nsoratl »e Bprojemajo in volj A tristopna vrst«:
8 hr., če ho tisku lkrat,
11> 2 ii n n n 4 ii
n n n n 3 ,,
Pri vočkratnom tiskanji ho cona primerno zmanjša.
Rokopisi
ne vračajo, nefrunkovana pisma ho no Bprojemajo.
N iročnlno prejema npravništvo (učim uistrucija) in eksfediejja lia Starem trgu h. št. l(i.
Polnita lisi n slovenski narod.
Po pošti	projeman vol|a : ' V;
Za celo leto	. . 10 gl. — kit ,
za pulleta	. . 6 „ —	;
za četrt leta	. , a „ 80 ,, * ' .■ /
V administraciji volja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . , 2 „ to ,,
V Ljubljani na dom pošiljun veljA 60 kr. več na leto.
Vrcdništvo v ltilšerjovi ulici štev. 6.
Izhaja p" trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Nemški Avstrijci in ustavoverna stranka.
Mod tem ko mi žalujemo nad ustavoverno večino našega deželnega zbora, nam dohajajo iz vseh krajev države vesela poročila o propadanji te stranke. Poročali smo že, da so si konservativci priborili večino v di želnem zboru sol-nograSkem, poročali smo z veseljem o zmagi naših kandidatov na Štajerskem, katoliško-federalistični zmagi na Predarnlskern, ua Moravi, v Gorenji iu Dolenji Avstriji. Sedaj pride še vest, da je med nemškimi Pemci izvoljenih devet samostojnih poslancev proti kandidatom nemške kazine v Pragi. Povedali smo že, iz katerih uzrokov se celo nemški kmečki narod odvrača od liberalcev.
Nekaj katoliškim kmetom preseda ono li-beraliziranjo in zasmehovanje vere in duhovnov, ki v liberalnih listih še davno ni potihnilo ; vidijo pa tudi, da obljube liberalnih mož niso nič vredne: voliti se dajo na podlogi obljube , da bodo delali za znižanje davkov ; v zboru pa se iz h t r a u k a r s k t h ozirov vedno umikajo, enkrat Madjarom, enkrat lastni vladi; nasprotno kujejo še tako postave, ki kmetskemu stanu nova bremena nakladajo, tako šolski-postave, posilno legaliziranje itd. Ko se je sedanja sistema vstvarila, bilo je veliko krika o svobodi in sreči, ki jo sedaj prisijala vsem avstrijskim narodom. Pa kar je bilo svobodnega se je kmalo pozgubilo, in ostali so le vedno rastoči davki. Sistema pa se je spremenila v mašino, s katero so se majorizirali na eni
strani Slovani, na eni strani pa nemški kmetje ua korist meščanom, odvetnikom, bankirjem in različnim „gtiindcrjem", uradnikom in take vrste ljudem. Krava, t. j. ljudstvo, sejemolzla, kar se je dalo , in denar se je metal na vse strani, kakor bi živeli mi v 15og v6 kakem bo-gatsvu : svetouia razstava je požrla kakih 20 milijonov, gosjiodje poslanci, ki so bili voljeni, da bi branili koristi ljudstva, postali so ,,ver \valtungsrathi" in možje, kakor Giskra, ki so se pustili slaviti kot odrošiteljo narodov iz hude sužuosti in nevednosti, postali so milijonarji ; povišale so se plače uradnikom in učiteljem, tla bi so bolj trdno oklenili ustavoverno zastave ; judovskim pijavkam se je dala popolna svoboda, da so smeli ljudstvo odirati iu goljufati, kar se je moglo; — pri vsem tem pa je padalo blagostanje narodov, davki pa so vedno rastli, kar je bilo naravno pri takem gospodarstvu.
Kn čas sicer so tolažili ljudstvo , da naj lo radovoljno plačuje, saj ima zato „svobodo", na nr. civilni zakon , odpravljenje. konkordata. da mu no bo treba več v cerkev hoditi, ne k spovedi itd. En čas je cvetel ta čudni liberalizem, posebno po mestih. Pa nazadnje jo vendar ljudstvo spoznalo, da duhovščina ui tuko hudobna, kakor so jo slikali judovski listi, in da z njenim preganjanjem še ne pride občna sreča na svet.
Zdaj so je začelo dokazovanje, da je treba sedanjo sistemo za to ohraniti in braniti, da ne bi Slov a n i prišli do krmila, ker ti bi
Nemce kar na želji pojedli, prišli bi strašni časi, ko bi se federalizem vvedel.
Tudi ta fraza je en čas svojo dolžnost storila, tako na Koroškem, Štajerskem, Češkem in Moruvskem. Pa razsvitljem možje katoliško -franke med Nemci, posebno duhovniki, so ljudstvu z vspehom odvzeli one naslikane strahove pred Slovani, dokazovaje mu, da sovražniki Slovanov so tudi sovražniki nemških kmetov, Slovani pa da so mirni ljudje, ki ne zahtevajo več, ko svoje pravo.
Nemško-narodna brezozirnost živi le v mestih, nemški kmet pa ne sovraži nobenega druzega naroda, njemu jo neumljivo, zakaj bi Slovan ne smel uživati istih pravic z Nemcem; k temu pride še staro mrzenje med meščanstvom in kmetijstvom na Nemškem. Tisto sovraštvo, ki ga izražujo naš kmet nasproti meščanu z nazivkom „škric", nahaja se pri nemško-avstrijskih kmetih še v veči men, tam nazivajo meščane „stadtlerherreu", ter jim še veliko menj zaupajo, nego i>ri nas. Za liberalne fraze in uemško-narodne domišljije se malo brigajo, tur so v nasprotji z mnogimi meSčini verni katoliki in zvesti Avstrijanci. Potem se ni čuditi, da so ustavoverci med nemškimi kmeti vsa tla zgubili, pri tem jih ne more več splašiti niti fraza o pretečem panslavizmu, in nemški kmet se nam predstavlja kot naš zaveznik. To vprašanje je s o c i j a 1 n e g a pomena, in čo mi Slovani v Avstriji kedaj do krmila pridemo, treba nam je samo za to skrbeti, da odrešimo nemškega kmeta iz krempljev različnih pijavk, ki sedaj srkajo njegovo
0 inkviziciji.
(Po Ilcfolu pr. P. Cbrya6gon M.)
(Dalje.)
Pa tudi od inkvizicije moramo marsikako neopravičeno očitanje odvrniti.
VIII. Govori se o groznem trapi j en ju in mučenju vsakojakem, ki so ga imeli prestati nesrečniki v ječah inkvizicije. Tudi mehko-čutno srce ne sme pozabiti pri tem, da trapila so bila takrat v navadi pri vseh svetnih eodnijah in po vsili deželah; da postavno so obstojala v nemških državah celo v 19. stoletju , djanski pa so se zgubila še lo okoli sredo preteklega stoletja, isti čas iz inkvizicij kakor iz vseh svetnih sodnij. Llorente pravi o tem: gotovo je, „da že dolgo iukvizicija ni spoznala na tezavnico, tako da se dandanes — t. j. v začetku tega stoletja — sme imeti v dejanji za odpravljeno." Ker tezavnica ni bila postavno še odpravljena, je (iskal še zmerom spoznal mi trapljenje, ali sodniki se več niso ozirali na to iu Llorente dobro pristavlja: fi-skalu samemu bi bilo žal, ako bi se mu bilo zahtevanjo spoluilo." Pri inkviziciji, kakor pri vseh sodnijah vseh držav, je veljala stroga zakonitost. Na Nemškem bila je „Karolina" še zmerom v veljavi, dasi je že dolgo niso izvrševali.
Llorentova izjava pa lo potrjuje in raz-jasnuje, kar pravi grof Le Maistre. Januarja 1808, pravi on, da je z dvema imenitnima izobraženima Španjcema govoril o inkviziciji in ouieuil tudi trapil. Pa Spanjca sta ga začudeno gledala in krepko zagotovljala, da o trapilih v svoji domovini nikdar nista slišala še govo-voriti ne. Seveda, po Llorentu že davno niso bila v rabi.
Lo malo resnicoljubja jo treba prepričati se, da je bilo ravnanje inkvizicije z okri-vičeuci pri vsej njeni trdobi in strogosti bolj človeško iu bolj usmiljeno, kakor pri kterikoli drugi Bodniji onega časa v katoliških iu pro testantskih deželah. Nečem govoriti o početju s katoličani pod Klizabeto na Angleškem, kako so jim še živini, na vešalih visečim, trebuhe parali in njihov drob, iztrgavši jim ga, pred njih očmi sežgali. Nečem govoriti o hyperin-kviziciji tistih, ki so se bahali, da 80 si versko svobodo priborili, lu se dandanes kaže kot verska razuzdanost, umpak primerjati hočem le „Karoliop" z inkvizicijo, da svojo trditev učvrstim.
Kazim soditev z ognjem , mečem , razč.e-tvrbo, kolesom, vešali in vodo, govori zakonik od živega pokopanja, od trganja z razbeljenimi kleščami, odrezanja jezika iu ušes, od otlsc-
kanja prstov itd., o vseh teh sramotnih in bolečih kaznih ne ve inkvizicija nič. Ono dobo so bile po vsej Evropi ječe temni, zaduhli brlogi, pravi grobovi prhnenja, gnijenja in smrdenja; inkvizicija pa je devala svoje ujetnike tudi v ječe, ali kake so bile? glasoviti Llorente pravi, da so bile ,,dobro obokane, svitle in suhe sobe", kjer je bilo lahko so nekoliko sprehoditi." Prav isti Llorente zatrjuje, da noben ujetnik ni zdihoval pod težo verig, zapetnimi okovi, ovratnim železjem itd., od enega samega pripoveduje Llorente, da je bil vklenjen zato, du nišam sebi smrti zadal. Ujetniki so bili prašani, če ječar lepo z njimi ravnil in tudi za postrežbo bolnikov je bilo dobro poskrbljeno. Za dosmrtne jetnike so bilo ustanovljene posebne tovarne pod imenom „po-korilnice," ki so bile od časa do časa natanko ogledovane.
Ni prezreti, da svetno zakonodavstvo dovolimo ponavljanje trapil; Llorente pa zopet obstaja, da je viši inkvizitorski svet sedaj pa sedaj okrajnim inkvizitorjem ukazoval, tla jih prt eni in isti pravdi ne smejo več nego enkrat rabiti, prisostvujoč zdravnik pa da mora vsaki pot določiti , kdaj da ima mučitev nehati, da se življenje no okvari. Llorente do-deva, da nižji inkvizitorji so se tega ukaza
kri, ter ga po krivičnem volilnem redu majo-rizirajo, — pa nam je zagotovljena bodočnost, zagotovljena vočina nemškega naroda, zastopana po kmečkem stanu ; gospodstvo liberalnih ustavakov pa je za zmirom uničeno.
Že pri sedanjem volilnem redu so zgubili ustavoverci tri deželne zbore: tirolskega, pre-darelskega in solnograškega. Pod drugo si-stemo se dado pri sedanjem volilnem redu z lahko silo pridobiti deželni zbori moravski, gornje-avstrijBki, češki in bukovinski, da bi ostali ustavovercem le še koroški, šlezijBki in dolenje-avstrijski. Ako se pa volilni red na pravično podlago postavi, ne bodo imeli niti jednega deželnega zastopa v svoji oblasti, in zgubili bodo tudi večino v državnem zboru. Vsakako stoji ustavaška stranka na jako slabih nogah, in treba je le malega vetriča, da se vse njihovo poslopje podere.
četja pri volitvahdenejo v disciplinarno preiskavo.
Predsednik vitez dr. Kaltenegger reče, da tak predlog ne gre pred deželni zbor, poročevalec Dežman pa je pri zagovarjanji Vesten-ecka ves divji in pravi, da tako sumničenje uradnikov je nepristojno deželnemu poslancu. „Svetec je pošten mož, a taka metoda njemu (Dežmanu) ni všeč". Se v<5, da po Svetcu navedenih hudih tožeb zoper Vestenecka tudi on ne more ovreči, ker se sploh tajiti ne dajo.
Trebanjska volitev se potem potrdi.
K kočevski volitvi se oglasi g. K1 u n sklicevaje se na to, da deželni odbor pri tej volitvi najprvo omenja neke od 36 volilcev podpisane pritožbe, zoper nepostavno sostavo števila volilcev z ozirom na §. 29 deželnega volilnega reda in številjenja ljudstva od 31. decembra 1. 1869. Deželni odbor pravi sicer, da se na to pritožbo ni mogel ozirati, ker se v volilnih aktih 1. 1871 in 1873 nahaja ravno isto število volilcev, namreč 91. Toda takrat nismo imeli prilike okrajno glavarstvo kontrolirati, je li število volilcev prav razdelilo ali ne, 1. 1874 pa je prišel na svitlo „imenik krajev vojvodine Kranjske, sestavljen na pod lagi ljudskega številjenja od 31. decembra 18G9 po c. kr. statistični centralni komisiji." Ta knjiga ima tedaj vradno veljavo in govornik se je primerjevaje jo z vradnimi izkazi posameznih okrajev prepričal, da se številke natančno vjemajo. Po tem imeniku ima Stari log 1, Polom 1, Gotenica 1, Kočevje brez mesta 3, Knežja lipa 1, Novi Lazi 1, Kostel 6, Koče 1, Lieufeld 1, Mala gora 1, Stara cerkev 3, Mozelj 3, Morovec 1, Koprivnik 4, Trava 1, Osivnica 2, Reka 1, Črni potok 1, Draga 1, Nemška loka 1, Brbovec 1, Log 1, tedaj ves Kočevski okraj 38 ne 48 volilnih mož. Laški okraj moral bi jih imeti 17, ne pa 18, ribniški pa 23 ne pa 25. Ker so Kočevarji vsi glasovali za Dollhofa in Brauueta, mora se jima odšteti 10 glasov, gg. Itudežu iu Pakižu pa se morajo tudi odšteti 3 glasovi; tedaj bi po pravi razmeri glasov imela g. Pakiž 43 in g. Iludež 41, g. Dollhof 35, in g. Braune 33 glasov in prva dva bi bi bila izvoljena. Če se reč sedaj natančneje ne preiskuje, bode ta napake ostala tudi pri prihodnjih volitvah, zato je pač potrebno to enkrat v red spraviti.
Slednjič predlaga, naj se poročilo o Kočevski volitvi izroči odseku 7 udov, ki se ima voliti, v preiskavo.
Poslanec kočevski glavar Dollhof ugovarja nekoliko, a vendar je tudi on za Klunov gredlog. (Lahko, ker bode v ta odsek voljeni po večini nemškutarji, toraj se je zanašati, da bo odsek priporočal potrjenje volitve [in nem-čurska večina jo bo po predlogu tudi potrdila. — Opomba poročevalca.)
Pri glasovanji se sprejme Klunov predlog.
Dr. B 1 e i w e i s predlaga, naj 8e zavoljo pozne ure in ker je poročilo o volitvah še obširno, seja pretrga in razprava poročila preloži na drugo sejo. Ta predlog pa nemšku-tarska stranka zavrže, nadjajoč se, da naši niso pripravljeni, in seja traja dalje.
Druge volitve po kmetiških občinah se potrdijo, isto tako volitev poslancev za mesto ljubljansko.
Pri poročilu o mestni volitvi idrijski poprime besedo poslanec S ve te c ter govori najprvo o groznem strahova nji volilcev po vladni stranki. To strahovanje se je pokaza lo že pri občinskih volitvah, zavoljo kterih, ker niso izpadle po volji nemčurske stranke ampak narodno, so bili mahoma trije uradniki premeščeni, ki so narodno volili. Tudi je bilo
60 narodnih volilcev odpuščenih od dela, rudarji, ki so bili udje čitalnice, morali so izstopiti, tudi se je nekterim plača znižala. Sinova neke udove sta bila od dela odpuščena in mati se je tako hudo prestrašila , da je za tem umrla. Pred volitvami za deželni zbor je prišel k sedanjemu narodnemu županu okrajni glavar in rekel mu: „Ako ne bote vdeležili se volitve, zna to za vas vse Blabo biti". Tako navede še več dokazov hudega pritiska in stra-hovanja volilcev od vladne stranke, ki je tem več izdalo, ker je skoro vsa Idrija od firara odvisna , ter stavil predlog, naj se tudi ta volitev izroči odseku, ki se ima voliti za pretres volitev.
Dežman odgovarja puhlo in zavija po g. Svetcu navedene resnice, njegovi privrženci pa po njegovem nasvetu za vržejo Svetčev predlog in potrdijo volitev viteza Gariboldija v Idriji.
O volitvi v Kranji predlaga Vesteneck naj bi se dalaš e odseku v pretres, češ, da se tu ni vse pravilno godilo, ker je bil izvoljen narodnjak, a ne nemškutar.
Za njim se oglasi dr. Bleivveis, pojas-nuje samovoljno ravnanje okrajnega glavarja Derbiča s tretjinsko priklado, ker je prvič vštel jo rednemu davku, pozneje pa jemal na tej podlagi dane volilne listke od volilcev nazaj, ter stavi predlog: naj bi deželni zbor za vselej rešil vprašanje, ima li tretjinska priklada veljati za pravi davek, tedaj če se prišteva pri volitvah, ali ne.
Poslanec R o b i č pravi, da taka postava je že, da odločno govori o tej zadevi|, naj bi se je okrajni glavarji le držali.
Po tem se sprejme Vesteneckov, pa tudi dr. Bleiweisov predlog.
O volitvi mest Kamnika', Radoljce in Tržiča se oglasi prvi dr. Bleiweis ter povdarja, da je tudi tukaj povsod strahovanje volilcev po vladni stranki bilo silno. Še celo poštno vodstvo je lotilo se poštarja, ter pri držalo ga dan volitve doma, da ni mogel iti volit narodnjaka. Omeni tudi necega pisma, čegar konec se (nemški) glasi: „To pismo vrzite potem v ogenj, da ne bo prišlo v neprave roke11. (Klici čudenja na narodni strani, osupnejeni na nem-škutarski.
Tudi dr. V o š n j a k mu v tem pritrduje in pove episodo iz volišča v Tržiči, ko je nek volilec na mizo pred voiilno komisijo položil 2 gld., ktera je davkarsk inšpektor dal njegovi ženi za to, da bi mož ne šel volit. I Dežmanu se taka agitacija nič čudna ne zdi (ohol), saj je vsakemu na prosto dano pridobiti volilcev in glasov za-se, kakor ve in zna.
Nemčurji potrdijo volitev Keceljnovo.
O volitvi v Postojni omeni dr. Zarnik, da sta došla dva protesta zoper njo: iz Loža in Vrhnike. Tudi tu je bil pritisek vladne stranke silen in če bi bilo šlo vse po pravici, bil bi voljen g. Obreza, a ne dr Deu. Zato stavi predlog, naj tudi ta volitev gre odseku v pretres.
Dežman se o predlogu deželnega odbora strinja s tem nasvetom, ki se skoro enoglasno sprejme.
Pri poročilu o volitvi za dolenjska mesta v Novem mestu se potegne za pravico poslanec Navratil. S krepkim donečim glasom prične: „0 tej volitvi se mora pač reči, da ni ga zidu, čez kterega bi ue zlezel z zlatom otovorjen osel." Ža volilna komisija je bila so-stavljena popolnoma brez narodnjakov. General Filipovič, ko je prišel v Sarajevo, je v svet
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
(Konec druge seje 16. septembra).
Vesteneck na vse te hude tožbe ne ve nič druzega odgovoriti, kakor da je vse to le ,.trač" — prazne čenče (smeh). Edino glede dr. Eržena opomni, da je bil kaznovan za dejanje. Opomni tudi, da se mu je ua dan volitve gosp. Svetec kot predsednik volilne komisije zahvalil za nepristransko vodstvo volitve.
Poslanec Svetec: Res, dr. Eržen je bil kaznovan po postavi, a to se je zahvaliti le novemu predsedniku vitezu Kalini; Widmann bi tega ne bil storil, še danes bi se bil Eržen po Litiji šopiril. Vesteneck je vse žile napenjal, da bi ga bil rešil prisojene mu pravične kazni. — Kar se tiče druge opombe Vesten-eckove, vodstvo volitve, je to resnica; a zahvalil se mu je le zato, ker pri volitvi ni tako nepostavno ravnal, kakor je bilo pričakovati po vsem njegovim prejšnjem vedenji. Take nepristranosti se namreč volilna komisija ni nadjala od njega. Menda je pa to storil le zato ker je previdel, da bi z vso silo volitve ne prevrgel. Slednjič opomni, da bi, če bi mislil pri tem 6taviti kak predlog, to bil le ta, da se Vesteneck in njegovi uradniki zavoljo po-
dostikrat tako ognili, da prvo mučenje niso dovršno izpeljali, da so drugi pot prvo nadaljevali; vsakdo pa ve, da posamni nižji uradniki celo 19. stoletja so bolj neobzirni in trji ko trda postava sama. Vrh tega se ne sme spregledati , da je inkvizicija v prvih časih prav velikrat s trapili samo žugala, ne da bi jih bila rabila in da je višji inkvizitorski svet že
1, 1537 rabo tezavnice kod moriskov prepovedal, medtem ko v drugih deželah niti od ene sodnije kaj tacega slišati ni. Jako primerna je bila ta uredba, da trapil prisoditi ni smelo kako okrajno sodišče, ampak najvišje kraljevsko inkvizicijsko svetovalstvo, ali po drugaki uredbi tudi zadevni škof v zvezi s konsultorji in inkvizitorjem, to pa še le takrat, kadar je toženec vse povedal v svojo bran, kar je vedel in znal. Da bi se zabranilo surovo ravnanje, moral je navzoč biti škof, konsultorji iu pa inkvisitor vselej, kadar se je tezavnica rabila. Kakor resnično in gotovo moramo tezavnico imenovati znak stare pravice sodbene, tako nepravično bi pa bilo, ako bi inkviziciji ravnanje podtikali, kakor so ga dopuščale izobražene Atene, pravdoznanski Rim in sodnije vseh dežela starega in srednjega veka.	(Dalje sledi.)
poklical štiri mohamedance, čeravno se ti z vso silo orožja in izdaje bore proti njegovi vojski. — Potem začne naštevati govornik po vrsti razne nepostavnosti, ki so se pri tej volitvi godile. Očetom frančiškanom, kteri so profesorji in zato vselej volili, se je ta pot vzela volilna pravica, isto tako profesorju Trdini, ki tam v pokoji živi. Strahovanje nižih uradnikov po viših se ne da popisati|, predsednik okrožne sodnije je grozil vsem uradnikom, če ne bi volili Hočevarja. Najhujša ne-postavnost je pa bilo kupovanje glasov. Nekteri so dobili po 300 gld., drugi p o 50 d o 100 gld., o čemer ima on legalizirane dokaze na mizi pred sabo. Zdravnik Zalokar v Metliki je dobil od Hočevarja 200 gld. drugače ne bi bil šel volit, isto tako je prišlo v Metliko in Črnomelj denarja od prejšnjega deželnega predsednika Widmanna. (Čudenje v zboru.) Našteva tudi več imen volilcev, ki so bili tako podkupljeni, in pravi, da kaj tacega, ko tu , se ni godilo nikjer. Zdaj je vpeljana o vsem tem sodnijska preiskava, ki pa še teče. Konečno stavi predlog, da se ta nepostavna volitev izroči posebnemu odseku v pretres.
Dr. V o Š n j a k odgovarja Dežmanu , ki je prej narodnjake imenoval „tartiifTe" in ovaduhe. „Tartiiff' je tisti, ki svoj narod izdaja. Tudi omeni, da okrajni glavarji pri nas so, kakor skušnje uče, le za to, da hodijo agitirat za nemčursko stranko. V svoji slepi strasti delajo škodo celo eraru, ker ne le se vozijo po svetu na njegove stroške, ampak če je kak njim prijeten „ustavoverecl, še toliko davka dolžan, ga čakajo in čakajo, če pa kak kmet le majhno svotico, ga precej stisnejo. O volitvi v Novem mestu pravi: „Poslanec, ki si je svoj sedež kupil, se v pošteni zbornici ven vrže" (Oho! nemškutarjev, predsednik vit. Kaltenegger posvari govornika , za kar se pa ta menda nič ne zmeni.)
Poslanec Svetec govori o Višnjanih, pri kterih se je glede volilne pravice tudi jako čudno ravnalo. Dalje nasprotuje Dežmauovemu izreku: „da ima vsak predstojnik pravico svojim podložnim uradnikom ukazovati, kako naj volijo." To je naravnost nasproti volilni postavi in postave ne sme nihče prestopati, najmanj pa c. kr. uradnik.
Dežman, ki mora iskati izgovorov za vse dozdaj navedene grehe nemčurske stranke je vedno v silnih zadregah, čeravno je mojster v sukanji besed. Na očitanje kupovanja glasov pravi, da je to le metoda pridobiti si volilce, kakor delajo narodnjaki pri kozarcu vina s svojimi. Na Svetčevo očitanje odgovarja, dani rekel, da imajo predstojniki pravico svojim podložnim pri volitvah ukazovati, ampak dajati jim le dobre Bvete (Rathschliige). (Smeh po zbornici in klici: mi že vemo, kaj tak* „sveti" pomenijo.) Navratilove jasne in sodnijske veljavne dokaze o nakupovanji glasov imenuje denuncijacije, rekši, da on nikogar zavoljo tacega ne bi izdal, ki z njim v enem mestu stanuje. (IIolio! po zbornici.) Po tem pride v silno jezo in razjarjen kakor puran, kedar kaj rudečega vidi, se spusti v razlaganje besede „renegati", ki jo je tolikrat slišati moral. On pravi, da on in njegova stranka nikakor niso renegati, da jih tako psujejo narodnaki le zato, ker so ustavo vere i (živahen protest narodnjakov) , zato, ker nočejo iti ž njimi za panslavizmom — —
Pri teh besedah se začne burno oporekanje, glasni klici. „Proklete grablja", „renegat" „doi z odra", narodnjaki, varovajoči svojo čast kot zastopniki večine dežele, ki se ne smejo
tako dati zasramovati, gredo iz dvorane in puste nemškutarje same. Dežman je potem še nekoliko kvasil, pa ker je bila tako seja ska-žena, izroče povjerilnemu odseku; novomeško volitev, potem pa je Kaltenegger sklenil sejo in preložil jo na petek 20. t. m.
Iz Bosno.
Poveljuištvo 4. armade poroča, da je 26. brigada 16. t. m. došla v Dubravo na Tinji, 25. brigada pa je po trdovratnem boju zasela Lončare in Krespič. 17. t. m. je 13. divizija prijela Novo-Brčko; 25. Brigada se je razstavila ob Savi na cesti v Šamac, 26. brigada pa je marširala proti južni strani Nove-Brčke. Topničarstvo ni moglo dosti pomagati pešcem, ki so vzeli po hudem boji 2 nasipa, kterih eden je bil vtrjen z dvema topovi, ter potem zaseli celo vas. Turki so se do zadnjega jako trdovratno branili in boj je nehal še le ob 8. uri zvečer. Naši so dobili 2 topova in 2 zastavi. Zguba naših še ni znana.
Bihač se je 19. t. m. naši vojni vdal. Ob štirih popoludne so naši vzeli trdnjavo iu v njej našli 5 topov, med njimi 4 jako velike, mnogo orožja in streljiva. Rednih vojakov bil je v trdnjavi le 1 štabni oficir z nekterimi topničarji. Že 18. t. m. je general Zach zašel Žegar in nasipe na Debeljaškem hribu. Vstajniki so mu zvečer ob 6. uri hoteli ta hrib zopet vzeti, pa so bili odbiti. — Hercegovina je po naznanilu Jovanoviča pomirjena. IG. t. m. je zašel Bilek, 18. Trebinje, in oddelek je odšel v Gačko. Črnogorci so se povsod pošteno obnašali. Povsod so tudi naši vradi ustanovljeni. V Prjedorskem okraju so Turki razoro-ženi. — Glavni del 3. armade, ki iz Doboja maršira naprej, prišel je v Gračanico, kjer je našel mnogo orožja in streljiva
Iz Bosne je mnogo turških beguncev prišlo v turško Krajino, kjer se v hribih pri Mermetatu, Risovcu in Osenjeuici zbirajo ter snujejo upor zoper našo vojno. Bihač bodo najbrže popustili ter se umaknili čez Uno iu se tam vtaborili. Krščanski ustajniki so ubili 3 bege Filipopoviče iz Sredice, ki so bežali v Bihač, družino njihovo, 17 glav, so pa izpustili. Kristjani čedalje bolj pomagajo našim vojakom v vojski zoper Turka. Samo četa Vukalovi-čeva hoče neki ostati nevtralua. Turki so ga silili, da naj se ž njimi zedini v boju zoper Avstrijance; Vukalovič jim je sicer obljubil, da se zoper Mohamedane ne bo vojskoval, z njimi pa se vendar neče pajdašiti in se je umaknil v Pozoropolje. Boju z Avstrijanci se hoče izoguiti in če bi bilo treba, prestopiti črnogorsko mejo. Pravijo, da višje poveljništvo upornikov v vzhodni Bosni vodita Osman paša, ki je na skrivnem iz Carigrada tje prišel, pa bivši ogerski uporni general Klapka. Da bi Madjari silno radi rešili Turka, je že iz lanske vojske znano, pa tudi sedaj se poroča, da v Somogijskem komitatu je neka skupščina sklenila, vozov in konj za prevaževanje naši vojni potrebnih reči ne dovoljevati in državni zbor prositi, da naj se ministra Tisza in Szende tožita. Skrajni Čas je, oholost madjarsko nekoliko ponižati, preden nam bode zrastla čez glavo.
Žandarje, k' so sokrivi umora italijanskega konzula Perroda, so pripeljali v Sarajevo in jih bodo postavili pred vojaško sodnijo. Trdovratno se branijo izdati svoje sodeležnike.
Dva glavarja albanske lige (zveze) sta prišla uni teden v Podgorico, da nadzorujeta poveljnika Ilusein-pašo in ljudi šuntata kuporu zoper Črnogorce. Skoraj bodeino tedaj čuli o novi vojski med Turki in Črnogorci.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 20. septembra.
Državni zlior se snide po naznanilu N. fr. Presse 17. oktobra. Nekteri ga že komaj pričakujejo, ker se nadejajo, da bode državni zbor o zasedenju Bosne spregovoril resno besedo, to da ne v smislu drčavnih koristi avstrijskih , ampak v smislu Madjarov in — Turkov. „Pester Lloyd" hudo napada politiko Andrassyevo, kar Jnekteri smatrajo za znamenje, da Andrassy ne more več ostati .vnanji minister. To se je že velikokrat trdilo, pa An-drassy je ostal, kar je bil. Dotični članek tudi hudo oporeka zvezi Avstrije s Srbi in Črnogoro in vendar Avstriji ne bode ostalo druzega, če bode botela častno rešiti svojo v Bosni pričeto naloga, ter se ne sramotno zopet umakniti nazaj.
V ministerskem svefti, ki je
obravnaval železnico iz Siska v Novi, so ogerski ministri tako zelo nasprotovali temu načrtu , da se ta tolikanj potrebna in koristna železnica za zdaj še ne bo delala. Ministri so tudi obravnali vprašanje o novem bankinem guvernerju, za kterega bode gotovo zopet izbran kak Madjar če ne po rodu, pa vsaj po duhu. Tudi vnauja važuejša poslanstva dobe večidel Madjari, tako se poroča, da Beust iz Londona odide in ga bode namestoval Madjar Karolvi poročnik v Berlinu, kamor zopet pride Madjar. Tje so nas tedaj privedli nemški liberalci, da bodo zdaj čez nas gospodarili Madjari 1 Vnanje države.
■"ajicž si na vso moč prizadevajo, da bi se razmere med Rusijo in Vatikanom glede katoliške cerkve na Poljskem vravnale. Iz tega namena se bode papežev nuncij na Dunaju msgn. Jacobini podal v Petrograd. Glavne obravnave pa se bodo boje vršile na Dunaji.
Turčiji bivši veliki vezir Midhat paša svetuje, da naj skliče od njega osnovani državni zbor, ki jolbode po parlamentaričnem potu rešil pogina. Pa Abdul Ilamid je bil tako moder, da je ta mladoturški nasvet zavrgel. — Mnogo se zopet govori o zvezi z Avstrijo, ktero zlasti priporoča veliki vezir Savlet paša, ki meni, da si Turčija na ta način ohrani pravico do Bosne in Hercegovine. Vojni minister in turški višji ulemi pa sultanu to odsvetujejo.
Itlisija razpušča svoje vojaštvo. Tudi spred Carigrada se bode začela vojna ruska umikati; general Totleben se je pri sultanu že poslovil, ter je giavni stan premaknil v Ro-dosto, pozneje pa se preseli v Odrin.
Izvirni dopisi.
Oil Drave, 13. septembra. (S e i d 1 o v
pogreb). Včeraj so slovenski volilci mariborskega. bistriškega in svetolenartskega okraja pokazali svoj pogum, svoj značaj, svojo narodnost in verstvo. Odgovorili so svojim nasprotnikom : „mi smo vas siti, Seidl, stara mera je proč!"
Komu se ima ta velikanski vspeh pripisovati ? V prvej vrsti našemu vrlemu „Slov. Gospodarju" in njegovemu vredniku. Dalje zasluži g. Girstmajer Dominik vso hvalo , kajti neustrašeno zaklical je zbranim kmetom v svojej hiši „zur Stadt Triest1: „trideset let že srečijo vas liberalni poslanci in vas so tako osrečili, da Bi še soli ue morete kupiti"!
Radostno je bilo gledati, kako so po kon-čanej volitvi nemčurji poparjeni zapuščali volišče, Radvanjski Coufucius in Groskofta „paur-ski kmet" Mihael VVretzl, dolgoletni oproda (trabant) Seidluov smilil se je slehernemu. Ni
mu pomagalo, da je zadnje dni delal na vse kriplje, zvijal in psoval duhovne in narodnjake sploh. Do tai pripognjene glave odšel je na svojo pauersko kmetijo. Za njim njegovi verni Lobbnigg, učitelj Jager in drugi.
Kmalo zadoni „Naprej zastava Slave" in narodnjaki ido kot zmagovalci skoz maribor sko mesto. Nam se je zdelo, ko bi nesli Seidla k pogrebu in mu na tem sprevodu skazali „zadnjo čast".
Domače novice.
V Ljubljani 23. septembra
(Učencev na gimnaziji ljubljanski) prihaja od leta do leta več. Tako na pr. je lani bilo jih sprejetih v začetku d75, letos že 532. Po sebno veliko se jih je bilo oglasilo v prvo la-tinsko šolo do 190; ali v dveh razredih so jih obdržali 153, druge pa so odvrgli, kar je tim bridkejše, ker so nekteri dokaj dobri in zmožni. Izmed učencev za nemški razred, pravijo je odletel le eden, vsi drugi pa iz slovenskega Kaže se, da niso zastonj zaplakali mnogi rodoljubi slišavši, da je gimnazija v Kranji od pravljena, in deželnemu zboru bila bi naloga kaj storiti v tem oziru, dokler mestni odbor Kranjski s svojo prošnjo ni nič dosegel. Na eni strani se vabijo in kličejo v šolo, na drugi pa se gonijo in podijo iz njef — Na realki se jih je za prvi razred oglasilo samo 47.
(Več vradnikov) se v ^TagblatUi" huduje nad narodnimi poslanci, ker so v deželnem zboru šibali brezobzirno ravnanje nekterih vradnikov ter pravi, da to obnašanje narodnih poslancev izvira od tod, ker so vradniki samostojni, pre pričani (gesinungsliichtig.) in vstavoverni. Kdo se ne smeja, kadar to bere? Na misel mi prihaja mož, ki ga je imela žena popolnoma v oblasti, ne da bil to sam hotel pripoznati. Nekega dne moral se ja pred njo stisniti pod mizo, kar se vata odpro in v sobo stopi njegov prijatelj, ki ga začudeno vpraša, kje da je in kaj dela? On pa mu z nekakim ponosom odgovori: Jaz sem gospodar v hiši in smem biti, kjer koli hočem. Reč je tako jasna in izjavi gg. vradnikov v ,,Tagblnttu" tako primtrna, da ne potrebuje nobenega daljšega pojasnenja.
(Ranjenih vojakov) prišlo je v četrtek v ljubljanske bolnišnice 89, na Dunaj pa so jih odpeljali še 105.
(Ljubljanski Jjuhlj') o zadnji seji deželnega zbora tako poroča, da omeni le Dež-manovih ugovorov, o goljufijah, pritisku, stra-hovanji in kupovanji glasov od nemčurske Btranke pa nič. In vendar je to najvažnejše gradivo iz govorov naših poslancev. Dobro, da ta „turški" list ni edini v Ljubljani in da se bo že skrbelo za to, da se zve po svetu, kaj so počenjali nemčurji in birokrati pri zadnjih volitvah za deželni zbor.
(Meščansko šolo) nasvetuje nekdo vstano-viti v Kranji, kjer je gimnazija razrešena Nam bc to zdi tako dolgo nepotrebno, dokler se meščanske šole dejansko ne pokažejo za dobre in koristne, ker se utegne zgoditi, da jih bode sicer vlada kot nepraktične preklicala in odpustila, kakor se je zgodili z realnimi gimnazijami in da bode Kranj imel veliko stroškov naposled pa zopet ostal na cedilu, kakor sedaj s svojo gimnazijo.
(Bogoslomi ljubljanski) se. imajo 1. oktobra ogla-iti pri svojih prednikih, 2. oktobra pa se prične uk z navadnim redom.
Razne reči.
— Premembe v L a v a n t. škofiji: Č. g. zlatomašnik in dekan v Starem tergu Franc Brunner je postal knezo-škofijski konzistori-jalni svetovalec, in č. g. korar Matija Modri-njak prošt na Ptujem. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Audrcj Lorenčič v Ilajdin; Juri Purgaj k sv. Ani na Krembergu; Anton Dro-zeg k sv. Tomažu pri veliki Nedelji; Jakob Kočevar v Kostrivnico; Karol Tribnik za I. v št. Juri pod Rifnikom; Jožef Muha za II. a Rajhenberg, in Janez Berglez za I. v Konjice. — Za kaplane so vmeščeni čč. gg. novomaš-niki: Jakob Očgerl za 11. v št. Juri pod Rifnikom; pl. Jožef Pol za II. v Konjicah in Anton Vamberger pri sv. Barbari poleg \Vurmberga. — Fara sv Marjete pri Laških toplicah je v drugič do 21. oktobra t. 1. razpisana.
—	Vabilo na občni zbor za stavljenje Slomšekovega spomenika 23. septembra 1878 ob 5. uri popoldne v mariborski čitalnici Načrt: 1. Nagovor g. predsednika. 2. Splošno poročilo tajnika o stavljenju Slomšekovega spomenika. 3. Poročilo denarničarja. 4. Poro-č.lo tajnikovo in potem posvetovanje o odbo rovih nasvetih glede a) izročitve Slomšekovega spomenika v last in varstvo stolne cerkve, b) glede porabe ostalih 900 11. 5. Sklep zboro vanja. G. Sledi veselica s petjem, pripravljena od čitalničarjev došlim zbornikom na čast! Na zbor jiovabljeni so: 1. Vsi dekani na Slovenskem. 2. Vsi predsedniki slovcn.-kib čitalnic. 3. Vsi uredniki slovenskih listov, in 4. odlični domorodci od odbora posebič povabljeni. V Mariboru C. septembra 1878. Ožji odbor.
—	Nesreča. Iz Postojne se nam poroča: Oni teden je znorelo 7 oseb, ki so pri spodnjim Burgarji jedli juho, v kteri je bil vkuhan takozvani pasji peteršilj". Illapca so dali v norišnico, kjer je vso obleko s sebe strgal. Kako je z drugimi, še ne vemo.
Sproti sodišča.
(Konec.)
Zadnja obravnava pred porotniki bila je proti Jožetu Pircu in Janezu Jegliču. Prvi je zatožen, da je denarje delal, drugi pa, da jih je pomagal med ljudi spravljati. Že leta 18G8 so se prikazali po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem ponarejeni bankovci po 10 gld., dokler ui bil Pire pod ključ dejan , prišlo jih je takih 230 na dan, potem pa jih ni bilo več novih ponarejencev. Bankovci so bili še precej dobro, s prosto roko narejeni, in videlo se je, da je vse ena roka naredila. Pire je bil že dvakrat zaradi tega v preiskavi; enkrat (leta 1873) bil je oproščen, ker je bilo premalo do kazov ; drugo leto (1874) pa so našli pri njem m kaj začetih desetakov, ki še niso bili izdelani. Kaznovan je bil zarad poskušnje , ponarejati denar. Slednjič je vendar vsa krivda 1'irčeva na dan prišla. Janez Jegiič je namreč blizo Celovca menjal dva ponarejena desetaka. Ko so ga prijeli, je rekel, da jih je troje takih od Pirca dobil. Ob enem je bil Pire v Kamniku prijet, kjer je hodil z nekim Pogačnikom, ki je bil zaradi podobne pregrehe že kaznovan, luni so našli pri njem ponarejen desetak, ki bil onim, katere je. Jeglič menjal, prav po-loben; tudi so niišii v njegovem žepu nekaj priprave za t t posel. Tudi je dokazano, da je P.rc občeval z nekim 1'rešdrnom, ki je bil že zaprt, ker jo trosil ponarejene desetake, in cer prav take, kakoršnega so pri Pircu našli, n kakoršne je Jeglič imel. Nadalje pravi An-
drej Net mlajši, sin onega Andreja Neta, ki je bil nedavno 8 Terčkom zaradi ponarejanja denarja zaprt, da je Pire enkrat dva dni v Netovi hiši zaprt bil, in tam najbržo denar delal, Jože Pire je tedaj zelo sumljiv, da oni ponarejeni bankovci od njega izvirajo.
Jože Pire je precej prileten mož, oženjen posestnik v Ljubnem; on je jako spreten iu talentiran človek , ker se je mizarstva, podo-barstva in slikarstva čisto sam naučil; obče bo ljudje sodili, da denar dela. On vse taji in se izgovarja, da je tist desetak in tisto orodje na cesti našel, da je Jeglič one desetake od necega Kolenca dobil, da je pri Netu samo barve poskušal itd. Po pričah in drugih okol-nostih pa se izjavo Pirčeve kot lažnjive izkažejo
Janez Jeglič, že večkrat zaradi tatvine in goljufije kaznovan, je tožm, da je pomagal ponarejene bankovce med ljudi spravljati. On se izgovarja, da je desetake od Pirca na posodo dobil, in da ni vedel, da so ponarejeni. Več prič pa pove, da se je nasproti njim sam izustil, da bankovce kot krive pozna , da jih je tedaj vedoma razširjal.
Poklicanih je bilo vsega 17 prič, in dva izvedenca iz Dunaja.
Porotniki so spoznali, da sta zatoženca kriva , in sodišče ju je obsodilo, Pirca na C let, in Jegliča na 3 leta težke ječe.
Poziv.
Budite s petjem svoj sorod.
Nuj se v omiko žene !
Obhajajte veseli god
Sloven'je oživljeno !
S to m S e k.
Bella gerant alii — Ti, srečna Slovenija pevaj!
Z novim lotom 187!' začel bode izhajati
»Slovenski Slav tek"
zbirka novih slovenskih pesnij. Izdaval se bode u četrtletnih snopičih po I—G tiskanih pol srednje 8ke.
Namen: Gojiti poezije božansko cvetico. Našim pevcem mojstrom bodi ,,Slavčok" ka-zališče, začetnikom šola (naši lepoznan-dii listi v tem oziru ne zadostujejo) — mladini ogenj, narodu korist, slovstvu čast in rast !
Načela: 1. Svoboda na vsako stran. Podpisana firma naj nikogar n" plaši I
2. Zahteva se oblika dovršena , toda ne prestrogo. Glede oblike in zadržaja nosi vsak pesnik odgovornost svojim imenom.
Pazke : 1. Ta p o z i v j e p r i v a t e n Če najde „Slavčev" prvi klic dovolj odziva, stopimo s primernim vabilom u javnost.
2.	Pristop naj se blagovoljno takoj prijavi, doneski pa pošljejo vsaj do konca oktobra
3.	Prvi snopič izide začetkom meseca januarja prih. leta. Prodajal se bode po bu-kvarnicah, pa tudi potom naročbe. Cena 8e določi pozneje.
Izdajatelj in urednik :
ITIili. Lemlovdck,
vikar.
V Ptuju (Pettau, Steiermark) mesca avgusta 1878.
Umrli so:
Od 17. do 18. septembra: Jaliana Vidie, 78 , za protlnom. Lcopoldiua Macli, mule. o. 10 '/a ., za vtriplj. Kari Dzimski, kupe. poni. 23 1., zii jetiko. Katarina Jenko , mestna reva 77 1., vsled starosti.
IjojKC llrenkvar.
Kuda laziš, Miroslave? Nekdo želi tvojo adreso.
—p.
Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip lladcrlap.
J. Blasuikovt nuslivuiki v Ljubljani.