavljene nalašč za to priliko. Vsaka ekipa mora navesti uro, dan in naslov razpoložljivega i-grišča. 5. Nastopajoči igralci: a) Vsi nastopajoči igralci morajo obv’adatl slovenski je-z k in lahko nastopajo le za eno šesterko; b) v primeru da je neki igralec sicer bil na spisku določene ekipe, vendar še ni stopil na igrišče mrd igre, lahko še večno prestopi v vrste druge ekipe; c) igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu; č) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani FIPAV o-zirrma igralci, ki ne nastopajo na uradnih prvenstvih. 6. Tekmovanje: a) bo potekalo v moški in ženski konkurenci, morebitne mešane skupine bodo nastopale v moški konkurenci; b) sleherno tekmo bodo odigrali na pet setov (možn! izidi: 5:0. 4:1 ali 3:2); c) tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah, po možnosti na odprtem. 7. Sodniki: vsaka prijavljena ekipa mora posredovati vsaj enega sodnika. 8. Razpored tekem: o podrobnostih v zvezi z razporedom tekem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 31. t.m., ob 20. uri (ob zaključku vpisovanja) na sedežu ZSŠDI. 9. Rok vpisovanja: ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do torka, 31. t.m., na novem sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančišča 20. 10. Vpisnina: . za vsako ekipo znaša 20.000 lir. 11. Pravila: , veljavna so pravila odbojkarske federacije, razen če ni ali ne bo organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico, da spremeni določila tega razi piša. 12. Poškodbe: organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe. 13. Zaključek: ob zaključku tekmovanja, predvidoma konec junija, bo skupen družabni večer vseh sodelujočih in nagrajevanje najboljših skupin, oziroma posameznikov. Nov sedež ZSŠDI Med tednom se je ZSŠDI preselilo v nove prostore, v Ul. sv. Frančiška št. 20, nova telefonska številka pa ni bila še dodeljena. Tečaj za trenerje ZSŠDI organizira, s posredovanjem ZTKOS, tečaj za trenerje, ki bo v Ljubljani od 13. do 17. julija t.l. Prve štiri dni bo vsak dan po sedem ur lekcij, zadnji dan pa bodo tečajniki opravili izpit, da dobijo naziv »inštruktor«. Tečaj predvideva usposabljanje trenerjev v sledečih panogah: nogomet, odbojka in namizni ten‘s. Tečaj je brezplačen in mesec dni pred pričetkom bodo prijavljeocl prejeli skripta, da poglobijo teoretični del. Rok vpisovanja zapade nepreklicno 31. maja, prijave pa sprejema tajništvo ZSŠDI. Odbor ZSŠDI toplo priporoča vsem društvom, naj masovno prijavijo svoje trenerje na ta tečaj, saj bomo le z ojačitvijo in usposabljanjem trenerskega kadra postavili temelje za intenzivno športno udejstvovanje. ZSŠDI sporoča, da bo v torek, 31. maja, ob 18. uri y Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, sestanek vseh društev, ki gojijo košarko. Vabljeni vsj predsedniki, referenti in trenerji. ODBOJKA Jutri trening reprezentantk ZSŠDI Prvi skupni odbojkarski trening kandidatk, ki pridejo v poštev za sestavo ženske reprezentance ob gostovanju ZSŠDI v BIH bo jutri, 30. t.m., ob 18. uri, v telovadnici pri Banih. Na trening so povabljene naslednje igralke: BOR: Tanja Bolčina; Sonja Fur-lanič: Anamarija Glavina; Sonja Jazbec; Magda Jevnikar; Ingrid Kalan. BREG: Franka Olenik; Marina Trenta KONTOVEL: Jana Ban; Denis Daneu: Majda Černjava; Nadja Rupel. SLOGA: Ticijana Crissani: Anica Cuk; Nadja Debenjak: Mira Grgič. SOKOL: Cirila Kralj; Lija Legi-ša; Vida Legiša; Mariza Škrk. Vse zgoraj navedene igralke so naprošene, da se treninga zgotovo udeleže. Kolikor bi bila katera igralka zadržana, naj to predhodno javi na tajništvo ZSŠDI, ker bo v nasprotnem primeru črtana iz seznama za bodoče treninge in seveda za nastop. KffdftfclHL ifl :V*I itlK «WSii iaSM Uredništvo, uprav«, oglasni oddelak, TRST. Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23 Podružnica Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZb ■ 01000 uutflrf* Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 29. maja 1977 2iro ratfur, 50101-600-45^61 «AD1I. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob®*" lavnlkih 13 000. ob praznikih 15 000 Finarično-uprevni 500 legalni 500, osmrtnice in sotalie 250 Ur ra mm vi5ip* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ^ goriško pokraimo se naročajo pri oglasijem oddelku <■' upravi Iz vseh dri'0 pokrajin Italije pri SPI. n- , d-kr hu , !*-l*WJnr Oagovornl urednik Gorazd Vesel m tiska ^ Trst založnikov FIEG^ KOLESARSTVO 8. ETAPA «GIRA> Maertens in Van Linden padla v zadnjih metrih Kljub (lažjim) poškodbam bosta jutri (verjetno) starta-la - Francesco Moser še vedno vodi na skupni lestvici SCARPERIA, 28. — Danes so na mednarodni kolesarski dirki po Italiji opravili dve poletapi. Dosegli so take čase: 1. poletapa: 1. Maertens (Bel.), ki je prevozil 103 km dolgo prugo Forli - Mu-geilo v 2.51’24” s p.h. 36,055 km na uro. V njegovem času so pri- 2 Van'Linden (Bel.) 3. Os'.er 4. Lasa (Šp.) 5. Basso 6. De Gees (Bel.) 7. Suarez - Cueva (Šp.) 8. Borgcgnoni’ 9. Toscni 10 Paleari 2. poletapa: 1. Basso, ki je prevozil 79 km dolgo progo na dirkališču Mugello v 1.18'56” s p.h. 43.505 km na uro. Nato so prispeli v njegovem času: 2. Gavazzi 3. Gualazzini 4. Paleari 5. Borgognoni 6. M. Martinez (Šp.) 7. Dem?yer (Bel.) 8. Antonini 9. Suarez - Cueva (Šp.) K). Colombo Na cilju druge poletape sta v gneči padla Maertens in Van Linden. Oba sta dobila več udarnip ter odrgnin, Maertens pa si je verjetno tudi nalomil desno zapestje 'in so mu ga morali dati v mavčni povoj. Kljub lažjemu šoku, v katerem sta oba, so ju kmalu odpustili iz bolnišnice in bosta jutri verjetno lahko že stala na startu 9. etape Lucca - Piza na kroriotne-ter (25 km). Skupna lestvica po 8. etapi: 1. Moser 2. Maertens (Bel..) 3. GB Baronchelli 4. Panizza 5. Pollentier (Bel.) 6. De.VVjtte (Bel.) 7. Riccomi 8. De Mu.vnck (Bel.) 9. Beccia 10. Viejo (Šp) Tl. Lasa (Šp) 12. Vandi 13. Gimondi 14. V. Algeri ]5 T. C (riti 43.24T5” 16” 22” 26” 49” 1'20’ ’ 1'36” 1'30” 3*42" 1*57” 2'03" ?/06" 2'12” 2'>4” 2'23" Vodstvo Primorja bo proslavilo'na predovan.je z zakusko na svojem društvenem sedežu, kamor vabi tudi vse svoje navijače in simj»ati-zer.je. Belgiji pokal UEFA BRUSELJ, 28. - Belgija je zmagala na mednarodne r, mladinskem nogometnem turnirju za pokal UE FA. V finalu je premagala danes Bolgarijo z 2:1. V tekmi za 3.. mesto je SZ od pravila ZRN z visokim izidom 7:2. BEOGRAD, 28. — Trener jugoslovanske državne nogometne reprezentance Ivan Toplak je podal ostavko. To je storil zaradi slabih rezultatov, ki so jih «plavi» dosegli pod njegovim vodstvom. BEOGR .D, 28. — V anticipirani tekmi jugoslovanskega nogometnega prvoligaškega prvenstva je tuzlan-ska Sloboda premagala beograjski Partizan s 3:0. ODBOJKA STOCKHOLM, 28. — V kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo je Italija premagala ZRN s 3:0. MILAN, 20. — Italijanska košarkarska zveza je sklenila, da bosta lahko v prvoligaških ekipah v sezoni 1977-78 nastopala po dva tuja igralca. 9 Občinski bazen «B. Bianrhi* bo od junija do septembra zaprt za obisko valce vsako nedeljo. BENEŠKI DNEVNIK V PETEK ZVEČER V AZLI Javna razprava o deželnem zakonu za obnovo poslopij Domačinom je zakonske predpise orisal komunistični deželni svetovalec Moschioni V petek zvečer je bilo v dvorani zadružne mlekarne za nadiške doline v Ažlj javno zborovanje o zakonu za popravila po potresu poškodovanih hiš; ki ga je v preteklih dneh izglasoval deželni zbor Furlanije - Julijske krajine. Zborovanja, ki ga je priredila krajevna sekcija KPI, se je udeležilo veliko število ljudi iz vse vasi, ki je med najbolj poškodovanimi na področju nadiških dolin. Ljudje so z živim zanimanjem sledili izvajanju deželnega svetovalca Antonia Moschionija, ki je imel uvodni referat. Moschioni je najprej v grobem orisal vse kar je bilo na potresnem področju storjenega od lanskega maja do danes. To delo je bilo pomembno, saj so bide vanj vključene tako občine, kot tudi dežela, pokrajina ter sama država in celo druge države, ki so solidarno priskočile na pomoč. Vendar čakajo danes javno upravo še vedno tako pomembne naloge. Zakon štev. 308 so v deželnem svetu podprle vse demokratične stranke, prav tako so se strinjale glede zneska 2.400 milijard, kj naj bi ga v obnovitvena dela vložili v petih letih, čeprav je jasno, da je povzročena škoda mnogo višja. Našo deželo torej čakajo velike naloge: poleg v javna dela, to so drugi, tir na železniški progi Videm -Avstrija, dograditev avtoceste, predor pod prelazom Monte Croce Oar-nico, bo morala dežela vlagati tudi za industrijo, ki naj bi dobila vodilno vlogo na tem področju, ter seveda v popravilo in izgradnjo hiš. Moschioni je nato orisal novj za- zgradila še potrebna stanovanjska poslopja, predvsem pa naj bi se razvilo gospodarstvo teh krajev. V razpravo so z vprašanji in pripombami posegli- številni domačini, ki so se zanimali za možnosti, ki jih zakon daje v konkretnih primerih, ki se pojavljajo v vasi, 'močno pa je. bilo tudi zanimanje za to, kakšne bodo možnosti obnovitve kmečkih gospodarskih poslopij. Naj omenimo, da imajo mnoge družine v Ažli že izdelane načrte za pred potresnimi sunki varno obnovo stavb, saj je v Ažli, v lanskem poletju delovala skupina slovenskih strokovnjakov zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Te načrte, ki jim sicer manjka še proračun, bj bilo treba vsekakor upoštevati pri izvajanju novega zakona in torej pri obnavljanju stavb, ki jih je mogoče rešiti, saj so vsekakor u strezni in strokovno dognani. Znano je namreč, da se za tovrstno tehniko močno zanimajo strokovnjaki v deželi saj je prav te. dni v Vidmu nov seminar o tehniki potresno-varnih gradenj, ki ga vodijo gradbeni strokovnjaki iz Slovenije. kj se vključuje v majska praznovanja, za katera * Skrbi krajevnih odbor Pro - loco. Na razstavi so prisotni številni vinogradniki bližnjih vinorodnih gričev, pa tudi iz Krmina in Brd. Danes bodo kioski na Trgu Pavla Diakona odprti ves dan. v pot poldanskih in predvsem v večernih urah pa bo razstavo spremljal tudi atraktiven program (sprevod in predstava «majorettes»), ki bo nedvomno privabil v mesto štev ilno publiko. Razstava bo odprta do ponedeljka zvečer. Včeraj .je med otvoritvijo igrala godba iz Povoletta, zvečer pa je bila kabaretna predstava «Una mo-najade*. Obisk skupine goriških žensk Skupina žensk iz Gorice bo danes gost beneških žensk iz Špetra in okolice Goričanke se bodo v zgodnjih popoldanskih urah podale .na kratek ogled Nadiških dolin, med katerim bodo obiskale Landarsko jamo, ob 17. uri pa se bodo v Ažli Specializiran tehnični servis za popravila pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov TELEFON: 763-663 Ul. Molmo a Vento 10/B — Trst ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi », Ul. Bellicce ne 6, Videm - odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 65-921 KUPIM CITROEN DS 21 ali DS 23 PALLAS — letnik 1974. Ponudbe na ADIT - DZS, 61001 LJUBLJANA,. p.p. 171. . DOBERDOB — prodajamo veliko vilo v gradnji 1.500 kv. m vrta 40.000.000. Telefonirati Agencija Alfa Tržič — 0481/41807. ZMRZ0VALNE SKRENJE IGNIS v# od 70 do 610 litrov ■ V VAŠI KUHINJI VEDNO NA RAZPOLAGO SVEŽA HRANA ■ PRIHRANEK NA ČASU IN D& NARJU Za pojasnila iu cene obrnite sc c* tvrdko KOSMINA SERGIJ NABREŽINA center 156 - Tel. 200-123 Ul. Settefontane 74 TRST Tel. 74-14-40 Združenje obrtnikov za opremo stanovanja bo prisotno na TRŽAŠKEM VELESEJMU v paviljonu B Obiščite nas! ,... Mali oglasi CARLI V1KGILIO vas vabi, da obiščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov: nova 127 in 132/2000 ter vsi drugi modeli FIAT. Ugodne prilike rabljenih vozil — olajšave pri plačilu: 500 66, 68, 71; 126 73; 127 71: A 112 70; 128 71: 124 68; 124 coupe 70; flavia 1800 69; 1750 69; 1600 AR 68; diane 6 75; capri 1300 71: dune buggy 73; 1100 R 68; 850 68; mini 71: sinica 1300 71; 131 1600 75. OBIŠČITE NAS V UL. GIULIA 10. »CITROEN* - mehanična delavnic; Cavalli, tudi drugih avtnmnbilm ■ Ul. Rittmaver 4/a. danes ob obali PLAVANJE TURIN, 28. — V mednarodnem plavalnem srečanju je v Torinu Fiat premagal splitski Jadran s 104:59 Fiat je zmagal tudi v vaterpolu in s ne’ z 10:8. KOTALKANJE NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU Zopet lep uspeh Poleta Sinoči, nekaj pred polnočjo, se je v Trstu zaključilo pokrajinsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju r.a kategorije deželnih mladincev in seniorjev, na katerem so nastopili tudi kotalkarji Poleta. Po zadnji!, vesteh je Cristina Degrassi osvojila prvo mesto, Tatjana Sosič je bila četna, medtem ko za ostale ,KINO KOPER: ob 10.00 angleški OTROCI ŽELEZNICE: ob 16.00, 18.00 in 20.00 italijansko - francoski A-MAZONKE. IZOLA: ob 10.00 italijansko - sovjet ski NORA DIRKA ZA ZAKLADOM; ob 17.00 in 20.00 ameriški NEKOČ JE BIL DIVJI ZAHOD. ŠKOFIJE: ob 17.00 domači PIRAMIDA BOGA SONCA. ŠMARJE: ob 18.00 ameriški TAKSIST. PIRAN: ob 10.00 ameriška risanka ROBIN HOOD; ob 16.00 angleški GROF MONTE CRISTO; ob 18.00 in 20.00 ameriški VROČA SEDLA. PORTOROŽ: filmske predstave odpadejo. DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo dopoldne bodo dežurale v Izoli trgovina Turopoljac v Pit-tonijevi ulici, Jestvina v Ljubljanski ulici in Mestna tržnica na Kristanovem trgu. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mast' dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav. tako pa bodo dežurale tudi lekarne. ŠPORT Izola: ob 7.30 začetek istrske veslaške regate. tekmovalke rezultatov nismo prejeli. Med deželnimi mladinci je bil Boris Škik tretji, senior Pavel Sedmak pa prvi. KOŠARKA kon ter pravice, ki iz njega izhaja- j srečale z Benečankami. ki jim bojo za vse .tiste, ki so zaradi potresa rio za to priložnost pripravile kra-utrpeli škodo. Zakon je ovisal zelo!tek kulturni program, pr katerem realno in opozoril tudi na njegove ! bodo sodelovali tudi otroci iz Špese nejasne plati, predvsem pa pouda-1 trske glasbene šole. ki jo vodi štu-ril, da daje pomembno vlogo obči-; dijaki center Nediža. Kratke pri-nam, zaradi česar" je potrebno, da ! zorčke pa bodo pripravili tudi go se ljudje v posameznih krajih za- j riški otroci, vzemajo za njegovo dosledno izvajanje. Obenem pa seveda vodilna vloga občin preprečuje dolgotrajne birokratske zaplete, kar bi pomenilo veliko zamudo pri obnovitvenih de lih. Poudaril je tudi, da bodo zakonu o popravilih sledili še drugi zakoni, na osnovi katerih se bodo Štiridnevna vinska razstava v Čedadu Včeraj se je v Čedadu z urad no otvoritvijo začela razstava viri, SPLOŠNA OPREMA Jtomc od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 IščEM družabnika za novo veliko kmetijsko prodajalno na Opčinah. Telefonirati 212168. VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST - TEL.' 813301 Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFiCIRANO OSEBJE pohištvo ■ izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Medcelinski pokal V 5. dnevu mednarodnega košarkarskega tekmovanja za medcelin-aki pokal so dosegli ta izida: v Bruslju: l Brazilija - Belgija 92:80 v Moskvi: Sovjetska zveza - Mehika 105:43 LESTVICA 1. Izrael Italija Jugoslavija in Brazilija Sovjetska zveza in Mehika Argentina ZDA in Kanada Belgija 2. 3. 5. 7. 8. 10. Zmaga «starih fantova V okviru praznovanj desetletnice ustanovitve Poleta je sinoči ekipa «01d Boys» ljubljanske Olimpije premagala Polet z izidom 106:83. NOGOMET Primorje vabi Po današnjem prvenstvenem nogometnem srečanju 2, amaterske lige z Vesno na Proseku bo Primorje proslavilo svoje napredovanje v 1. amatersko '■go. katero si je pribrrjlo že prejšnjo nedeljo. ŠD SOKOL in SPI) 1. GRUDEN NABREŽINA organizirata 11. in 12. junija DRUŠTVENI PRAZNIK na odbojkarskem igrišču. Na sporedu bo tudi športni turnir in plesna zabava igral bo ansambel Iga Radoviča. Priapevujle za DIJAŠKO MATKO 2 MILIJONA 458 TISOČ FORD FIESTA 900 BREZ DAVKA IVA Odprto od 7. do 19. — ob sobotah od 8. do 14, Telefon 79-15-29 Potrošniško posojilo do 30.000 din - ob nakupu z devizami 5 odst. popusta - Dostava na dom brezplačna ne glede na oddaljenost kraja NUOVA CONCESSIONARIA ULICA CABOTO 24 ULICA S. FRANCESCO 11 SESLJAN SS 14 TRST Kuhinja BREST